Štev. 35. V Ljubljani, 27. avgusta 1919. Leto LUL Glasilo jugoslovanskega uiiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiti i Ski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne, je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— „ četrt leta .... 5-— „ posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. , . , dvakrat. . 60 , . . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravnistvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. ' Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Zborovanje Zavezine delegacije. Za Zavezino delegacijsko zborovanje, ki se vrši dne 5. in 6. septembra t. 1. v Ljubljani, je prijavilo Učiteljsko udru-ženje v Beogradu 5 svojih zastopnikov, ki pridejo takrat med nas. Prijavljeni so tovariši: predsednik Dimitrije Sokolovih ter člani giavnega odbora Mihajlo Stanojevič, Milan P o p o v i č, Čeda T o d o r o v i č in Milutin Stankovi č. Pozdravljeni, dragi bratje! * Slovenska SokolskaZveza priredi v petek od 8. do 9. zvečer v 1. nadstropju Narodnega doma v Ljubljani Sokolsko Besedo v pozdrav delegatom in delegatinjam učiteljske Zaveze. Na večeru poročajo: 1. Janko Kovačič: Jdeja in organizacija Sokolstva. 2. Ivan B a j ž e 1 j: Tehniško delo Sokolstva. 3. Dr. Alojzij Z a 1 o k a r: Zena in Sokolstvo. Dobrodošli vsi, ki gojite zanimanje do eminentno kulturnega delovanja Sokolstva! Sedma točka erfurtskega programa. »Šola bodi posvetna. Javne šole mora obiskovati vsak. Pouk je brezplačen, tako tudi učna sredstva in vzdrževanje v javnih ljudskih šolah in višjih učiliščih za iste učence in učenke, ki so po svojih zmožnostih sposobni za nadaljno izobrazbo.« Ta mednarodni šolski program si je postavila socijalna demokracija in za udej-stitev tega programa se bori še dandanes, da z njim prodre v vsih narodih irn vsih držayah. Šola je bila domena posedujočih, kapitalističnih slojev, ki so pač imeli sredstva, da so zamogli šolati svoje otroke. Nadarjeni, proletarski otrok je pa moral često ostati brez nadaljnega šolanja, ker ni imel sredstev, da bi se lahko vzdrževal v oddaljenemu mestu in tako mu je bilo dostopno le šolanje na nižji stopnji, pot do šolanja na višji stopnji mu je pa ostala zaprta. Tako ni mogel razviti do popolnosti svojih sil in zmožnosti. Z idejami razrednega boja, ki je zahteval tudi demokratizacijo in preuredbo družabnega reda, je pa ostala tudi ideja I socijalizacije šolstva. Danes prodira ta ideja med narodi in v državah, in ni več njena nositeljica samo socijalna demokracija, temveč so se oprijele tega programa vse stranke. Tudi reakcionarne politiške stranke se, ne morejo več upirati toku tega socijalnega prevrata iin stremljenja. S splošno šolsko obveznostjo za ljudske šole se je pričel ta program uveljavljati in danes se stranke, ki so ble pred kratko dobo še strastne nasprotnice splošne šolske obveznosti, prilagodujejo toku časa in so pričele pripoznavati tudi upravičenost drugega dela tega programa ter delujejo tudi same za socijalizacijo srednjega in višjega šolstva. Neposredno šolstvo je gojilo razredne predpravice. Vprašanje posvetnosti šolstva se rešuje samo po sebi in je le od-kazati toku časa, da bo popolnoma izvedeno. Na večjo zapreko je naletelo vprašanje socijalizacije srednje in višje šolske izobrazbe iz gospodarskih razlogov. Izvesti se da ista le na podlagi študijskih podpor, ki morajo zavzeti obliko popolnega vzdrževanja ali v obliki internatov v ve svrhe. Te izdatke mora kriti v vseh slučajih ie država. Kriti jih bo pa le^amogla v tem slučaju, če ukine ogromne izdatke,'ki jih izdaje danes za militarizem. Moderna država mora videti svojo mednarodno bodočnost in vrastvo notranjega reda v visoki kulturni izobrazbi ter široki in močni vzgoji najširših slojev, ter mora že sama po sebi zavračati nazor vnanje oborožene sile za vzdržavanje reda in za vzdržavanje svoje mednarodne pozicije. Zato je s tem šolskim programom v tesni zvezi tudi načelno stališče proti militarizmu. Buržoazijske stranke se niso povsem izkaza.e sposi bne za realizacijo, tega šolskega programa, ker jim je manjkala temeljna podlaga za radikalno izvedbo istega. V fvcjih temljih, v razredni pripadnosti, so se iste naslanjale vedno na posedujoče sloje in niso nikdar s pravo odkritostjo pojmile zahtev in intersov širokih ljudskh mas. Zato je bila izvedba socijalizacije šostva po njih vedno le delna in se je ustanovila pri prehodu k srednjemu in višjemu šolstvu. In pri tem smo še danes ter ostanemo do tlej, da ne postane vzdržeyanje revnejših, a nadarjenih otrok, ne samo v višjem temveč tudi v srednjem šolstvu — zadeva države. Tedaj šele bomo lahko rekli, da se je vse šolstvo socijaliziralo, podružabilo in da služi šolstvo vseh stopenj vsej človeški družbi. Solsko-politiški boj ima torej tudi svoje zveze z razrednim bojem, ker imajo posamezni razredi človeške družbe še vedno iskati svojili pravic pri izkoriščanju šolstva za-se, za katere jih država do danes še vedno prikrajšuje. Se direkmejše je pa prizadet pri tem vprašanju učiteljski stan, ki sam nima često sredstev, da bi šolal nadalje svoje N nadarjenejše otroke do najvišje stopinje. Učiteljstvo, kot tako, pripada popolnoma po svojem značaju v proletarski razred in mu je borba za socijalne pravice popolnoma ista in skupna z ostalim proletarijatom. Ne veže nas torej samo stanovski interes na te šolske zahteve svetovnega proletarijata, ker smo kot stan, ki ima opraviti s šolo neposredno prizadeti pri tem stremljenju, temveč nas veže na to naš osebni in družinski interes tudi, naša razredna klasiskacija v človeški družbi, v katero spada po svojem značaju in živ-ljenskih okoliščinah naš stan. Zahteve socijalizacije vsega šolstva so torej tudi naše vitalne zahteve, pri katerih smo v veliki meri samci osebno močno interesirani; interesiran je pri tem naš stan, torej se imajo stremljenja naše stanovske politike popolnoma kriti z g^rl navedenim smotrom. Ta socijalen prevrat na šolskem polju je neizogiben in uveljaviti ga bo morala vsaka demokratična država, akfc si hoče zasigurati bodočnost med kulturnimi narodi; priti mora do popolnega uveljavlje-nja in izvedbe tega dela šolskega programa. Oderuštvo, učiteljstvo in šola, Dan na dan je slišati in brati pritožbe o sedanji draginji, oderuštvu in drugih takih ter podobnih nelepih lastnostih, ki so jih deloma imeli ljudje in posamezni stanovi že pred vojno, a so se posebno med vojno razvile ter zdaj po vojni najbujneje prospevajo in se goje brez vsakega usmiljenja do revnejših, nepremožnih slojev, med katere seveda spada tudi učiteljstvo kljub regulaciij plač in draginjskih doklad. Take pritožbe so popolnoma opravičene in naj pridejo že pod kakršnokoli firmo. Oderuštvo, ki se je zadnja leta tudi med našim narodom razpaslo, je ena naj- grših človeških lastnosti, ki jih je treba na vso moč zatirati in iskati sredstev, ki bodo res pomagala. Treba je zdravil, ki kolikor toliko človeka ozdravijo te brezsrčnosti, kar je tudi oderuštvo. Navajajo se v listih različna sredstva proti temu nestvo-ru. Seveda so ta sredstva v največji meri prikrojena posameznim stanovom. Glasilo „Kmetske zveze" jemlje v zaščito v pretežni meri svoje pristaše, kmete. Isto dela „Sam. kmetska stranka", socijalisti pred vsem, ki v prvi vrsti zastopajo delavca. Nasvetujejo se proti temu razni pripomočki, pred vsem združenje v politične, stanovske, strokovne in druge podobne skupine. Da se oderuhe, med temi so mišljeni najprej razni trgovci - prekupci itd. pošteno kaznuje; se prigovarja tudi na ustanovitev raznih zadrug, sličnih nekdanjim konsumnim društvom, žalostnega spomina, posebno na deželi. Vse to je sicer lepo in hvalevredno, a našega kmeta to to ne bo rešilo. Rešila ga bo le dobra šola in izobrazba. Te dajmo ljudem, pa se bo obrnilo na bolje. Izšolan, izobražen kmet bo že vedel si iskati pota, ki ga popeljejo iz objema različnih oderuhov. Nasvetujejo se različna podjetja, kakor zadruge, a se pri tem ne vpraša, jeli že tudi naš kmet usposobljen iste voditi? Pred sedemnajstimi leti, če se ne motimo, je na učiteljskem shodu v Mestnem domu v Ljubljani tovariš Slapšak, pristaš tedaj, kot je še danes, SLS krivdo tedanjih nesreč, nevspehov in splošnih teda njih konkurzov ter polomov pripisal na rovaš ljudske nevednosti, neizobrazbe, pomanjkanja šol ter raznovrstnim nedo-statkom ljudske šole, pred vsem slabo, pod vsako kritiko plačanemu ljudskošol-skemu učiteljstvu, ki se ni moglo tedaj, kakor pozneje, posvetiti v isti meri in veselju svojemu poklicu, kakor si je želelo in hrepenelo. In kako je bilo zadnja leta, sploh od tedaj in recimo do danes z ljudsko ali narodno šolo? Posebno v bivši vojvodini Kranjski o kakem napredku ni vredno zgubivati besedi. Kjer in kar se je moglo, se je zaviralo vsak napredek; največ po v nesposobno sestavljenih krajnih šolskih svetih, podpiranih po dobro preračunje-nih politično - strankarskih demagogih, policijsko čuječih višjih šolskih uradih. Razne olajšave in krčenje pouka, z raznimi oprostitvami iz malenkostnih in nepotrebnih vzrokov. Učiteljstvo ponižujoče v navadne sužnje, lik nekdanjih he- LISTEK Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki se ustanovi v prvih oddelkih letošnje jeseni, bo nudil v svoji popolnosti mladini umetniško izobrazbo v vseh strokah glasbe in igralske umetnosti. V svojh oddelkih bo obsegal: 1. šolo za vse glasbene instrumente: klavir, orgije, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento in pozavno v 6-7 letnikih; 2. šolo za glasbeno teorijo, ki obsega elementarno teorijo harmonijo, kotra-Punkt in kompozicijo z njenimi pododdelki za izobrazbo kapelnikov, opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij in glasbenih učiteljev v 6-7 letnikih; 3. šolo za izobrazbo v solopetju za konceft in opero v 6 letnikih; 4. operno šolo v 3 letnikih; 5. dramatično šolo v 3 letnikih. Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in dramatične umetnosti. Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko glasbeno kulturo do najvišje popolnosti, ki bo mogla tekmovati s svetovnimi kulturnimi narodi. Potreba ustanovitve jugoslovanskega konservatorija je postala nujna. Jugo-slov. narod v vseh imenih v Srbih, Hrvatih in Slovencih ima veliko nadarjenost za petje in glasbo. To je dokazal pri vseh treh plemenih, cdkar se je mogel kulturno razvijati. Talentov je bilo obilo pov-sodi, visokih šol za umetnost pa ne. Pri Slovencih se je v zadnjih desetletjih z delovanjem »Glabene Matice« izobrazilo precejšnje število talentov do uglednih umetnikov. Temelj jim je položila »Glasbena Matica«, po dovršenih »Matičnih študijah, pa so izpopolnila svojo izobrazbo na konservatorijih v Pragi, na Dunaju itd. Potrebujemo umetnikov -pianistov, vijolinistov-, čelistov-, solistov; konser-vatorično izobraženih glasbenih učiteljev za vse predmete po glabenih šolah, gimnazijah, učiteljiščih, realkah, licejih, meščanskih šolah; v društvih pevovodij, v gledališčih kapelnikov in korepetitorjev, za koncerte koncertnih dirigentov itd. Resno delujoči konservatorij bo mogel lastne državljane izobraziti in podati svojemu narodu. Gojitev in izobraževanje orkestralne glasbe je za obstoj in delovanje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da ne bomo vedno navezani na itnport tujih državljanov. Tudi naši talenti naj se posvetijo karijeri orkestrskega glasbenika. Brez te izobrazbe ne bo mogla procvitati ne gledališka, ne simfoniška umetnost v Jugoslaviji. Prav ista potreba se kaže glede opere. Ustanovitev operne šole je nujna potreba. Glasbena Matica je v tej stroki dosegla že mnogo uspehov (Betetto, Križaj, Rijavec, Polakova, Thalerjeva, Lovšetova, Devova) še več pa bo dosegla, če se omogoči ustanovitev popolne operne šole, združene s konservatorijem. Vsa operna gledališča v Jugoslaviji so v glavnem navezana na domače operne moči. Enako nujna, če ne še večja pa je potreba ustanovitve dramatične šole. V celi državi ni niti ene sistematično urejene.Vse igralske moči so se izobrazovale le auto-didaktično po poti realne prakse na gledališčih in v potujočih družbah. Ta način pa je težak in nesiguren in često uničuje eksistence. Brez lastnega konservatorija bi naši veliki talenti ostajali podrejeni. Že iz teh kratkih opazk je potreba ustanovitve konservatorija razvidna, utemeljena in nujna. M. Hubad. L. lotov, z brezštevilno dolžnostmi, a brez vsakih pravic in vpliva na šolo. V sosednih kronovinah, kakor na Štajerskem in Koroškem, je bil prvi in glavni smoter šole raznarodovanje. Da pri takih razmerah ni vspevala šola in izobrazba, je jasno. In če je bilo in kar je bilo napredka, je pripisati na račun idealno-zavednemu učiteljstvu, ki je vršilo z največjim samo-zatajevanjem svoje dolžnosti trdno upajoč na boljše čase. Imelo je pred očmi vsikdar dobrobit in srečo našega naroda, v prvi meri kmeta veljaka in delavca. In to učiteljstvo je že v tedanjih časih gledalo v duhu — vpiti ni smelo, saj je sleherni zaveden učitelj imel svojega ra-beija za seboj — na sedanjo našo domovino, ki bo le močna in sposobna, ako bo ljudstvo na vrhuncu izobrazbe. Omenjali smo že razne zapreke in ovire pri narodnem šolstvu. To povzdigniti, to bo najboljše sredstvo proti oderu-štvu, ker se bo ljudstvo, kmet že znal in vedel otresti vseh takih, njega molzečih pijavk. Sicer pa ne trdimo, da je naše ljudstvo, tudi kmetsko vsestransko zaostalo. Ne, na to naše ljudstvo smo lahko sicer ponosni. Seveda, kaj šola, toži in ugovarja ta in oni, posebno mnogo je takih na deželi, ki se sklicujejo na posamez- ( nike, kateri niso obiskovali šole, a znajo : vsled svoje nadarjenosti in pridnosti le najpotrebnejše, so dobri gospodarji itd. Res je, dobe se taki avtodidakti, katerim se čudimo. Ti pa tudi sami dobro občutijo neko pomanjkanje v vednostih. In kaj in koliko bi še le dosegli, če bi hodili v šolo 1 Šole, šole, izobrazbe dajmo ljudstvu, le v tem je njegov obstanek in sreča. Čudno, da nekatere stranke še v svojih programih govore silno nerade, ali celo popolnoma molče o narodni šoli, nje potrebi za vsakogar, če hoče napredovati, gospodarsko ali gmotno se ojačiti ter biti res svoboden državljan, kar ga napravi le izobrazba, šola. Ta, le ta, bo znal kljubovati vsem zatiralcem, oderuhom! Za zgled vzemimo Skandinavske narode. Ti niso veliki, ne večji od nas, a vendar vsled svoje izobrazbe bogati, gospodarsko jaki, po vsem svetu poznani kot kulturni, naobraženi narodi ter obče čislani in vpoštevani med največjimi narodi na kontinentu, kakor preko oceanov. A ti narodi imajo res dobro urejeno narodno šolstvo. Mislimo, in smo prepričani, da se v teh deželah tudi z učiteljstvom ne postopa na način kot se je pri nas in se od raznih strani še danes želi, hrepeni in zahteva. Zahteva, pouk bodi na kmetih primeren kmetskim potrebam in razmeram, je splošno za našega kmeta zapeljiva. Kmet si pod temi zahtevami misli razno-v vrstne šolske olajšave. Sploh se pa osnovni pouk, ki je temelj vsemu napredku, mora podavati na način, ali vsaj podoben, kot do sedaj. Brez osnovne narodne šolske izobrazbe je tudi nadaljna, strokovna izobrazba nemogoča. Da bodo pa vspehi res dobri, treba rednega obiska, zmanjšanje števila otrok na posamezne razrede. Pri številu otrok sedemdeset, osemdeset in še več v razredu, seveda ne more biti kljub vsemu trudu in naporu učitelja zaželjenega vspeha. Treba šole razširiti in povečati! Na to je treba ljudstvo pripraviti, ga pri vsaki priliki opozarjati na shodih in v časopisih. Stranka, naj bo ta ali ona, ki se boji izobrazbe, je nasprotnica šoli, ta nima prihodnosti. Ona ne bo povzdignila naroda, ga ne bo osamosvojila v celoti, kakor tudi posameznih stanov ne. V nekem listu smo čitali: „Denar in kapital sta brez srca." Tudi nevednost, neizobraženost je brez srca, brez vsakega pravičnega čuta in usmiljenja do bližnjega. Bodimo odkriti. Med vojno in tudi še sedaj, po vojni so znali nevedni ljudje, kmetje pošteno odirati. Tu se je videlo brezsrčnost, neusmiljenost! Ostuden cinizem zadovoljstva: naj „škrici" in gospoda le strada! To je neka pega, kakor pri trgovcu in obrtniku, ki jo je treba izprati potom šole in izobrazbe. V šoli in izven nje treba učiti in poudarjati ljubezen do bližnjega, da je to prva in največja ter najlepša človeška čednost. Naglašati treba, da bo lahko vsakdo potem šele srečen, če bodo srečni in zadovoljni tudP njegovi sorojaki. Seveda pri vsem tem ne smemo misliti, da bodo ljudje enaki glede premoženja. Bogatini so bili, so in bodo! Vsak posameznik ima pravico, je dolžan, da skrbi za svoj obstanek. A ta borba in tekma bodi poštena! Kdor je v dobrem blagostanju, ta naj tudi skrbi in da poštenega zaslužka drugim. Svet bodi socijaLno pravično urejen! in k temu je v prvi vrsti poklicana narodna šola, da se ti prej navedeni, gnusni ne-dostatki odpravijo iz človeške družbe. Da bo pa šola kos tej svoji nalogi, treba, da se šolo vsestransko podpira, učiteljstvo pošteno plača, da more vse svoje moči posvetiti le šoli in izobrazbi naroda ter biti res prava in najtrdnejša opora državi. Pogoj za to je tudi dovoljna, temeljita, vsestranska stanovska izobrazba in spretnost in kar tudi ni zadnje: učitelj bodi v svojem poklicu neodvisen; nad seboj imej le sposobne njemu 'dobro ho-teče, za šolo vnete može. Ne le sedanjemu oderuštvu našega ljudstva, ampak tudi vsakemu prihodnjemu je napraviti konec, a to je možno le z do voljno izobrazbo, da se bo narod znal sam pred to kugo varovati, ter vsako tako slabost s sebe sleči. Sedanji družabni red je krivičen, zato bo moral tudi učiteljski stan bolj aktivno vstopiti v vrsto borcev zoper sedanji družaben red in bo moral postati prvi med zidarji nove družbe, prenovljenega svetovnega družabnega rada. DRAGO HUDE: K šolskim tiskovinam. Mnenje nekaterih, da bi združitev raz-rednice in kataloga ne bila umestna, se ml ne zdi pravilna. Res je, da velja raz-rednica samo za eno leto, katalog pa obdrži vrednost celo človeško dobo. Je-li pa s tem rečeno, da moramo razrednice po enem letu zavreči? Ako jo združimo s katalogom, naj mu dela potem druščino j vso dobo. Ko človek doraste, rabijo o njem oblasti pogosto raznih podatkov. Samo s sedanjim katalogom, — to vemo iz lastne izkušnje, — zadovolji šolsko vodstvo le težko vprašujoči oblasti. Za taka poročanja mora imeti poročevalec vso učenčevo sliko združeno, posebno tedaj, ko ni več osobja na šoli, ki je poučevalo dotič-nega učenca. To pa je mogoče samo takrat, kadar sta združena razrednica in katalog s potrebnimi opazkami, zdravnika in razrednika na način, kakor sem ga opisali v št. 25. »UČ. T.« S takim združenjem se prihrani papir in delo. Kazalo vseh učencev, ki bi pojasnjevalo, v kateri knjigi je v posameznih letih vpisan učenec, bi stvari le koristilo. Za oprostitev dnevnika, in pisanje tednika, se ne morem odločiti. Po mojem mnenju bi bilo potrebno, kakor sem pov-darjal v 25. št. Uč. T., ravno nasprotno. V prejšnjem desetletju sem služil na Primorskem, kjer nismo poznali dnevnika, pač pa tednik. Videl sem, kako slabo vo vpliva posebno na mlajše učiteljske osebe. Nekaj časa so se še pripravljali pismeno, potem samo ustno na pouk, kasneje jim je tudi to odpadlo. Tednik, ki se more vedno pisati le za nazaj, drugače bi bil učni načrt, ne daje mlačnemu učitelju ni-kake spodbude k pripravi. V tedniku se piše že vzeta tvarina, celega tedna, brez vsakega specificiranja. Dnevnik pa zapo-pada natančno in detajlirano učno snov. Predno zapišeš te detajle, moraš v mislih preiti vso učno snov, ki jo misliš predelati isti dan. Ako pa pregledaš še tretjo rubriko lanskega in še starejšega dnevnika o istem predmetu, imaš že pol priprave gotove. Priprave pa ni potreben samo začetnik, ampak tudi že v šoli osiveli učitelj. Učitelj, ki godrnja, da že 4U let mehanično piše vedno enaki dnevnik, ni napredujoč učitelj. Kakršnega je vrglo učiteljišče med svet, tak je še danes, ko gre v pokoj. (Glej Uč. 1'. št. 27. pod »Uradne šolske knjige.«) V celi, 40 letni praksi, se ni ničesar naučil, ničesar pridobil, ako je današnji njegov dnevnik enak onemu iz prvega leta. V dnevnik moramo vliti življenje s tem, da v njem podamo karakteristično sliko dnevnega našega dela. Delo in življenje nas neprestano učita, a tudi sami se moramo neprestano izobraževati, zato je umestno, da dnevnik ostane, kajti ta je vsakomur lastna kontrola in vzpodbuda k resni vsakodnevni pripravi. Ne sramujte se tudi starejši te priprave in ne mislite, da je niste potrebni. Ako doživiš tudi Metuzalemovo starost, v svoji službi vendar nikdar ne boš popoln. Nikdar ne dospeš do vrha prakse in sposobnosti. Ne bodi rokodelec, ki vedno po istem kroju šiva klače, ampak duševni delavec, ki se spopolnjuješ in s tem spopolnjevanjetn dvigaš od leta do leta učni uspeh. Vsak se sistematično in ne samo »na poti v šolo« pripravljaj s pomočjo svojega dnevnika, ^riftor pravi Pavel Piere v letošnjem Popotniku št. 5.