Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51, 1996, s. 83 - 99 
GDK: 327:922:923 
UREJENOST DELOVIŠČ PO SEČNJI IN SPRAVILU V 
ZASEBNIH IN DRžAVNIH GOZDOVIH 
Simon KOVAČ. 
Izvleček 
Delovišče mora biti po končani sečnji in spravilu urejeno v skladu s Pravilnikom o 
izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih 
sortimentov. Za ugotavljanje tega stanja je pristojen revi mi gozdar Zavoda za gozdove 
Slovenije. Analiza urejenosti delovišč po končani sečnji in spravilu je pokazala, da so 
delovišča v zasebnih gozdovih mnogokrat pomanjkljivo urejena. V državnih gozdovih 
pravilnik upoštevajo v večji meri kot v zasebnih gozdovih, kar je posledica dobre 
organiziranosti in sodelovanja lastnika gozdov s stroko. 
Ključne besede: državni gozdovi, zasebni gozdovi, pravilnik, delovišče, nadzor, sečnja, 
izdelava. 
THE STATE OF A WORKING SITE AFTER FELLING ANO SKIOOING 
IN PRIVATE ANO STATE FORESTS 
Abstract 
After felling and skidding a working site must be cleared up in accordance with the 
Regulations on the execution of felling, clearance of wood residue, skidding and 
stacking of forest timber assortments. A district forester of the Slovenian Forest Service 
is responsible for the condition of a working site. An analysis of working sites after 
f elling and skidding shows that the condition of working site s in pri vate forests is often 
inadequate. This is attributable to different views of owners about the forest as part of 
their farm or their assets. In state-owned forests the above regulations are followed to a · 
larger extent than in private forests due to a high level of organisation and co-operation 
between forest owners and the Forest Service. 
Key words: state-owned forests, privately-owned forests, regulations, working site, 
control, felling, primary conversion 
• ing .gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Laško, 3270 Laško, Trubarjeva 35 
84 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
1 UVOD 
Kakovost dela pri pridobivanju lesa se med drugim kaže tudi v urejenosti sečišč 
po končani sečnji in spravilu lesa. 
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju 
gozdnih lesnih sortimentov ( 1994) med drugim določa, da je sečišče urejeno če 
so: 
- posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana; -
iz gozda spravljeni vsi gozdni lesni sortimenti; 
- veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje 
debelejše konce;· 
- obeljeni panji smreke, bora in bresta; 
pri redčenju ali panjevski sečnji debelejše veje listavcev razžagane in 
razprostrte po gozdnih tleh; 
- pri pomladitvenih sečnjah sečni ostanki zloženi tako, da ne ovirajo razvoja 
mladja; 
- po končanem poseku za umetno obnovo sečni ostanki primerno razžagani in 
zloženi v redi ali kupe tako, da je površina pripravljena za sajenje; 
- odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo 
nevarnost za pričetek erozije in če so odstranjeni vsi sečni ostanki iz strug 
potokov in hudournikov; 
- sečni ostanki odstranjeni z gozdnih poti in prometnic, z mejnikov, iz kaluž in· 
vodnih virov ter s kmetijskih zemljišč in z zunanjih gozdnih robov; 
- odstranjeni vsi netesni odpadki, ki so nastali pri opravljanju del. 
Zavod za gozdove Slovenije mora za vsako sečišče ugotoviti, ali so izpolnjene 
določbe iz prejšnjega odstavka. 
Za analizo urejenosti sečišč smo pregledali 31 sečišč na območju Krajevne enote 
Laško. 11 sečišč je bilo v državnih, 20 pa v zasebnih gozdovih. 
______ K_o_v_ač_:_U_re __ j_en_o_st_d_e_lo_vi_šč...:.po_s_ečn~ji_in_s.:...pr_a_vi_lu....;v_;:z:.:;.;a.;:_;se:.;;;.b.;.:.:ni,;.;,;h.;.;.:. . _____ 85 
2 OPIS GOZDNOGOSPODARSKIH RAZMER V KRAJEVNI ENOTI 
LAŠKO 
2.1 Zasebni gozdovi v gospodarski enoti Laško 
Od 3.532 ha gozdov v GE Laško je v enoti 3.418 ha ali 97% gozdov v zasebni 
lasti, le 114 ha oz. 3% gozdov pa je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. 
