Povzetki sprememb in dopolnitev zakonov s področja kmetijstva Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je na seji dne 18.3.1985 obravnaval vse štiri predloge za izdajo za-konov s področja kmetijstva. Sprejel je sklep o imenova-nju posebne delovne skupine, ki naj pripravi povzetek gradiv za razpravo v občinski delegatski skupščini. Delovna skupina je pristopila k delu v skladu s skle-pom izvršnega sveta in ocenila, da so povzetki omenje-nih gradiv, ki jih je pripravil predlagatelj, povsem ustrezni, saj v zgoščeni obliki izpostavljajo bistvena vsebinska vpra-šanja ter predloge rešitev, ki bi jih bilo potrebno uveljaviti. Zato v nadaljevanju objavljamo le povzetke gradiv, ce-lotno gradivo pa je objavljeno v Poročevalcu SR Slove-nije št. 7 z dne 26.2.1985. 1. Predlog za Izdajo zakona o spremembah In dopol-nitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ESA 662) — po-vzctek Razlogi za predvidene spremembe in dopolnitve zakona so predvsenr. — zaostriti pogoje za pridobitev statusa kmeta po tem zakonu; — zagotoviti varstvo kmetijskih zemljišč v skladu s pred-pisi o planiranju in urejanju prostora ter zagotoviti obde-lavo teh zemljišč; — preprečiti nadaljnje drobljenje kmetijskih zemljišč in njihov prehod v lastnino nekmetov; poenostaviti postopek; — zagotoviti sredstva za usposabljanje kmetijskih zem-Ijišč za kmetijsko proizvodnjo. Iz navedenih razlogov so predvidene naslednje pogla-vitne spremembe in dopolnitve: 1. status kmeta: rešitve so predvidene v dveh smereh a) za kmeta naj bi se štel le občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastnin-sko pravico, je za to dejavnost ustrezno usposobljen in mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost. Glede na to opredelitev se spreminjajo tudi druge do-ločbe tega člena: b) v veljavni rešitvi naj se zaostri le to, kaj se šteje za glavno oziroma dopolnilno dejavnost. To naj bi bila tista dejavnost, ki daje vrednost kmetijske proizvodnje v višini 1/2 oziroma variantno 2/3 povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v občini. 2. Varstvo kmetijskih zemljišč: — zakon bo posebej opredelil kmetijska zemljišča kot resurs in posebej kmetijska zemljišča, ki jih določajo plan-ski akti. Izhajajoč iz zakona o urejanju prostora in zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem na-membnosti, bo zakon zaščitil določena kmetijska zemljišča, ki jih bo treba obvezno, razen v izjemnih predpisanih primerih, nameniti za kmetijsko proizvodnjo; — v zakonu naj bi na novo opredelili agrokarto in dolž-nosti subjektov za njeno izdelavo; — skrajšal naj bi se čas začasnega upravljanja kme-tijske zemljiške skupnosti s kmetijskimi zemljišči z 10 na 5 let, po izteku tega časa pa bodo, če laslnik ne bi izpol-nil predpisanih pogojev, takšna zemljlšča postala družbe-na lasnina. 3. Promet s kmetijskimi zemljišči: — predpisala naj bi se strokovna metodologija za vre-dnotenje kmetijskih zemljišč za potrebe prometa z njimi; — določil naj bi se poseben režim prometa z zemljišči »zaščitenih« kmetij; — določil naj bi se način uporabe zemljišč, ki jih last-nik pridobi z dedovanjem, pa presegajo z zakonom pred-pisan obseg, in režim uporabe nacionaliziranih zernijišč; — odpravile naj bi se nekatere pravne praznine in po-sebej določili nekateri doki za vlaganje pravnih sredstev. 4. Poenostavil naj bi se postopek komasacij od uvedbe pa do nove razdelitve zemljišč. 5. Določili naj bi se novi kriteriji za opredeljevanje gor-skih in hribovitih območij. 6. Na novo naj bi se opredelile pravice in dolžnosti lastnikov zemljišč, ki presegajo z zakonom določen obseg zemljišč, pravice in dolžnosti kmetijskih zemljiških skup-nosti, kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij v zve-zi s tem ter postopek za prehod teh zemljišč in gozdov v družbeno lastnino. 7. V zakonu naj bi bila darta podlaga za zagotavljanje sredstev za usposabljanje kmetijskih zemljišč za družbe-noorganizirano kmetijsko proizvodnjo. 