-6. »Direktna priprava za pouk«, piše, »mora biti učitelju opravilo, ki ga razveseljuje, oživlja njegovo delo in ga zadovoljuje. Za tako pripravo pa je zopet najpripravnejši — učiteljev dnevnik.« _Tednika Potemtakem ne rabimo! DRAGOT1N HUMEK: Izpit za meščanske šole iz tretje skupine. (Dalje.) Za pouk v geometriji in geometrijskem risanju nimamo v metodičnem oziru velike izbire. Že iz učiteljišča znana knjiga: Kraus »Methodik des Unterrichtes in der Geometrie und geom. Zeichnen« — Dunaj, Pichlers W u. S., je zastarela in je za današnje razmere le deloma uporabljiva. Prav toplo pa priporočamo delo: Pfan »Raumlehre« — Dunaj, Pichlers W. u. S. Pripominjam pa, da je izdal Piau dve deli z gori navedenim naslovom. Prvo je šolska knjiga za učence, drugo je namenjeno učitelju. V obeh knjigah je obravnavano merstvo v smislu stvarnih skupin iz učenčevega okoliša. Kako ^se na lahko umljiv način obrazložijo temeljni pojmi merstva, sem poizkusil pokazati v knjižici »Merstvo« Krško, Pedag. društvo. Za ponavljanje načrtovalnih nalog, in za prvotno vajo v geometrijskem risanju, si poiščemo snovi iz geometrijskih knjig. Preko tisoč načrtovalnih nalog ima pa zranih Fialkovsky v knjigi: »Geometri-sche Konstruktionen«, ki ji založnika ne vem navesti, ker knjige v hipu nimam pri roki. Poleg načrtovalnih nalog je treba ¿a izpit iz tretje skupine znati tudi najvažnejše iz risanja posestnih načrtov in predmetov, iz stavbarstva in strojništva. Primernih knjig za fo ni. Veliko snovi je v učnih knjigah za meščanske šole. Prav dobre knjige so sestavili n, pr. Močnik, Igralni načrt za ljudske in meščanske šole po šolskih letih. (Z ozirom na prva dva dela »Telovadnih iger« dr. Ljudevita Pivka *). Prvo šolsko leto. Tekalne igre: 1. Miš in mačka, 1. način, I. str. 12. 2. Slepa miš, I. str. 14. 3. Kokoš in jastreb, I. str. 17. 4. Petelinji boj, I. str. 42. 5. Volk, I. str. 18. Lučalne igre z majhno žogo: 6. Vaje (šola) v žoganju s prosto roko, II. str. 12. 7. Podajar.je žoge v ulici, II. str. 18. 8. Podajanje žoge v krogu, II. str. 19. *) Citati I. se nanašajo na zbirko »Telovadne igre«, prvi del, (Tekalne igre) 1911, citati T pa na »Telovadne igre«, drugi del (Lučalne igre z majhno žogo), 1913. Drugo šolsko leto. T e k a 1r e igre: 1. Tepežko imam, I. str. 9. 2. Tekanje okoli kroga, I. str. 10. 3. Miš in mačka, 2. način I. str. 12. 4. Volk (s pribežališčem), I. str. 18. 5. Jastreb, I. str. 19. Lučalne igre z majhno žogo: 6. Vaje v žoganju, žoganje ob steno, II. str. 14. 7. Žoganje na ugibalca, II. str. 29. 8. Gori! gori! II. str. 31. 9. Žoganje na župana, II. str. 21. Ponavljanje znanih iger. Tretje šolsko leto. Tekalne igre: 1. Sobice najemat, I. str. 11. 2. Zadnja dva naprej, I. str. 18. 3. Tepežka v krogu, I. str. 10. 4. Miš in mačka, 4. način, I. str. 12. 5. Tepežka leži (do 20 m), I. str. 15. Lučalne igre z majhno žogo: j 6. Tretja vaja, žoganje ob tla, II. ! str. 15. 7. Žogar je na cesarja, II. str. 25. 8. Žoganje na strelca, II. str. 28. 9. Žoganje na dvoboj, II. str. 33. Ponavljanje znanih iger. Četrto šolsko leto. Tekalne igre: 1. Miš in mačka, 4. način, I. str. 13. 2. Tepežka leži, I. str. 15. 3. Dan in noč, I. str. 26. 4. Lov divjačine, I. str. 23. 5. Tat v krogu, I. str. 11, 6. Pretekat, I. str. 19. L u č a l r e igre z majhno jžogo: 7. Podajanje dveh žog v ulici, II. str. 18. 8. Podajanje žoge v okrogli ulici, II. str. 20. 9. Tekme v podajanju žoge, 1. in 2. način, II. str. 22. 10. Žoganje na sredinca, II. str. 30. Ponavljar je znanih iger. Napravnik, Wortner, Jahne-Bar bisch, r^iau, bciuil i. dr. beveda je pa treba poglobitve s pomočjo predlog, naravniu posnetkov itd. l^oieg matematike je treba največjo skrb posvetiti opisni geometriji, ki je med dijaki razupita kot najtežji preumet.A kdor si je že v geometriji utrdil prvotne pojme o projekciji, temu učenje opisne geometrije ne bo delalo preglavice. Treba je le primerne knjige. Najboljša se mi v tem pogieciu zdi knjiga: barsehanek-Ludwig »Darstellende Geometrie und Kaumielire für die IV. bis Vil. Kl. der Realscmuen« — Dunaj, P. Tempsky. Knjiga je pisana tako razumljivo in prične pouk tako primitivno, da se aa ob primerni pridnosti predelati tudi brez učitelja. Svetujem pa naj vsak, ki se loti tega dela, izvrši vse naloge, ne-ie s svinčnikom, ampak s tušem in če treba, z barvo. Pri težje razumljivih nalogah in pri razinotrivanju novih vprašanj je pa na vsak način potrebno, da ponazorimo posamezne slučaje s preprostimi modeli, ki si jih sproti naredimo iz papirja, tankih palcic itd. Prav dobra je tudi knjiga: 1. Renner »Darstellende Geometrie« L—lv. del, ki se dobi v vsaki knjigarni -■■ če ni razprodano, knjiga nam-; reči Danes je pač tako, da so vse knjige | razprodane, kakor med vojno užigaiice, blago in drugi predmeti. Kar navajajo postavne določbe o prostoročnem risanju je zastarelo in deloma neumestno in neporabno. Ko so kovali te določbe, se še pri nas nikomur ni sanjalo o nalogah, ki jih vrši danes moderna umetniška vzgoja. Noben resen profesor ne bo danes zahteval, naj mu narišemo in v barvah zvedemo kompliciran okrasek v renesanskem slogu a la Steigel ali kaj podobnega. Po mojem mnenju pa mora vsak kandidat za tretjo skupino obvladati takozvano risanje v toliko, da vsaj nekoliko dovršeno skicira po naravi z oljem, s svinčnikom, peresom itd., da zna izdelati tudi popolnejšo risbo v katerisibodi gorenjih tehnik in da zna vsaj preprostejše motive podati tudi v barvi. Pri skiciranju ne mislim samo enostavnih predmetov iz šolskega pouka, ampak tudi težje naloge iz prirode, arhitekture, enostavne figura-like itd. Imeti mora vsaj najprvotnejše^ pojme o modeliranju, šabloniranju, o izre-" zovanju štarnpilj in njih uporabi v risanju in še o marsičem. Vrhtega mora vedeti, da pouk v risanju ni samo to kar kaže ime, ampak da itna danes ta pouk še druge naloge, ki so vsaj tolikega pomena kot navadna risarska spretnost. V nastopnem podam nekoliko virov, ki si iz njih vsakdo lahko napravi prilično sliko o nalogah risanja in umetniške vzgoje. V teh delih je tudi izčrpno obravnavana metoda. Vrhtega pa nudi ta in ona knjiga vse polno snovi za sainoizo-brazbo v risanju. Le eno je pripomniti. Vse knjige za risanje in umetniško vzgojo so navadno bogato ilustrirane. Zato so bile razmeroma zelo drage že v predvojnem času in so danes še dražje. Največje zlo pa je, da jih je težko dobiti, ker so zveze med posameznimi državami več ali manj prekinjene. Trdno pa upamo, da se bodo razmere skoraj izboljšale. Ni pa tudi treba, da bi si naročli celo kopico knjig. Predno predelamo eno, dobimo že tako ali tako drugr. Starejše, a še vedno dobro delo je: Cl. Boldt »Lehrbuch des Zeichenunterrichtes« — Wismar, Hinstarffsche Hof-buchhandluug. Knjiga je sicer že izpred prevrata v risarskem pouku, a ima dober zgodovinski pregled o šolskem risanju do i konca devetnajstega veka, kratek nauk o j ornamentiki, o umetnostni zgodovini in o i barvah. (Dalje prih.) «--.■■.a-iBa.«. ' . 1 ni. n "'"l j - Peto šolsko leto. Tekalne igre: 1. Miš in mačka, 3. način, I. str. 12. 2. Tretjega odbijat, I. str. 15. 3. Šepava lisica, I. str. 19. 4. Volkodlak, I. str. 20. 5. Ključev trgat, I. str. 41. 6. Dvojčki, I. str. 28. 7. Izzivat (predelki 20 m), I. str. 31. L u i a I n e igre z majhno žogo: 8. Podajanje žoge v. daljino, H. str. 21. 9. Žoganje na mačka, II. str. 31. 10. Žoganje v obroč, II. str. 36. 11. Žoganje na klobuke, II. str. 52. 12. Žoganje na jezdece, II. str. 44. Ponavljanje znanih iger. Šesto šolsko leto. Tekalne igre: 1. Tretjega odbijat, težji načini, J-str. 16. 2. Mreža, I. str. 23. 3. Lov tatov, 1. način, I. str. 29. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Priiava delegatov. Delegate so prijavila sledeča okrajna dru-Jtva: XVII. Učit. društvo za konjiški okraj: 76, F. Bobič — Loče; 77. Karel Mravljak — Zreče. Namestnika: 78. Amalija Mravljak — Zreče; 79. Srečko Vittori — Čadramlje. XVIII. Učit. društvo za ormoški okraj: 80. Josip Rajšp — Ormož; 81, Anton Porekar — Hurn. Namestnika: 82. Ludovik Šijanec — Svetinje; 83. Adolf Rosina — Ormož. XIX. Učiteljsko društvo za marbreški okraj: 84. Mirko Lešnik — Marbreg; 85. Ivanka Vidmar. Namestnika: 86. Simon Viher; 87. Ivan Kavčič. Še vedno dolgujejo nekatera društva prijavo delegatov. Naj storč to takoj, da bo stvar s prihodnjo številko „Tov.", ki bo zadnja pred zborovanjem, v redu. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za konjiški okraj. — Predno odidemo na počitek, smo se še enkrat zbrali v Konjicah. Bilo nas je lepo število — manjkala sta samo dva, ki pa sta svojo odsotnost opravičila. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Bobič z daljšim, v vezani besedi zloženim govorom. Prisrčno je pozdravil navzoče, posebej še goste ravnatelja Schreinerja, prof. Pro-senika iz Petrine in našega nadzornika tovariša Schella. Spomnil se je pred kratkim umrle tov. Amalije Pušenjakove in tovariša Breganta s soprogo, katera sta zapustila naš okraj. Nato so se prečitali došli dopisi. Tovarišem Brumnu in VVo-merjema se odpošlje za njihove pozdrave pismeno zahvalo. Sprejela se je resolucija glede vštetja službenih let onim tovarišem, ki vsled vojnih razmer niso mogli pravočasno napraviti usposoblje-nostnega izpita. — Sledilo je nato predavanje ravnatelja Schreinerja „o ureditvi našega šol-! stva". Z velikim zanimanjem smo sledili izvajanjem govornikovim. V imenu društva se mu je tovariš predsednik za zanimivo in času primerno predavanje prisrčno zahvalil. Delegatom za Zavezino zborovanje je bil izvoljen tov. Mravljak, naduč. v Zrečah, za namestnika pa tov. Vittori, učitelj v Čadramljah. Predsednika bode zastopala tov. Mravljakova, učiteljica v Zrečah. Zahvaljujoč se za polnošte-I vilni obisk in želeč vsem prijetne počitnice je predsednik zatvoril zborovanje. Po zborovanju smo se zbrali v Narodnem domu, kjer so nam med prijateljskimi razgovori prav hitro minile prijetne urice. Ool.— + Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico nebo imelo izrednega zbora te počitnice — zaradi raznih ovir. Resolucije, ki so bile pripravljene za občni zbor glede šolskih knjig in šolarskih knjižnic bom predložil „Zavezi"-v uvaževanje. Vabim člane, da se udeleže „Zavezinega" zborovanja v septembru in prosim doposlati mi zaostalo članarino, da bodo računi o Božiču čisti. Na zdar! Janko Žirovnik. + V pojasnilo: V zadnji številki „Uč. Tov." je bil objavljen predlog „Savinjskega učit. društva", glasom katerega naj bi se en član učiteljskih parov oprostil članarine. Ta predlog ne od-lovarja istini in sloni bržkone na nesporazuin-itaijti. Predlog se je glasil sledeče: „Zaveza" naj ne zahteva od učit. parov dvakratne članarine (48 + 48 K), marveč samo 48 + 8 K, ker dobiva taktično samo en član „Zavezine" liste. Po slovanskem svetu« Iz čehoslovaške republike. Nov časopis za mladino bo začel izhajati na Češkem. Izdajalo ga bo češko učiteljstvo. Urejevalo ga bo več urednikov. Za ilustracije bo skrbel slikar Jožef Wenig. List bo namenjen za otroke od 10 do 16 let. List bo prinašal sestavke najboljših deških pisateljev in bo izhajal desetkrat na leto. Iz Jugoslavije. —- Nov minister prosvete. Dosedanji minister prosvete Ljuba Davidovi^, sišao ie s toga položaja i otišao na drugi, gde kra je dužnost odazvala. Vreme njegovog ministrovanja u prosveti obeleženo je Plodniuc i smišljenim radom i reformom " svima pravcina. I rad njegov i opho-fienje njegovo ostale v blagodarnom se-fauju učitelja i u istoriji prosvete naše ;tIie njegovo ostale kao ime prosvetnog 'eforma'ora i velikog prijatelja učitelj-^--------,.__ — ii,i --------- .. ....... skog. Za uovog ministra prosvete, u demokratsko -socijalističkom kabinetu gosp. Davidoviča, došao je g. Pavle Marinko-vič. Mi se nadamo, da če on započeto delo reforme privesti kraju i da če na taj način novi zakon o nar. školama za celo kraljestvo, koji je veliko otpocet, uskoro postati svršeno delo. — »Nar. Prosveta«. — Dalmatinsko učiteljstvo in načrt novega šolskega zakona. Na skupščini »Zveze dalmatinskih učiteljev«, ki se je vršila dne 16. t. m. v Splitu je razprav Ijala delegacija tudi o novem načrtu za soiski zakon kraljestva SilS. Dalmatinsko učiteljstvo je načrt navdušeno pozdravilo m ga odobravalo le z malimi izpremem-bami in dodatki. Mi razumemo položaj naših dalmatinskih tovarišev. Avstrijska uprava je dalmatinsko šolstvo popolnon zanemarila, zato vidijo tamošnji tovariši v iiovem zakonskem načrtu še vedno napredek in iz tega ozira lahko glasujejo za novi načrt. Ni pa enak naš položaj, ker pomenja za nas novi načrt zakona o narodnih šolali povečini nazadovanje in je vsied tega v tej obliki absolutno nespre jemljiv. — Tudi učteljstvo iz bivše kraljevine Sroije odobrava novi načrt zakona v na-loaoiii šolah. Razumljivo, da pomenja novi načrt tudi zanje precejšen napredek Zato forsira tamošnje učteljstvo, da bi bil načrt čimprej uzakonjen. Vendar, je za nas Slovence, stališče v tem oziru napram srbskim tovarišem enako, kakor smo ga v gorenji notici označili. Zakona nikakor .ne kaže forsirati in je predvsem, predno se ga predloži zbornici, zaslišati glas vsega učiteljstva. Temeljito je proučiti posamezna vprašanja, ker potrebuje nov» načrt temeljite preuredbe in dodatkov, če nečemo Slovenci nazadovati na šolskem polju. Vsekakor je pojav, da se srbske in hrvatske »Zveze« brez velikega odpora izrekajo za udejstvitev predloženega načrta za nas nevaren in je nujna potreba, du čimprej spravimo tudi mi zakonski načrt v javno debato. V kolikor nam bo mogoče, pričnemo tudi v prihodnjih številkah z objavo načrta. -- Za ureditev šolstva v Prekmurju. V Prekmurju ¡naša stvar dobro napreduje. Kakor dobivamo poročila, se je sestavil že nekak pokrajinski zbor ali sosvet ta-mošnjega civilnega komisarja dr. Lajn-šica. !z vsakega kraja imajo v tem sosvetu po tri svoje zastopnike. Ta pokrajinski zbor bo izdelal načrt za šolstvo in urad-ništvo v Prekmurju. Odločil bo, katere uradnike in učitelje bodo odpustili in kateri lahko ostanejo še nadalje na svojih mestih. Ker zahtevajo Hrvati spodnji del Prekmurja zase, bo ljudstvo samo, na podlagi pokrajinskega odbora odločilo, kam hoče pripadati. Nujna potreba za Prek-rnurje je tudi imenovanje šolskega komisarja, kar se pa dosedaj še ni izvršilo. — Poverjeništvo za uk in bogočastje priporoča po časopisih šolskim vodstvom, da pomagajo županstvom pri izpolnitvi vprašalnih pol, katere razpošilja podjetje Jugoslov. privrednega kompasa, ker je to delo splošne koristi za vse maše gospodarstvo. — Enakega oklica na duhovščino nismo čitali! Za delo pripoznajo šolskemu vodstvu popolno veljavo, celo izven delokroga se kliče urad na pomoč; glede verodostojnosti se pa šolskega vodstva ne pripoznava in bi moralo učiteljstvo nositi svoje razkaznice županstvu v potrditev. Ce ne pripoznavajo šolskih vodstev m popolne uradne verodostojnosti teh uradov višje šolske oblasti, bo učiteljstvo l)oskrbelo, da se bo spoštovalo in upoštevalo tudi šolska vodstva kot verodostojen urad. — Značilno za današnje čase. V »Slovenskem Narodu« čitamo: Brez učitelja. Pišejo nam: Iz šole v Osilinici ob 4. Po zaklade, I. str. 25. 5. Kozličev preskakovat, I. str. 40. Lučalne igre z majhno 6. Tekme v podajanju žoge, 3.—5. ^in, II. str. 23. t 7. Izbijanje, II. str. 37. 8. Izklicavanje, II. str. 48. 9. Žoganje na narode, II. str. 47. Ponavljanje znan.h iger. Sedmo šolsko leto. Tekalne igre: , L Tretjega odbijat, težji načini, i. lr- 16. 2. Medvedje v Iancu, I. str. 24. 3. Lov tatov, 2. način, I. str. 30. 4. Preža, I. str. 30. ' Lučalne igre z majhno °Ko : 5- Zoganje na ogle, II. str. 38. 6. Strelci, II. str. 53. s Zoganje skoz vrsto, II. str. 32. Ponavljanje znanih iger. Osmo šolsko leto. Tekalne igre: 1. Pogon (izzivanje vojsk), I. str. 32. 2. Labirint, 1. str. 13. 3. Rib premetavat, I. str. 39. 4. Tekme v teku, I. str. 48. Lučalne igre z majhno žogo : 5. Tekme v podajanju žoge, 6. način, II. str. 25. 6. Žoganje v krogu, II. str. 41. 7. Zoganje na prebege, II. str. 54. Opazka 1. Igri »Zoganje na jezdecev: (V. šol. leto) in »Rib premetavat« (VIII. šol. leto) sta primerni samo za dečke. Opazka 2. V »Slov. Sokolu« 1914 se nahajajo popisi odbijalnih iger z žogo, in sicer iger, v katerih odbijamo žogo z roko in bobničem. Vaje v odbijanju z roko in Odbjanje čez mejo str. 1 je primerno za četrto šolsko leto, Podbi-janje str. 10 za peto, vaje v žoganfu z bobniči in perjačami str. 17. za šesto in sedmo šolsko leto, zlasti za deklice. P. Kolpi se je preselila g. učiteljica Mini Bur-zeva, zapustivši svojo službo v Ljubljani, dočim je učiteljica g. Cepudrova iz Pape-jeva, zapustivši svojo službo v Ljubljani, zatrjuje, da se ne vrne tudi g. učiteljica Otilija Zemijakova nazaj v Bosljivoloko. Od gotovih strani se pa čuje, ua bi za-rnogle v občini Osilnica vse 3 šole ostati brez učitelja zanaprej in to vsied pomanjkanja učiteljev. Merodajni krogi se poživljajo, da se v pravem času v tem smislu za našo mladino zavzamejo, da iste ne zadene usoda neizobrazbe. Seveda k vsemu temu se morajo pa tudi zavzeti posamezni občinarji, da bodo učiteljem bolj naklonjeni glede pouka otrok in jim ne nasprotovali povsod ter tako odganjali izobraževalce otrok; končno oni, v okrajni šolski svet izvoljeni možje, osobito njih predsednik, naj se postavi na prostor, za katerega je izvoljen in da se glede njegovega delovanja ne bo dal omečati in odvrniti niti po zvezi rodu ah prijateljstvu, ni blagovoijnosti in sovražnosti, sploh ni-kakim stranskim ozirom in da naj vrši svoje dolžnosti in podpira učitelja z vsemi svojimi močmi, katere mu zakoni nalože, ker svoboda brez naobrazbe ne bo rodila dobrega sadu. — K temu dodajemo: Ljudstvo je v teh krajih šoli zelo nenaklonjeno in za Osilnico ravno verno, da so nagajali učiteljici na vse načine. Hrane in živil ji tudi niso hoteli dajati. Iz takih krajev beže učitelji proč ob prvi priliki, ker nimajo v šolskih oblasteh nobene zaslom-be. Ce ne bi bk kulturen greh, bi privo^ ščili prebivastvu sličnih razmer vsaj dve generaciji — analfabetov. Mogoče bi jih to izstreznilo. — Zavezinim delegatom in tovarišem, ki pridejo v Ljubljano naznanjamo, da je »Zaveza« preskrbela nekaj skupnih prenočišč in na) se vsi oni, ki nimajo prenočišča zglase v pisarni strokovnega tajništva »Zaveze«. — Osemrazrednice in meščanske šole. Šolska doba je za učence na teh šolah enaka, učna snov in število tedenskih ur je različna. Meščanske šole imajo obširnejši in krajevnim razmeram prilagoden učni načrt, od učiteljev se pa zahteva poseben izpit. S tem sicer ni rečeno, da bi na meščanski šoli ne mogel učiti marljiv in vesten ljudskošolski učitelj. Tak bo pa tudi lahko napravil potreben izpit ter si s tem izboljšal gmotno stanje. To naj bode v spodbudo zlasti mlajšim močem, ko sedaj tako primanjkuje za meščanske šole izprašanih učiteljev in se nameravajo še na raznih krajih ustanoviti take šole. Vestno pripravljanje za pouk je tudi najboljša priprava za izpit. J. B. — Na našo brzojavko skupščini bosanskega učiteljstva v Sarajevu dne 3. avgusta t. 1. je prejela »Zaveza« sledeči brzojavni odgovor: Istim željama usvračamo i kličemo našoj naprednoj i svesnoj brači Sloven-cima: Živili i napredovali i bili otsada pr-vaci medju tvorcima uzvisenih ideja u le-poj i slobodnoj otadžbini. — LazareviC, predsednik. Blažekovič, tajnik. — Janko Dimic t. Bil je strojni stavec v naši tiskarni — mož volje, dela in značajnosti. V sredo minulega tedna, ko je bil sklonjen nad tipkami svojega stroja ter je z brzino spretnih udarcev prelival rokopis v svinčene črke, ga je kap zadela na levo stran in ga nasilno odtrgala od „črne umetnosti". V četrtek, petek in soboto smo upali, da si opomore. Vrnila se mu je zavest, vstal je iz postelje, dejali smo, da ga kmalu zopet pozdravimo v svoji sredi. A nesreča se je ponovila — v nedeljo zgodaj zjutraj je umrl. Koliko lepih, brezhibnih del je prišlo izpod nje-: govih rok! Preden je rokopis prenesla mehanika stavnega stroja v svinčeno zlitino, sta mu vsebina in oblika preletela bistrega, inteligentnega duha, da se