M a 1 i k o s 1 o v j e. Spisal Fr. Metelko. CDalj«.) Harvit, Garovit, Jerovit, je kar Jaro — Vit (bog pondadi). Henil, Heynal, Eynal, Hina, vse te imena pridejo, kakor kaže, od slovenskega boga imenovanega Gonilo ali Gonidlo. Xa dan njegovega praznika so bile črede brez pastirjev, v zaupanji v božje varstvo, na plano puščene. ,,Audivi de quodani baculo (H. str. 370), in cujus suminitate manus erat, unum in se ferreuni tenens circulum (tnende znamnje solnca, ki so ga molili), quod cum pastore illius villae, in qua is fuerat, per omnes domos has si ngulari ter ductus in primo introitu a portitore suo sic salutaretur: ..Vigila, Henil vigila!" sic enim rustica vocabatur lingua et epulantes ibi delicate de ejusdem se tueri custodia stulti au tumaba n tu. De so temu bogu veliko čast skazovali, že to pokaže, ker so njegov praznik s solnčnim praznikom zedinili, in ga tudi imenovali praznik solnčnih žarkov: morebiti zato, ker solnce s svojimi žarki ponočno volčjo zgrabljivost ovira. Skorej gotovo je od tod krajno ime Hine. Hladolet (Saturnus), Hlodina, Hludana — tukaj , kakor v več krajih je h namesti g— tedaj Glodina, ki je bila po Jungmanu pri starih Slovcnih perva boginja zeudje, ker inora zetnlja biti obdelana fglodana), de sad rodi. Hobor, Ober fambro, gigas) izpeljuje Šafarik od keltiških Ambronov, Griniin od Avarus, Abarus, in Schloetzer od Hun in Avar; ker se a velikrat v o premeni. (H. str. 325.) Hudak, Chavdak, Chundak, je bil kakor Vrag (Vrah) v versti pa na nižji stopnji Černoboga. Hvor (Chowor, Chuorz) je bilo osebodetje (Personifikation) viharja. I p a b og, kar Veles. Ispolin (Riese) pri Rusih, meri na ^gens 8palorumu pri Jornandu (H. str. 326). Jaga — Babain Ježi — Baba ste eno; indijanska boginja Bhadrakali se ji enako čisla. Jasni, bog svetlobe, kar je tudi solnce bilo. Jutrobog, Jutrebog, t. j. jutrenjica, danica. Kalenda, pomeni mlado solnce, ki se je mesca Grudna darovaje častilo, od kal (?) (Keim). Karvit je kar Horvit ali Herovit, Gerovit itd. Koleda, boginja pomladi pri Uskokih, v Dalmacii pa solnčne obernitve; morebiti od kolo (Jubelfest). Koledniki so, ki dari za cerkev pobiraje po iiišali pojejo. Kaščej, Koščej od kost (Skelett) je bil med pošasti štet. Koltki, morebiti goltki, so bili hudirji. H. str. 229 sp, bere: ^Apparebant Koltki aegrotis, praesertim nocturno tempore, luna lucente, credebantur etiam tum nutritoribus suis comportare frunientum ex ingratorum horreis et granariis ablatum". Kontina ali končina so se impnovali malikovavski tempeljni, morebiti zato, ker se je v njih zakon fukaz) razlagal. Kovera, boginja podzemeljskih zakladov od kov (ruda). Krak, Krok je bil mogočen knez, skorej na pol bog ; pravijo, de je v Krakovem na Poljskem zmama v jaini, ki jo še zdaj kažejo, prebivajočega s svojo zvijačo končal. K r e m e r a kar Kovera. Krive ali Trive je bil veliki duhoven, ki je imel svojo hišo na slermini visoke gore. Pred-nj je mogla vsaka duša iti, preden je šla v večnost; zatd so z merličem vselej tudi parklje ali kremplje pokopali, de je mogla njegova duša po stermini do velicega duhovna priti. Kervnik, v Serbskem ubiic a, je bil, kteri je kri prelival. Kupalnica fkopavnica, ognjena kdpel) se je imenovala velika slovesnost, ko so po noči, kadar jc bil dan nar dalji, na gorah solncu v čast darove žgali. Ostanke te slovesnosti imajo še zdaj, ker Kres žgo. Od nje je pel Jarnik: Stari Kres nekdaj ocovam Našim svet, al' nam sinovara. Skoro iz spomina vzet. Teodoret pisatelj V. veka od 2. Reg. XVI. 3. pravi: nV idi... accendirogos et trans eos saltare aliquos, non soluin pueros sed etiam viros, infantes autein per flammaui ferri a matribus: videbatur autem esse quaedom evpiatio et purgatio. K u r e n t bog vina in pirovanja. (d«ij. .).<<¦ >