8. Kmetijska zemljiška skupnost naj bi imela nove nalo-ge in pooblastila za predlaganje ukrepov zoper kršilce kmetijske zemljiške politike. Predlagane spremembe in dopolnitve so dokaj obsežne, vendar ne spreminjajo temeljnih izhodišč, načel in ciljev veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih. Že po veljavnem zakonu je potrebno izdelati agrokarto, zato je bilo potrebno za njeno izdelavo zagotoviti sred-stva že prej. Novo pa je opredeljevanje kriterijev za gor-ske in hribovite predele, kar pa bo pomenilo nove naloge in dodatna sredstva v občini. V predlogu za izdaio sta predvidena le dva nova podzakonska predpisa na republi-škj ravni (agrokarta in kriteriji za hriboviti svet), že spre-jete podzakonske predpise pa bo potrebno uskladili. 2. Predlog za Izdajo zakona o spremembah in dopolnll-vah zakona o dedovanju kmetljskih zemljišč in zasebnlh kmetijskih gospodarstev (kmetij) (ESA 658) Razlogi, ki narekujejo spremembe in dopolnitve, so predvsem: — različni kriteriji za določanje »zaščitenih« kmetij; — zagotovitev pravnega varstva lastnikom kmetijskih zemljišč, ki se jih predlaga za »zaščitene« kmetije; — zaostriti pogoje pri dedovanju in prometu »zaščite-nih kmetij, da se prepreči drobljenje »zaščitenih« kmetij. Zato so predvidene naslednje poglavitne spremembe in dopolnitve: — »zaščitena kmetija« naj bi bila tista kmetijska in goz-dnogospodarska celota, ki glede na svoje proizvodne zmo-gljivosti zagotavlja ali bi lahko zagotavljala primerno eko-nomsko varnost vsaj enemu občanu, izpolnjevala pa naj bi še druge predpisane pogoje: — »zaščitene« kmetije bi določala občinska skupščina z odločbo — pojem »kmet« po tem zakonu se naj izenači s poj-mom »kmet« po zakonu o kmetijskih zemljiščih; — dedovali bi lahko tudi dediči iz dednega reda, ki sicer ne bi bil pozvan k dedovanju, če bi bolje izpolnjevali pogoje za prevzem »zaščitene« kmetije; — solastnik naj bi imel prednost pri dedovanju solast-niškega deleža »zaščitene kmetije«; — izdatki, potrebni za usposobitev dedičev, naj bi se valorizirali v skladu s splošnim gibanjem cen; — oporočitelj bi lahko z oporoko namenil »zaščiteno« kmetijo tudi osebi, ki ni zakonit dedič, če bi le-ta izpol-njevala s tem zakonom predpisane pogoje za prevzem kmetije. »Zaščitene« kmetije naj bi se v bodoče določale z od-ločbo, posebna revizija že sprejetih odlokov pa ni pred-videna. Nova je lahko le obveznost za občinske skupšči-ne, ki lahko z odlokom predpišejo podrobnejše kriterije za »zaščitene« kmetije. 3. Predlog za izda|o zakona o spremembah In dopolnlt-vah zakona o združevanju kmetov (ESA 660) Predvidene spremembe in dopolnitve zakona o združe-vanju kmetov so potrebne zaradi poenostavitve in bolj jasne opredelitve združenega kmeta, lo je člana oziroma kooperanta, ter zaradi uskladitve tega zakona s pozneje sprejetimi sistemskimi predpisi kot na primer s predpisi. ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in s pred-pisi, ki urejajo sanacijo in prenehanje organizacij združe-nega dela. V predlogu za izdajo obravnavanega zakona so predvi-dene naslednje spremembe in dopolnitve: — združeni kmet bi bil vsak kmet, ki bi sklenil samo-upravni sporazum o združevanju dela in sredslev in na tej podlagi pisno pogodbo o skupni proizvodnji. s tem. da bi bil član tisti združeni kmet, ki proizvodno sodeluje s kme-tijsko zadrugo ali temeljno zadružno organizacijo, koope-rant pa tisti združenj kmet, ki proizvodno sodeluje s le-meljno oziroma delovno organizacijo kooperantov oziroma z drugo organizacijo združenega dela, ki ni kmetijska za-druga. V zvezi s tem je potrebno v vsem zakonu dosledno izpeljati to poimenovanje združenih kmetov; — zaradi utrditve samoupravnega položaja združenih kmetov, ki se ne združujejo v organizacijah združenih kmetov, naj bi določili zadevo, o kateri odločajo združeni kmetje enakopravno z delavci in se zato posebej oprede-Ijujejo zadeve, o katerih odločajo samo delavci; — združeni kmet naj bi imel enak