je iz vsake zlite vrste odražala njegova jaka, simpatična osebnost. Karkoli Je prišlo iz tiskarskega stroja, si lahko takoj sodil: „To je Dimičevo delo!" Stroj in Dimic sta bila eno, tajinstveno snujoče živo telo, ki se je gibalo na videz igraje, brez zunanjega znaka napora in izčrpanosti dan za dnem, da, dostikrat noč za nočjo. In ko je opravil svojo nalogo v tiskarni, kam je držala njegova pot? V dom in sokolsko telovadnico! Doma mu je cvetela tiha ro-dovinska sreča, v telovadnici ga je objemala ljubezen vdanih bratov, ki jim je bil vzor požrtvovalnega sokolskega delavca. Tiskarna, dom in telovadnica so bili mejniki njegovega sveta. Tod se je plo-dovito in vzorno razvijalo njegovo življenje, ki je z deloljubno svojo silo zgledno in privlačno vplivalo na široki krog njegovih znancev, prijateljev, stanovskih tovarišev in sokolskih bratov. Moj sokolski brat Janko Dimic je bil med prvimi v številu onih, ki sem gojil do njih spoštovanje in sem se čutil srečnega, kadar sem mu mogel stisniti pošteno, moško, delavno desnico! Zvestoba in resnicoljub- Stran nost, brezpogojna vdanost sokolskim idealom, skromnost in neumorna delavnost so bile najodličnejše poteze njego-I vega značaja. In tudi njega je potegnila vojna vihra v svoj tesni vrtinec. Na Ruskem je bil zajet, in ob tisti priliki ga je omamil udarec kopita kozaške puške po glavi. Bržkone je bila kap posledica onega udarca. Kmalu po povratku iz ujetništva je zopet prišel v našo tiskarno, odkoder nam ga je vzela smrt. Kaj smo mu dali? Zadnje spremstvo in zvest spomin! Vse tiskarniško osobje (88) z upravnim svetom in nadzorstvom je šlo do groba, pred krsto se je lila rdeča četa naraščaja in bratov Sokolov — med njima beli cvetovi Sokolic. Ko je utihnila poslovilna beseda dr. Eetticha, sta se nagnila v gomilo dva sokolska prapora, a Janka Dimica smo ostavili v objemu ljube zemlje slovenske, obenem pa smo ga globoko zagrebli v svoje duše. Umrl je mož pozitivnega dela; delo pa živi naprej in nam poraja in oblikuje nove rodove... E. Gangl. — O nameščanju obiskovalcev počitniškega tečaja v Ljubljani od 18. avgusta — 4. oktobra t. 1. Nujna potreba sili nastaviti kot učitelje gojence (gojenke) 3. letnika učiteljišč in abiturijente srednjih šol Uiceja), po dovršitvi gori omenjenega tečaja. Abiturijenti srednjih šol (liceja), bodo glede znanja gotovih predmetov mogli vršiti svojo dolžnost le deloma. Kdor ni obiskoval v srednji šoli risanja, tega neprecenljivega sredstva za učitelja, ne bo mogel dohiteti gojencev in gojenk v času počitniškega tečaja. Kdor ni pevec ali ne zna igrati na gosli, temu bo tudi pouk v petju delal preglavice. Najhuje pa bo s pedagogiko in metodiko. Zato je priporočila vredno, po možnosti srednješolce oddelki in poučevati posebej v predmetih, o katerih prej niso mnogo ali nič slišali. Mnogo srečnejši so v vsem gojenci in go-jenke učiteljišč. Kar je najvažnejše (pedagogika in metodika), o tem so več ali manj poučeni. Najbolj jim manjka teoretične metodike in še enkratne ponovitve vseh predmetov. — Vsem nalogam, ki čakajo počitniški tečaj, ne bo možno ustreči. Zato je priporočati, da višji šol. svet nastavi nove učitelje pri priznanih šolnikih, ki jih bodo z ljubeznijo in dobrini svetom uvajali v šolo. Le tedaj lahko pričakujemo, da bo sila rodila učitelje, ki gredo z veseljem na delo. —H. — Štampilije SHS. Poverjeništvo za uk in bogočastje prepoveduje z odlokom z dne 17. julija 1919. br. 2838 štampilije z znakom SHS. Te štampilije se morajo takoj »odpraviti in uničiti.« Zona me spre-letava, če pomislim, kakšnega strašnega sovražnika so si nekatere šole nakopale s temi štampilijami. Brezmejna je slava Ver-žejcev od takrat, ko so njih hrabri predniki spoznali v rižnati klobasi zver ter na njo streljali. Ali žal, njih slava sigurno otemni v zgodovini pod lapidarnim slogom odloka z dne 17. julija a. d. 1919. Pa naše poverjeništvo ne stoji osamljeno v svojem boju. Tudi razna druga poverjeništva in oblasti so jele zatirati ta velepomembni znak, ki se je tako naglo ukoreninil med narodom. Zlasti naši narodni trafikanti, ki so si v svojem narodnem navdušenju omislili nove napise, morajo sedaj poslušati poučna predavanja finačnih organov, češ, »SHS ni več.« Zadnje šase se toliko piše o nezadovoljnosti med narodom in verujte, da je tudi to zatiranje napisov SHS doprineslo k temu svoj delež. Slišijo se razna modrovanja, naraščajoča v hujskanje: »SHS ni več, pridemo pod Francoze.« »SHS ni priznana država, zato morajo ti napisi izginiti.« »Pridemo nazaj pod Avstrijo.« »Ti prokleti Srbi so nas osleparili. Sedaj smo pa podjarmljeni pod Srbijo.« In ako še končno omenim resino-smešen slučaj, da se je pobožna ženska zgražala, ker so odstranili »Sladko« ime, potem bi bila slika menda popolna. Resnica pa je, da je sedaj veliko preprostega ljudsta prepričanega, da država SHS ne obstoja več. Je bilo tega treba? Se li ne imenuje naša država kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev? Je-li potem ta znak tako protiustaven? Bi-li ne bilo bolje dekretirati, da se pred SHS še pripiše kr.? Naše oblasti imajo pred seboj vzoren Avgijev hlev. Ta bodi njih poprišče! Dela je za deset He-raklejev! Za take Donkišotijade so časi preresni! — Z notico »Poziv v pokoj«, ki ga dobijo češki, za pokoj »zreli« učitelji, se strinjamo docela vsi učitelji v Sloveniji. Tudi pri nas še službujejo učitelji vseh kategorij, ki so bili že za obstoj staro-avstrijskega šolskega zakona sposobni za pokoj, a sedaj niti »z ozirom na narodne potrebe« ne spadajo več na svoja mesta, ker niso v stanu slediti toku časa. Preobrat, ki zadene sedaj šolstvo, rabi mlade, sveže in čile moči. Omenjeni učitelji posedajo skoro brezizjemno najlepša mesta ob železnicah, v trgih, v bližini mest s srednjimi šolami. Tudi svojo deco imajo izvecine izšolano. Drži jiti udobno službeno mesto, bojazen pred dolgim časorn v pokoju, in — v glavnem, vsaj na deželi — prosto stanovanje. In vse to na stroške mlajših tovarišev, ki imajo dijake, so na slabih in najslabših mestih, z dvajset in več službenimi leti. Prva skrb naše delegacije letos bo, da se po češkem vzorcu pozovejo za pokoj sposobni tovariši, da »izvrše svojo dolžnost napram mlajšim tovarišem«. Poskrbelo se bo, da se vsa taka mesta, stalna ali začasna, še pred novim šolskim letom razpišejo in zasedejo. — Dalmatinsko učiteljstvo je na svojem zborovanju »Zveze dalmatinskih učiteljev« dne 16. t. m. soglasno sklenilo pristopiti v glavno »Zvezo«, v smislu zagrebškega dogovora, edinstvene Zveze jugoslovanskega učiteljstva. Skupščina je izvolila tudi delegate za prihodnji kongres v Beogradu. — Neverjetne vesti. V »Novi Dobi« smo čitali sledeče: V celjski sirotišnici in hiralnici še vedno pašuje nemški učitelj Wolf, ki je iz zavoda napravil pravo po-nemčevalnico. Otroci dosledno pozdravljajo z Griiss Gott! in »Heil« in so po večini zagrizeno nemško-nacijonalno vzgojeni Mož je bil tako drzen, da je pri vodstvu ljudske šole zahteval, naj se celo slovenski otroci vzamejo v nemške razrede. Čudno je tudi, da morajo naši državljani plačevati za otroke po 120 K mesečno v zavodu, dasi glavarstvo daje tja cele vozove živil. Čudno je dalje, da se mnogo otrok iz naše države ne sprejme, dočim so v zavodu celo nemški otroci iz Gradca. Ali mestni urad res še ne smatra za primerno, da razmere v sirotišnici, ki tudi v drugih ozirih niso vzorne, končno uredi in odda vodstvo zavoda slovenskemu človeku, ki bo napravil tam red?! — Naša obzirnost gre predaleč! S tem si škodujemo sami. To je bila še naša stara avstrijska slabost. Skrajni čas je, da zapiše radikalnejši veter po naši domovini in da poženemo ljudi, ki ne sodijo med nas tja, kamor spadajo! — Odpravljeni celibat in bivše učiteljice. Vsled regulacije naših prejemkov se je v zadnjih tednih pokazalo stremljenje, da žele nekatere bivše učiteljice, sedaj žene državnih uradnikov, dobiti službo učiteljice v istem kraju, kjer službuje njen mož. Iz različnih vzrokov bi to bilo v kvar našemu šolstvu in marsikatera koleginja v večjih krajih ali v mestu bi naenkrat utegnila biti premeščena iz službenih ozirov, da se ugodi želji urad-nikove soproge. Predlagam, da organizacija in po njej predlagani šolski nadzorniki strogo pazijo na to, da se nobeni organizirani učiteljici ne zgodi v tern oziru nikaka krivica, in da se žene uradnikov, ki so poročene pred odpravo celibata sploh ne nastavljajo. Ta predlog naj upoštevajo in pretresejo delegacije; organizacija in pred vsem naši nadzorniki so dolžni v takih slučajih pred vsem skrbeti za aktivno učiteljstvo. — Ljubljanski učiteljlščniki In učite-ljiščnice so vprizorili v Novem mestu 16. in 17. avgusta Finžgarjevo dramo „Veriga". 2e igra sama na sebi je lepa, poleg-tega so jo vrli igralci predstavljali nad vse pričakovanje dobro. Vloge so bile kaj srečno razdeljene, izvajanje precizno. Onih prisiljenih, nenaravnih kretenj, ki smo jih navajeni pri začetnikih, tu skoraj nismo opazili. Igralci so se vživili v vloge in pogodili posamezne značaje zelo dobro. Tu strast, zavist, lokavost; tam milosrčnost, žalost, obup. Domače dolenjsko narečje je bilo igri, v kateri nastopajo le kmetje, samo v korist. Splošna sodba je, da v Novem mestu že zlepa niso tako dobro igrali. Vidi se, da imajo igralci in igralke dar za to umetnost. Ko se bodo po nekoliko nastopih z vztrajnostjo še v mimiki nekoliko bolj izvežbali, bodo kos tudi težjim igram, dasi je že ta dovolj težka. Mladim tovarišem in tovarišicam častitamo na uspehu in jim kličemo: Le pogumno naprej! Tudi na tem polju vas čaka lepo kulturno delo za narod po širni slovenski zemlji, koder vas bo vodila usoda. —an— — Za bojev na Koroškem je tukajšnja šola jako trpela. Uničene so knjige in učila. Jako pogrešamo abecednikov, zlasti pa stenskih tabel za slovensko abecedo. Mnogo je v Sloveniji šol, ki imajo pod strehami stare stenske table. Ako jih odstopijo šolam na Koroškem, store dobro narodno delo. Ker se šolsko leto bliža koncu, je nujna pomoč posebno dobrodošla. Za izkazane usluge že vnaprej najlepša hvala! — šolsko vodstvo v Podljubelju pri Borovljah. — Bolne učitelje, ki obiskujejo toplice, opozarjamo, da imajo z odlokom ministrstva št. 9885 iz leta 1919 dovoljeno brezplačno povratno vožnjo po vseh progah železnic kraljestva SHS, in sicer za dobo kopališke sezije, ako se izkažejo z vozovnico o napotu in z zdravniškim potrdilom, da so se zdravili najmanj 10 dni v toplicah. To velja tudi za družinske člane. „U. L." 135. — Poziv tovarišem abiturijentom mariborskega učiteljišča iz leta 1884. Ko smo praznovali 1. 