Gospodarske stvari. Grobanje v vinogradih. Ako se ta sneg stali, ki ga imamo sedaj in nastane lepo, suho vreme, odpre se nam sopet delo in kjer bi ga drugje ne imeli, najdejo ga ljudje v goricah, v vinogradih. V nekaterih krajih kopljejo namreč že v jeseni, če je za to časa, v gorici; to je izlasti v tacih dobro, v katerik so imeli letos peronosporo, kajti v njih se zakoplje Hstje, na katerem so troske te škodljivke, v zemljo in ker ondi sprhni čez zimo, sprhni z njim tudi peronospora. Če že ne vsa, vsaj veliko se je odpravi na ta način in po vrhu še spomladi, ko je dela po vseh strančh, dobimo časa za druge opravke. To je toraj na vsak način dobro in še posebno zato, ker vleze mokrota čez zimo globlje v zemljo, če je okopana, kakor pa, ako ni in zrahlja se zato zem- lja, to pa stori trsu dobro in se vidi to prec že drugo leto na vzrasti trsja. Nekaj pa je v tem vendar-le težava in škoda je mogoea, ako se zemlja, ker je rahla, v spomladi potegne, ko se tali sneg bitro ali je moea posebno dolga. V vinogradu torej, ki leži na strmem in sploh nagiba na to, da se zemlja rada v njem potegne, v tacem ne kaže kopati v jeseni. V njem pa je in poprek v goricah je dobro, ako se groba brž, ko dobimo za to časa. Vsled grobanja se ni bati plazov ali vsaj redko nastane tak zavoljo njeja. Kedar pa se groba, kako se naj opravi to delo? Kdor more, naj gleda na to, da spravi s časom trsje v svoji gorici v vrste in izpravi ob enem iz nje trsovje, ki ne sodi več va-njo ter ga zameni z drugim in to dobrim, žal, da bode v naših dneh za to najbolje amerikansko. Naše domače, žlahtne rozge bode pa treba cepiti na amerikanske podlage. Kako globoko se naj groba ali kedar se sadi trs.je iz nova, kako globoke je jame za-nj treba? Največkrat se misli, da ni treba globlje, kakor take, kjer bode sadika ali živica rastla; globlja, sodi se v časih, pa je celo na škodo sadiki. To pa ni resnica. Jama ni nikoli, ali vsaj ni lehko kedaj pregloboka; vselej pa je na korist sadiki. Čembolj se zrahlja prst, tem ležje prihaja zrak vanjo in kislik zraka dela na razne snovi v prsti tako, da jih. razloči in one sedaj koreninje trsa lehko srkajo va-se. Koreninje se potem lehko raztegne na širje in ostane po vrhu še bolj zdravo. Zdravo in krepko koreninje pa daje rast, rodovitnost sadiki in ve se torej lehko, da se globoko grobanje samo priporoča. To se vidi pa še tem bolj, če pomislimo, da vzprejme rahla prst več mokrote va-se in da jo potlej tudi drži v sebi dalje, kakor pa trda, stlačena. Zato pa se potlej ne spreminja tako naglo mokrota in suša in vsakdo izpozna lehko, da je vedno blizo enaka prst, ne premokrotna, ne presuha, najbolja za te sorte sadik in če je moremo jim priskrbeti, zakaj bi je potlej ne? Ako je prav in največkrat je potrebno, da priskrbimo mladi sadiki bolje, tečniše prsti, zakaj bi še torej naj ne skrbeli, da bode tudi globlje prsti, ki ima živeža za koreninje ? Delo, ki ga je zato treba, splača se s časom dobro in torej kaže na vsak način bolj globoko, kakor pa plitvo grobanje. Vendar je tudi v tem vedno treba gledati na kraj, v katerem leži gorica. Izkušnja uči tudi v tem najbolj pravo pot. Sejmovi. Dne 8. novembra na Ponikvi, Dne 10. novembra v Šmartnu pod Vurberkom. Dne 11. novembra v Ormoži, v Šmartnu na Paki, v Šmartnu pri SIov. Gradoi, v Sromljah, v Laškem trgu in v Hočah, v Oplotnici, na M. Rodnah. Dne 15. novembra na Vranskem, v SredišČi in v Radgoni.