obseg pravic do zdravstvenega varstva kot delavec v organizaciji združe-nega dela, če bi plačeval prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki ni nižja od zajamčenega osebnega dohodka delavca; — združeni kmet naj bi jamčil za obveznosti svoje orga-nizacije le v primeru stečaja te organizacije. Spremembe in dopolnitve zakona ne uvajajo novih pra-vic oziroma obveznosti za združene kmete in njihove orga-nizacije, potrebno bo le uskladiti določbe samoupravnih Eplošnih aktov. Predvidene spremembe tudi ne nalagajo nobenih administrativnih ali matarialnih obveznosti za družbenopolitične skupnosti. organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 4. Predlog za Izdajp zakona o spremembah in dopolnit-vah zakona o preživninskem varstvu kmetov (ESA 659) Predvidene spremembe in dopolnitve zakona o preživ-ninskem varstvu kmetov so potrebne zaradi uskladitve z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o zdravstvenem varstvu, zato da se odpravi pravne praznine in da se, kolikor je to mogoče, poenostavi vsa opravila in postopke, ki so predvideni. Predlagane so nasledne pomembnejše spremembe in dopolnitve: — črta se 4. člen, ker to vsebino že ureja zakon o zdrav-stvenem varstvu; — kmetu, ki zaradi preživnine odda vsa svoja zemljišča in gozdove, ostane pravica do starostnega zavarovanja; — nujnim dedičem, ki bi se jih v primeru dedovanja lahko proglasilo za dedno nevredne. se odvzame v pred-pisanem postopku pravica do soodločanja v oddaji zem-Ijišč in gozda po tem zakonu; — v primerih, ko zemljišča oziroma gozd prevzame kme-tijska zemljiška skupnost (7. člen zakona), so predvidene spremembe v dveh smereh: a) da bi tudi v tem primeru zemljišča in gozdovi takoj prešli v družbeno lastnino (in ne več začasno do smrti upravičenca), ali b) da ostane režim nespremenjen, le da se valorizira preživnina, ki jo morajo vračati dediči, ki prevzamejo zem-Ijišča, za katere je njihov prednik prejemal preživnino; — valorizacija preživnin se veže na valorizacijo osebnih dohodkov; — izenačuje se upravičence do družinske preživnine po umrlem upravičencu, ki je že prejemal preživnino, in po umrlem upravičencu, ki preživnine še ni prejemal: — določa se organ, ki odloča o pridobitvi družinske preživnine, zagotavlja se sodno varstvo pravic upravičen-cev; — ta zakon izvaja Skupnost pokojninskega in invalid-skega zavarovanja v SR Sloveniji, saj je bila Skupnost starostnega zavarovanja kmetov ukinjena z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato se tudi preživnine vključujejo v enoten sistem zagotavljanja soli-darnostnih sredstev, varstvo pravic pa upravičenci uveljav-Ijajo pri posebnem sodišču združenega dela pri tej skup-nosti; — predpisuje se obrestna mera, če se kupnina za od-dana zemljišča in gozdove izplačuje po obrokih; — poenostavlja se postopek za uveljavljanje pravic do preživnine. Uveljavitev predvidenih sprememb in dopolnitev ne bo zahtevala: — novih opravil ali administrativnih postopkov, ta se celo malo poenostavlja, razen za posebno sodišče zdru-ženega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer se bo zagotavljalo varstvo pravic do preživnine; — novih finančnih obveznosti za proračune, organiza-cije združenega dela in skupnosti; v primeru, da bo spre- jeta osnovna rešitev glede prevzema kmetijskih zemljišč oziroma gozda s strani kmetijske zemljiške skupnosti. pa bi se morala povečati solidarnostna udeležba za zagotovi-tev sredstev za odkup tudi teh zemljišč; — novih predzakonskih aktov, ustrezno predvidenim spremembam in dopolnitvah bo potrebno spremeniti le navodilo o načinu in postoku za pridobitev pravice kmeta do preživninskega varstva (Uradni list SRS, št. 20/80). Z uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev ne bodo na-stale nove finančne obveznosti ne za družbeno pravne niti za fizično pravne osebe. Delovna »kuplna: '¦•.¦¦¦¦• Ludvlk Vrhovec, I. r. > Lo|ze Pajnič, I. r. 1 ' Terezl|a Hauko, I. r. Ljuba Kaučlč, I. r.