1909. petindvajsetlet-nico, zavezali smo se, sestati se vsako leto v kakem kraju, kjer službuje eden ali drugi izmed nas. Dnevi, ki smo jih nato preživeli 1. 1910 v Šmarji pri Jelšah, 1911 v Gotovljah, 1912 na Dolu pri Hrastniku in 1913 v Št. Juriju ob j. ž. so ostali udeležencem gotovo v najprijetnejšein spominu. Izbruh svetovne vojne je preprečil naše nadaljne sestanke. Letos pa praznujemo 351etnico svojega kulturnega delovanja. Umestno bi bilo, da se zberemo vnovič ter oživimo svoje mladostne spomine. Tovariši, pridite, v nedeljo, dne 31. avgusta v Maribor, kjer se sestanemo zvečer v Narodnem domu! Ce se zlagate s predlogom, prosim takojšnjega obvestila. _ _______„',i,a Na veselo snidenje! Anton Gnus, Dol pri Hrastniku. — Zakon o ljubljanske vseučilišču potrjen. Iz Beograda poročajo, da je regent Aleksander potrdil zakon o vseučilišču kraljestva SHS v Ljubljani. Univerza bo imela pet fakultet; medicinska fakulteta bo obsegala izprva samo dva pripravljalna letnika. Poleg nje bo torej še pravniška, filozofska, bogoslovna in tehnična fakulteta. Obenem je potrdil regent zakon o iz-premembah in dopolnitvi že obstoječega zakona za belgrajsko vseučilišče. — Na zborovanje delegacije »Zaveze« je prijavljenih dosedaj več članov srbskega udruženja učiteljskih društev v Beogradu. Opozarjamo delegate, naj se dele-gacijskega zborovanja polnoštevilno udeleže. Seje so javne. Gostje dobrodošli! — Rudarska šola v Celju. Dijaški dom v Celju se pripravi za rudarsko šolo. — Desetletnica 1907/08. Še enkrat opozarjam tovarišice in tovariše, da se gotovo udeleže desetletnice dne 6. in 7. septembra 1919, po zadnjič objavljenem vzporedu. Priprave so izvršene, pri zabavnem večeru sodelujejo gdč. Spetz-lerjeva (klavir), g. Fric Trost (petje), g. Miha Rožanc (vijolina) in še drugi. Glede izleta na Bled in v Bohinj omenjam, da sem vložil v imenu vseh prošnjo na ministrstvo saobračaja za 50 % znižanje, ki nam bo gotovo dovoljeno. Na veselo svidenje! Albin Lajovic. — Borovije. V kratkem bo otvorjen oirc'ki vrtec, posebno za delavsvo otroke, ki bodo od 9. do 16.. ure zaoosbni in budo dobivali brezplač-io kosilo in južino. — Umrl je 19. tm. v Mariboru g. Ivan Kocuvan, nadučitelj v pokoju, v starosti, 83 let, v tamcšnji javni bolnici. Služboval je nazadnje v Zrlcu, 30 let. Blag mu sporni:!! — Premeščeni sta: Amalija Lešniko-va, začasna voditeljica dekl. šole v Celju, na njeno utemeljeno prošnjo nazaj na prejšnjo stalno službo v Poljčanah; Ivana Vidmarjeva, začasna učiteljica na dekliški šoli III. v Mariboru, nazaj na njeno prejšnjo stalno službo v Vuzenici. »i U. L." 134. — Premeščen je iz Celja strokovni učitelj Herman Mauthner, strok. učit. na dekl. mešč. šoli. „U. L." 135. — Učiteljska dvojica v Studencih, Janko Žel in Marijana Zelova, sta premeščena na svoje prejšnje stalno mesto pri Sv. Ani na Krivem bregu. „U. L." 135. — Premeščena je Iz službenih ozirov učit. žensk. roč. del Marta Božičeva iz Podgorja z ozirom na potrebe narodnega šolstva za začasno učiteljico ročnih del na dekliško meščansko šolo v Ptuju. — Ablturientl leta 1909. Moško učiteljišče Maribor — desetletnica. Tovariši! Ker smo sedaj za počitniško dobo največ mobilizirani, moremo se najugodneje sestati ob priliki svoje desetletnice dne 4. oktobra v Mariboru ali pa Rogaški Slatini. Za kraj in čas se izjavite po dopisnici na naslov: Mirko Zdolšek, šolski voditelj, Letuš v Sav. dolini. O končnem ukrepu in programu vas obvesti „Tovariš". — 20 letnica mariborskih učlteljev-ablturijentov iz leta 1899. Podpisani predlaga Rogaško Slatino kot primeren kraj za sestanek po 20 letih. Prosim vse tovariše, da se v predlogu izrazijo in predlagajo čas setanku. — I. Lukman, začasno Slov. trg. šola Ljubljana. — Državni pisarniški uradidki na Slovenskem. V sredo 13. t. m. bil je zadnji sestanek pripravljalnega odbora. Na istem se je razpravljalo o kandidatih za novi odbor, ter se določilo, da se vrši ustanovni občni zbor dne 7. septembra ob 16. uri v prostorih odpravništva deželne, vlade na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. S tem stopa v javnost organizacija, ki se je sicer šele pozno, vendar pa iz zgolj potrebe stanovskega zboljšanja osnovala ln ki bo vzela v svoje okrilje in zaščito vse tiste raztresene ude, ki so imeli posebno pod avstrijsko vlado najbridkejše in najtežje čase. V organizaciji je moč čim krepkejša, tem izdatnejša je! To načelo naj bi prešinilo vse tovariše, da pristopijo do zadnjega v organizacijo. Velika večina je itak že včlanjena, vendar so se nekateri, kojim se stvar ne zdi dovolj resna in ki ne polagaqo na organizacijo važnosti, ki jo v resnici zasluži. Prepričani pa smo, da to store takoj, ko se bodo uveriii, da izven društva ničesar ne dosežejo. — Dr. Jenkovo srbsko narodno himno „Bože pravde" za moški zbor. Besedilu v latinici je dostavljeno tudi besedilo v cirilici. Cena za 1 kos 1 K, po pošti 1 K 10 v; naroča se pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Vsem moškim pevskim zborom priporočamo, da si nabavijo to narodno himno. — Asistent goriške knjižnice dr. Janko Bratina je dodeljen v službovanje li-cejske knjižnice v Ljubljani. — Dr. Fran Rostacher, začasni gim. učitelj v Gorici, je imenovan za pravega gimnazijskega učitelja. — Odšlovljene so z dnem 31. juL 1919. Adela Bienenstein, Margareta Wendnet in Tusnelda Weidholz — vse tri nadomestne učiteljice v Mariboru. — Začasno sta dodeljena učitelj Lud. Muzek in učit. Ant. Muzek, oba v Središču, štirirazrednici pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Na dvorazrednico v Radišu, šolski okr. boroveljski, je imenovan za nad-uč. Leon Cepuder, dosedaj nadučitelj v Vrhpolju. — Višji šolski svet je odobril z odlokom z dne 30. julija 1919, štev. 10.818, zvezke, ki jih izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, tako glede kvalitete, kakor tudi glede liniatur. — Tvornici zvezkov Učiteljske tiskarne v Ljubljani prihajajo osobito s Štajerske in Koroške razna naročila za zvezke s posebnimi zahtevami glede papirja, liniature in oblike zvezkov, kakor tudi glede kakovosti in barve ovojev, števila listov itd., itd. — Vsem tem cenjenim naročnikom naznajamo, da v sedanjem času in v sedanjih razmerah na papirnem trgu nikakor ne moremo ustreči vsem mnogobrojnim in toliko različnim željam in zahtevamo posameznikov. Le z velikimi težkočami in s silnim naporom se nam je posrečilo dobiti toliko papirja, da moremo nuditi slovenskemu šolstvu to, kar mu nudimo. Naše zaloge se hitro manjšajo, in danes še ne vemo, koliko časa nam bo mogoče izvrševati vsa naročila, ki prihajajo od dne do dne v mnogo-brojnejšem številu. Zaradi pomanjkanja si-rovin in drugih potrebščin ne morejo papirnice izvrševati tiste količine papirja, ki bi ga izvrševale v normalnih razmerah, še manj pa tisto kakovost, ki bi jo bilo želeti za dobre zvezke. Cenjene tovarišice in cenjeni tovariši naj se za sedaj zadovole s tem, kar imamo. Učiteljska tiskarna ]e založila najpotrebnejše liniature, ki je mogoče z njimi izhajati vsaj za silo. Praktičen učitelj si bo vedel pomagati, saj je moral poučevati pisanje in spisje tudi tedaj, ko zvezkov sploh ni bilo. Uvedite tedaj po vseh šolah Slovenije naše zvezke, kt jih je odobril višji šolski svet. Zagotavljamo pa vas, da meri naše stremljenje povsem in vselej na to, da izboljšamo svoje izdelke v vsakem oziru! -- Kaj pa abiturijenti ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1893? Ob lOletnici je bil domenjen sestanek za 251etnico. Ta je lansko leto minila in kaj zdaj čakati? Torej - oj Ljubljanci, oj zaspanci, Z. — Poziv! Z veseljem opažamo, da se mnogi želijo udeležiti narodnega dela na Koroškem. Ker je dela za vse dovolj, narodnih delavcev pa primanjkuje, prosimo, da se sami oglasijo vsi tisti, ki hočejo sodelovati posebno kot govorniki na shodih in da nam ob enem poročajo, ali obravnavajo gospodarska ali politična vprašanja. — Narodni svet za Koroško, Doberlavas. Kronika. = Zahteve čehoslovaške duhovščine in papežev odgovor. K zborovanju Jed-note čehoslovaške duhovščine prinaša »Lid« uradno poročilo delegacije, ki se je pogajala s sveto stolico v Rimu. Delegacija je utemeljevala svoje zahteve s tem, da so razmere katoliške Cerkve v čehoslovaški državi nevzdržne vsled režima, ki ga je vpeljala avstrijska vlada. Čehoslovaška duhovščina zahteva zato, da se v prvi vrsti imenujejo novi škofje, ki naj bodo sposobni jezika, ki ga govori ljudstvo, zmožni Čehoslovaki, politično neomadeževani in tuji onemu avstrjske-mu katolicizmu, kateri je samo podpiral germanizacijo. Memorandum zahteva nadomestitev nadškofov: Huna, Skrben-skega, Kleina, Grossa, Battihanya, Rad- naya in Palasa ter ustanovitev nove die-ceze v Bratislavi ali Trnavi. Nadalje zahteva memorandum za praškega nadškof fa pravico primasa nad vsemi diecezanu v čehoslovaški republiki kot jo je imel sv Metod. Zahteva se u p e 1 j a v a češkega jezika v vsem bogo, s 1 u ž j u kot je to že bilo pod papežem A d r i j a n o n o m II. Na go-tovih mestih kot v Pragi, Velehradu in Nitri bi se moglo vršiti staroslovensko bogoslužje. Končno je delegacija zahtevala odpravo celibata z motivacijo, da v nobeni drugi cerkvi na Češkem celibat ni vpeljan. Deputaciji sta odgovorila papež sam in kardinal, državni tajnik Gaspari, s približno enakimi besedami. Huyn, Bat-thiany in Radnay se ne vrnejo več na svoja mesta ter bodo ta mesta spopol-njena z drugim možmi. Glede ostalih škofov, katerih odstranitev se zahteva, so preiskave še v teku. O rabi jezika je papež rekel, da se more, pri slavnostni delitvi zakramentov, blagoslavljanju, petju epistole evangelija rabiti jezik naroda. Celibata papež v svojemgovoruniome ni'1; k a r» dinal Gaspari pajerekel, da je treba še počakati Književnost in umetnost. Izšle so knjige Slovenske Šolske Matice: »Pedagoški letopis« za leto 1916, 1917 in 1918 s sledečo vsebino: Preosnova jugoslovanskega vzgojstva v zmislu demokratizma. Sest. H. Schreiner. — Odličnim matičarjem v spomin. —r— — Občni zbor Slov. Sol. Matice. — »Slov. Šol. Mat.« upravni odbor in imenik dru-štvenikov. Sest. Jak. Dimnik. — Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig »Slov. Šol. Matice«. Uredil Jak. Dimnik. — Občno ukoslovje z umoslov-nim uvodom«. Sestavil V. Bežek. 1. snopič. Obseg: A. Osnovni nauki iz umo-slovja (logike). Uvodne opombe. I. O pojnih. II. O sodih. III. O zaključkih. IV. Logika v službi vede in pouka. — B. Ukoslovje: I. O vzgojnem pouku. II. Ustroj ljudske šole. III. O ljudskošolsk! metodi. Poziv na pretplatu. Odbor »Naučnič-ke knjižnice« u Zagrebu izdaje vej dva-deset i treču godinu zabavno-poučr.i mt za tigovačku, obrtničku i opetovničku omladinu: > Vjerni Drug«, koji je dosada lijepo izvršivao svoju prosvjetnu zadaču i pružao r:ašoj cmladini poučno i ugodno zabavno štivo. »Vjerni Liug« su preporučiie zemaJj-ske vlade u Zagrebu, Sarajevu i Zadru učetličkim knjižnicama i omladini u svojim pc krajin ama, a doz voljen je i kao prikladna nagradna knjiga u svim pučkim i še-grtskim šk clama. Od 1. rujna 1919. stupa »Vjerni Drutf« u XXII!. godište. Uredništvo je preuzso ravn. učitelj Stjepan Širola, kojemu su obečali saraunju uz dosadašnje naše vrle saradike mnogi naši vidjeni književnicl, te če Ust istim smjerom izlaziti i dalje, da pruža cmladini našoj što više i što bolje cuíevne hrane. 1 ist če izlaziti kao i dosada mjesečno na cijelom arku kroz deset školskih mje-seci, a pretplata če iznositi s obzirom na velike tiskarske troškove godišnje K 10. (Naučnici i članovi »Hrvatskog Radiše« dobivat če list uz godišnju pretplatu od K 6.—). Umoljavaju se svi prijatelji naše tr-govačke, obrtničke i opetovničke omladl-ne široin našega mladoga Kraljestva SHS, da joj što toplije preporuče i što više nabave »Vjerni Drug«, jer je valjano štivo mladeži upravo potrebno. Pretplate prima blagajnik Matija p'-Sladojevič (Samostanska ulica; škola), a rukopise urednik Stjepan Širola (Haul1' kova ulica 4). Naša zemlja — ire-denta. § Pismo neodrešenega brata. Ker ne čitam jugoslovanskih časopisov, tudi ne vem, kako misli skrbeti Jugoslavija z3 nas, neodrešene sinove, da ne poginem0 v italijanskem morju. Brezdvomno bom" krvavo potrebovali njene pomoči. Pr^' vsem naj zabrani izseljevanje učiteljstva-Upam, da bo tudi znala dati inicijativo za ustanovitev dobrega in cenenega tednik*-ki ga naše ljudstvo tako pogreša. V n*' slednjih vrsticah Vam opišem naše stanji ki Vam je mogoče tudi že znano. Ubežniki. Zaradi zasedbe imperial1' stičnih in častilakomnih Lahov se je lilo iz Primorskega že mnogo slovensKj družin. Onega čistega zraku, ki smo Í dihali nekdaj, sedaj ni več. Ono solnce, ki se nam je smehljalo tako >J beznivo z neba, nas gleda sedaj tako * ¡ostno. Kakor bi nas kdo držal za prsi in tiščal k steni, tako se nam zdi. Naša srca, Ki so ob porodu mlade Jugoslavije poska-Kovala in vriskala veselja, so nam postala sedaj težka, kakor bi bila iz svinca. Naše ljudstvo je prestalo v tej vojni toliko ¿orja, da ga ni mogoče popisati. Ob polomu stare grešne Avstrije se je globoko oddahnilo, ker je upalo, da bo svobodno dihalo pod svojo streho. A veselje je bilo Kratko! Prišla je druga, še brutalnejša pest, ki nas je treščila ob tla in ki nas skuša zadušiti. Prišli smo, iz dežja pod kap! Besed imajo Lahi za nas dovolj in še preveč. Govore nam, da „je Italija mati svobode, da nam prinaša kulturo!! in moderne zakone, da so nas rešili črne lakote in da nam zgradijo porušene domove". Kljub lepim obljubam jim pa ljudstvo ne zaupa in bi rado prestalo vse one vojne grozote še enkrat od začetka, sarno da bi se rešilo zatiralcev. Naše ljudstvo ve, da bi moralo zapustiti v slučaju vojne med Jugoslavijo in Italijo vse svoje blago in svoje domove, in da bi bilo t'reba iti v prognanstvo, a vendar si želi tega trenutka, ker upa, da bi potem zadobilo svobodo. Kljub vsem nesrečam in prevaram pa naše ljudstvo še ni obupalo! V njem je še toliko trdne vere in upanja v boljše dneve, da ga mora človek občudovati. Svoje domove zapuščajo večinoma le oni, ki so bili nastavljeni v javnih služ-- bah. Mnogi so izgubili svoj vsakdanji kruh, drugi pa niso navezani na Primorsko in ne na zemljo in upajo v Jugoslaviji boljše živeti. Da se pa nameravajo preseliti tudi mnogi učitelji je žalostno. Svoboda in dobra služba je »res veliko vredna, a naša ljubezen do nesrečnega slovenskega ljudstva mora biti še večja. Ako odide učiteljstvo in duhovščina, potem je ljudstvo izročeno pogubi. Že sedaj je pomanjkanje učiteljstva zelo veliko. Mnogo šol je v razvalinah, druge so pa zaprte. V mnogih krajih že po pet let ni bilo pouka. Mladina dorašča, a v njenem srcu se širi ljulika in nikogar ni, ki bi jo izruval. Namesto slovenskih učiteljev bodo mogoče namestili italijanske, ki bodo odtujevali otroke našemu narodu. Zato je dolžnost Jugoslavije,, da ne sprejema takih ubežnikov, ki so med ljudstvom v ne-odrešenem ozemlju neobhodno potrebni.* § Šolstvo v zasedenem ozemlju, i;: Gorice poročajo, da so italijanske oblasti izjavile, da sicer ne marajo zatreti slovenskega šolstva, da pa vsled nejasnega političnega položaja v Gorici ne bo mogoče odpreti nikake slovenske šole, ne ljudske ne kake srednje. Opustitev šol v Gorici zahteva pred vsem ozir do laškega mestnega prebivalstva, ki se je od nekdaj branilo slovenskih šol. Zato se pa odprejo srednje šole po deželi: učiteljišče se namerava premestiti v Tolmin, idrijska realka v Ajdovščino, za sedež goriškega gimnazija pa se predlaga Sežano Na ta način se hoče utisniti mestu popolnoma italijanski značaj. Pred vojno je bilo v mestu slovensko in italijansko ali bolje rečeno poitalijančeno prebivalstvo zastoji pano z enakim številom, dasi se to razmerje vsled italijanaške diktature v upravi ni moglo kazati. Toda v iavnem življenju se je to razmerje kazalo v jasni luči. Slovenski živelj je uspešno konkuriral z italijanskim na vseh poljih. Zlasti se je ta konkurenca opažala na prosvetnem polju. Razna društva: »Sokol«, podružnica »Glasbena Matica«, »Bralno društvo« itd. skrbele za vzgojo duše in telesa. Ljubljansko glediško osobje je prirejalo vsako leto dalje trajajočo turnejo v Gorici in po Goriškem sploh, podružnica Glasbene Matice je poleg svojih las'.nin 'prireditev omogočila v Gorici nastop prvih svetovnih mojstrov: Kocjana, On-dricka, Češke filharmonije itd., Čitalnica je prirejala svoje lastne koncerte Srednješolska mladina, katere je biio takrat mnogo v Gorici, je dobivala duševne hrane na ta način v. izobilju. Italijani pa na drugi strani niso imeli pokazati drugega kakor par glediških predstav potujočih Rlediških družb iz Italije, par plesov ra Prostem, »šagre« imenovanih in to je bilo tudi vse. Danes je Gorica izgubila svoja kulturna društva, izgubila šole; vsled nasilnega odvzemanja koncesij našim trgovcem in obrtnikom in izgona slovenskega življa iz mesta postaja mesto res »pristno«, italijansko. S tem oa ie tudi usoda mesta zapečatena; čaka ga v malo letih usoda Odeja. S trgovino je izginilo vsako prometno delovanje in Italijani iz-Preminjajo klic starih Rimljanov: »Panern pt circenses« v klic italijanskih provinc';-ialnih mestec: »Polenta e ciucmato-Srafi«. e,* § Raznarodovanje jugoslovanske dece. Po naredbi vrhovnega poveljništva * Svoje stališče a- izseljevanju učiteljstva 1 neodrešenega ozemlja smo zavzeli v uvodniku »Učit. Tov." št. 24 z dne 11. junija 1919, na kar Pr¡ tej priliki opozarjamo. (generalno tajništvo za civilne posle) so se začetkom tega meseca sestali v Rimu ljudsko- in meščansko-šolski učitelji iz zasedenega ozemlja, da se posvetujejo o otvoritvi posebnih tečajev, ki bi imeli trajati do 15. septembra. Ti tečaji bodo prirejeni za učitelje iz Trentina v Cavarenu, za istrske in dalmatinske učitelje v Trstu in Opatiji, z namenom, da se učitelji izpopolnijo svoje znanje v narodnem duhu in vzo-ji (italijanskem), da se posebno v narodnem oziru primerno orijentirajo in se tako vzposobiio po določenem načrtu začeti s težkim delom raznarodovanja jugoslovanske dece po Dahnaciji in Sloveniji ter nemške dece v Trentinu. Italijanski časopisi govore o velikem številu prijavljenih učiteljev in si obetajo od njihovega sodelovanja v tem patriotičnem delu lepih uspehov. Razen denarnih sredstev se postavlja s tem najnovejši kulturni aparat proti naši deci. Naročajte in širite list! Meščanskošolski izpit. Če sem sestavek »Meščanskošolski izpit«, ki ga je objavil J. Gorišek v »U. T.«, prav razumel, želi omenjeni tovariš deliti izpit za mešč. šolo v dva dela. in sicer tako, da bt tvorila pedagogika en del, ostali predmeti drugi del. Dvomim, da bi »Zveza« dosegla nadvse pameten uspeh, če bi provzročila izdane odloka, s katerim se dovoljuje dopolnilen izpit iz pedagogike, kar naj velja kot dovršen izpit za meščanske šole. Kot dovršen izpit menda le po naknadnem izpitu iz drugih predmetov, sicer kot dopolnilen izpit. Svetoval bi, deliti vsako skupino v dva bolj enaka dela, n. pr. I. skupino v pedagogiko in slovenščino, zemljepis in zgodovino, sploh — kakor želi kandidat. —H Članek tov. Jak. Kovačiča o katalogu in razrednici mi daje povod, da tudi jaz izpregovorim par besedi o tem predmetu. Na povratku iz begunstva sem bil 10. junija t. 1. v „Učiteljski tiskarni" in sem si ogledoval šolske tiskovine, ki sem jih hotel nabaviti za naših 9 razredov. Ker mi tiskovine nikakor niso ugajale že zaradi tega, ker je razrednica ločena od kataloga. Katalog ima 5 vodoravnih predalov, razrednica pa le 4, torej moraš pisati" ime dvakrat i. t. d. Opustil sem nabavo in obljubil poslati koroške vzorce, z željo, naj se ta tiskovina posloveni in vzame v rabo. Saj Kranjci* in Štajerci* itak nimajo enotnih tiskovin, kajti tiskarna sv. Cirila ima čisto drugačni format nego učiteljska in plesti se ti zna, ako naročiš danes pri Vilko Weixlu razred-nico in v enih dneh primanjkljaj, da dobiš k Cirilovi tiskovini ono iz Učiteljske tiskarne, potem imaš pravo zmešnjavo. Poslal sem vzorec in dobil črez nekaj časa pismo Učiteljske tiskarne z odklonilnim odgovorom, da bi ne kazalo te tiskovine zalagati. A temu ni tako! Mi ne smemo kratkomalo vsega zavreči, kar je staroavstrijsko. Nekatere reči so dobre za porabo, ker so praktične, in ker do sedaj boljših nimamo. Ta slučaj je ravno pri katalogu in razrednici. Da je razrednica združena s katalogom praktična, tega nihče ne more tajiti, kdor ima kaj praktičnega razuma in kdor zaničuje breme birokratizma; kajti malo pisati in tisto razvidno, to gotovo ni birokratično. Tre-balo bi le napraviti vzorce in dati jih kranjskim in štajerskim tovarišem na ogled in v razsodbo. Gotovo bi se ogromna večina odločila za tako tiskovino. Imel sem v rabi tak katalog 37 let, posloval sem z njim vsaki dan in koncem leta je bil tak, kakor sem ga v začetku spisal. Treba je le mape in nekoliko lastne ljubezni do snage. Ako se ne mara tako velikega formata, saj je lahko manjši; nikakor pa ne manjši, nego ga ima sv. Cirila tiskarna. Želeti je le, da se vpelje za celo Slovenijo enotna tiskovina in sicer praktična in protibirokratična, da bi imel z njo veselje vsak tovariš. Konečno še nekaj o šolskih spričevalih. Ta tiskovina zahteva vsako leto precejšnjega časa in dela. Na Westfal-skem imajo knjižico za osem let vkup, v njo se vpišejo redi, ne vsak četrt leta, ampak po semestrih. Prvo je naslovna stran, z vsemi šolskimi podatki, torej za 8 let. Ako se tej knjižici prida še nekaj se-lilnih listov, imamo zopet tiskovino, ki si * Za danes naj ostane, v prihodnje bomo pa neusmiljeno zatirali vsak deželni provincijalizem, Kranjcev, Štajercev in Korošcev, ker je že skrajni čas, da prenehamo s temi označbami. — Op. uredn. je boljše nihče želeti ne more.* Razvidnost, z malo delom in gotovo trajnostjo, to morajo biti načela, ki nas vodijo pri določitvi novih tiskovin. »Za pravo upokojenega učiteljstva". (Odgovor g. Fr. Šegula.) Na dopis v „Uč. Tovarišu" z dne 13. avgusta 1919, št. 33, le kratek odgovor. Tov. Fr. Š., se ne strinja s tem, da bi imel učitelj-upokojenec večjo draginj-sko doklado, kakor aktivni učitelj. Trdil sem v svojem članku, da so upokojenci že vse deio dovršili, katero drugi šele vrše, ter, da jim pripade po končanem delu še večje plačilo. To je pač tolmačiti tako, da ker so imeli — kot aktivni učitelji — le majhno plačo brez doklad, naj bi se jim vsaj sedaj naknadno določile večje doklade. — To bi bilo gotovo pravično! Temu pritrdi tudi drugi dopisnik, v isti (33.) štev. „Učit. Tov." — ki pravi: „Se bode li sedaj poravnala krivica vsem upokojencem za vzno-je ledine na šolskem polju, ki je bila storjena v preteklosti, ko so morali delati in ž i v e ti o b s r a m o t n o n i'z k i plači? Dan svobode naj bo dan plačila in priznanja vsem narodnim delavcem iz preteklosti.« Tako je, in tako sem tudi jaz mislil! — Da pa učitelj, stanujoč v mestu, rabi boljšo obleko, je gotovo. To ni »smešno« kakor pravi tov. Fr. S. — Zakaj pa vaški učitelj ob četrtkih, ko gre v mesto po opravkih, obleče boljšo ali praznično obleko? Menda za to, da v mestu, kjer so ljudje — boljše oblečeni, tako izgleda, da je svojemu stanu primerno oblečen. V mestu je tedaj boljša obleka umestnejša. — Doma — na vasi — je vse dobro. Da ni obleka raztrgana in zamazana zadostuje, četudi ni nova in lepa. — Doma — v vasi — lahko hodi učitelj v poljubni obleki okoli, kajti, če nosi tudi ozke in bele čiške hlače in opanke na nogah se ne bode ni-kdo škandaliziral. — Poznam dobrega in uglednega učitelja, ki hodi doma — r.a vasi — bosonog, gologlav in brez suknje po vasi; on pase kravo in opravlja v tem »kostumu« poljska dela. — Ako bi učitelj bos hodil po mestu, bi se reklo, da ima kolesce več ali manj v glavi. — Da mora upokojeni učitelj stanovati v mestu, nisem trdil, ampak, da marsikateri upokojeni učitelj gre rad v mesto, je istina in sicer iz raznih razlogov, ki niso v vsaki družini enaki. — Največ jih želi priti v mesto, da tam šolajo na srednjih šolah še nepreskrbljene otroke, kajti hudo je družini to, ako morajo roditelji stanovati na vasi in otroci — radi šolanja v mestu. Dvojni stroški. UnVestnejše je, da živijo vsi skupaj; in zbog tega želi — ali gre —- upokojen učitelj v mesto. - • To zahteva njegov gmotni položaj. — So pa tudi upokojeni učitelji, ki gredo iz drugih razlogov v mesto. Tam — v mestu — se nudijo izobraženemu človeku razna razvedrila: društva, čitalnice, gledišče in drugi komfort. Marsikaj se na vasi pogreša, kar se v mestu dobi v izobilju. — To je tedaj moje mnenje in v tem zmislu sem jaz pisal v »Učit. Tovarišu«. Imel sem — dober namen: koristiti in pomagati upokojenemu učiteljstvu in vsi drugi nagibi so popolnoma izključeni. — Ergo: clara pacta... — Up o k. učitelj. LISTNICA UREDNIŠTVA. Z ozlrotn na vprašanja glede seje Višjega šolskega sveta javljamo, da je bila seja preložena na prvo polovico septembra. Izplačevanje draginjskl*i doklad se bo izvršilo sproti, kakor smo prejeli sedaj informacije, ako ne, bomo gotovo storili svojo dolžnost. (Glej „Iz pis. strok, tajn.".) J. D. g. v. v P.; V. S. — P.; I. Sch. — prejeli, pride na vrsto! Hvala! A. K.: Si prihranimo za prihodnjo priliko. Vsled tesnega prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za prihodnjo številko. * Zdi se nam, da se tov. dopisnik približuje »osebni poli« tov. Žolnirja in Črno-goja. — Op. uredn. Iz strokovnega tajništva Zaveze. Izplačevanje draginjskih doklad. V zadevo Izplačevanja draginjskih doklad sem poizvedel, da se bodo Izplačevale dotlčnbn, ki so vposlali razkaznice do 22. t. m., s 1. septembrom. Onim, ki so jih vposlali po 22. avg., pa v prvem tednu septembra. Strokovni tajnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Mar o It. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Naš denarni zavod. Geslo i Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga t omejenim jamstvom. Promet do 31. julija 1919 K 208.445*23. Uradese ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/yj. do "26. ure popoldne. Učiteljska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je nje dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod JANKO DIMIC strojni stavec v nedeljo, dne 24. avgusta t. 1., ob pol 6. uri zjutraj v 36. letu svoje starosti mirno preminul. Pogreb je bil v ponedeljek, 25. avgusta t. 1., ob pol 18. uri popoldne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica štev. 8, na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomin! Ljubljana, dne 25. avgusta 1919. Vsakovrstne šolske zvezke lastnega izdelka priporoča Učiteljska tiskarna, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. H s Račun Zaveze jugoslovanskega učiteljstva za Denarni promet. Prejemki. 1. 1918. Izdatki. 1. Račun blagajne................ 1681 05 1. Račun 1073-1 97 2. w članarine................. 10786 18 2. " » nagrad: 3. „ naročnine ............... 10071 85 1000 — - 4. „ inseratov................ 1231 56 600 43 5. „ obresti................. 10 83 357 68 6. „ tiskovin............ ... 10 — 1531 9S- 7. „ prehodnih vplačil............ 271 60 1891 52 8. posojil: 658 1 12 °/0 provizija od inseratov....... 291 59 5673 18 V pokritje primanjkljaja......... 30 3. 19 potnin: 1112 60 - Upravni odbor in vodstvo........ - 4. » 996 11 5. ' i - 1431 90 6. • prehodnih izplačil............ 703 13 v - ., 6. » 500 — 7. » blagajne: 1 8. Gotovina dne 31. decembra 1918..... 1639 34 „ v poštni hranilnici....... 1930 14 3569 48 24721 37 \ 24721 37 II Aktiva. Bilanca za dan 31. decembra 1818. ! Pasiva. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Račun blagajne........... „ hranilnih vlog: Delež hran. in pos. Uč. konv. . „ Reservni fond........ Temeljna vloga........ „ Vloga hran. in pos. Uč. konv. . „ Obresti v postni hran. za 1. 1917 „ Posojilo........... » Tretje vojno posojilo..... „ Četrto vojno posojilo..... zaloge ........... v knjižnih terjatev....... „ 50°/0 odpis izgube . . „ inventarja.......... Zvončka ........... 50 477 200 197 7 2783 200 200 2146 1073 98 01 83 43 83 42 3569 4116 2610 1073 22 3422 48 25 41 50 76 14814 40 1. 2. 3. 4. Račun tiskarne........ „ knjižnih dolgov: „ Predplačana naročniua za „ upravništva ...... * posojil: „ V pokritje primankljaja Cisto premoženje 31. 12. 1917 . Dobiček 1. 1918. 1919 3744 27 1101 11 8476 68 594 04 240 — 658 30 4845 38 14814 40 V Kranju, dne 31. decembra 1918. L. Jelene predsednik Zaveze. Fr. Luznar blagajnik. Prejemki. Račun Zvončka za leto 1918. Denarni promet. Izdatki. 1. Račun blagajne: ■ 1. Račun tiskarne: Gotovina dne 1. jan. 1918........... 705 61 Za tisk Zvončka............... 9095 30 2. Račun naročnine: 2. Račun nagrad: Plačana za 1. 1918.............. 6604 30 Uredništvu................. 420 — Plačana za prejšnja leta........... 2895 75 9500 05 Upravništvu.........S.....- . . 240 3. Račun zaloge: 4815 30 3. Pisateljem ................. 80 20 740 20 i Za posamezne letnike:............ Račun klišejev............... 1406 38 I 4. Račun poštne hranilnice: 4. Račun pošte: Obresti za 1. 1917............... 9 38 \ Časopisne znamke.............. 218 05 5. Račun kmetske posojilnice ljubljanske okolice: 5. Račun poštne hranilnice : 3100 00 6. Pristojbina, provizija položnice........ 56 99 6. Račun inseratov: Račun knjigovezca: 80 00 Za vezavo ................. 2131 70 - » 7. Vrnjena naročnina ............... 12 00 8. Darilo za vojaško skrbstvo........... 2 00 9 Račun Kmetske posojilnice ljubljanske okolice: - 3700 00 10. Račun upravništva .............. 356 93 11. Račun Zavezine uprave: Prispevek Zavezi.............. 472 06 12. Gotovina dne 31. decembra 1918........ 18 73 t 18210 34 0 18210 i 34 1 1 i Aktiva. Bilanca za dan 31. decembra 1918. Pasiva. 1. Račun blagajne: rtntnvin« Hnn Hpp 1Q1£ 18 144 600 » y 73 40 1. Račun Zavezine uprave............ 3422 76 2. 3. 4. „ poštne hranilnice............ „ „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" . Zaostala naročnina: Za leto 1916...........K 80-— 70 % odpis.........• • . 56 — 24 / \ Za leto 1917...........K 374'50 50 u/n odpis............„ 187-25 187 25 Za leto 1918...........K 1180 50 30 °/n odpis............. 354-15 826 35 1037 60 5. Račun zaloge: Vrednost starih letnikov . '......... 50% odpis................. 3127 1573 50 1563 50 >v 5. Račun inventarja: N Vrednost koncem leta 1917.......... 5 °/0 odpis.................. 61 3 61 08 58 53 \ - 3422 76 3422 76" 1 1 V Ljubljani, dne 31. decembra 1918. L. Je!enc predsednik Zaveze in upravnik.