Od 1.487 lastnikov jih ima dobra polovica (52%) gozdno posest veliko le do 1 ha, 
pa še ta je v povprečju sestavljena iz štirih parcel. V strukturi gozdnih posestnikov 
je delež pravih kmetov zelo majhen. Prevladujejo polkmetje, ki večino svojega 
dohodka pridobijo z zaposlitvijo v raznih podjetjih in jim kmetijstvo pomeni le 
dodaten vir zaslužka. Velik je tudi delež lastnikov, ki se s kmetijstvom sploh ne 
ukvarjajo, imajo pa gozd zaradi dedovanja, naložbe denarja, ali so gozd dobili v 
last v postopku denacionalizacije.Povprečna gozdna posest je velika 2,34 ha, kar 
je celo pod slovenskim povprečjem, ki znaša 2, 7 4 ha. Povprečna velikost gozdne 
parcele je 0,82 ha. 
Veliko število lastnikov kaže tudi na veliko pestrost interesov lastnikov. 
Razmeroma majhna gozdna posest kaže na majhen interes lastnikov gozdov do 
kontinuiranega gospodarfenja z gozdovi. Obstaja bojazen, da večina lastnikov 
upošteva svojo gozdno posest le kot rezervo za izhod iz stiske, brez želje po 
negovanju gozdov in s tein krepitvi svoje gozdne posesti ob uživanju vmesnih 
donosov. 
Navedeni podatki kažejo na vso težavnost dela revirnega gozdarja v takšnih . 
razmerah. Strokovno delo zlahka zvodeni, vloženi trud in nastali stroški pa lahko 
ostanejo brez zadovoljivih rezultatov. 
2.2 Gozdovi v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v gospodarski 
enoti Jurklošter 
Skladovi gozdovi v GE Jurklošter zajemajo 1.691 ha. Od tega je 1.629 ha ali 96% 
gospodarskega gozda in 62 ha ali 4 % varovalnega gozda. Ti gozdovi so strnjeni 
v eno površino in zajemajo področja Voluša, Tajne in Razkotelce. Povprečni 
rastiščni koeficient znaša 7,4. 
Z gozdom v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na območju GE Jurklošter 
operativno gospodari GG Celje. 
86 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
3 UPOŠTEVANJE PRAVILNIKA O IZVAJANJU SEČNJE, RAVNANJU 
S SEČNIMI OSTANKI, SPRAVILU IN ZLAGANJU GOZDNIH 
LESNIH SORTIMENTOV 
V zasebnih gozdovih se Pravilnik v povprečju spoštuje manj kot v državnih. 
Posebej se to vidi v razdrobljeni gozdni posesti, kjer lastniki gozdov niso odvisni 
od donosa iz gozda. V državnih gozdovih in pri lastnikih z veliko gozdno posestjo 
navadno ni problemov, ker sodelujejo z revirnim gozdarjem in so s pravilnikom 
seznanjeni (prilogi 1 in 2). 
4 PRIMERJAVA MED UREJENOSTJO DELOVIŠČ V DRžAVNIH IN 
ZASEBNIH GOZDOVIH 
Delež posekanih zaradi sečnje močneje poškodovanih dreves je v državnih gozdovih 
za 3% višji kot v zasebnih gozdovih. Prav tako je višji delež posekanih zaradi sečnje 
delno poškodovanih dreves (7 % ). Do bistvenega razhajanja pride pri neposekanih, 
a zaradi sečnje poškodovanih dreves. V državnih gozdovih takšnih dreves nisem 
našel, medtem ko je bilo v zasebnih gozdovih 10% delovišč, kjer so po končani sečnji 
ostala močneje poškodovana drevesa. Vsa drevesa v državnih gozdovih, ki so zaradi 
sečnje ali spravila močneje poškodovana, po opravljeni sečnji odkaže revimi gozdar 
in delavci jih posekajo. V zasebnih gozdovih pa lastnik nima interesa odstraniti takih 
dreves zaradi velikega števila poškodovanih dreves in njihove slabe kvalitete 
(pogosto le drva). še posebej se to pojavlja pri tistih lastnikih, ki niso kmetje in zaradi 
tega tudi dela v gozdu ne opravljajo sami. Nekmetje pogosto za delo v svojem gozdu 
najdejo drugega izvajalca, ki pa ne gleda na gozdni red, temveč le na ekonomski 
učinek. Zato tanjša poškodovana drevesa pogostokrat ostanejo, ker jih lastnik zaradi 
nezainteresiranosti pa tudi zaradi neopremljenosti za delo v gozdu ne more 
odstraniti. 
______ K_o_v_a_č_:_U_r~ej~e_no_st_d_el_ov_i_šč_.:.,..po_se_č_n~ji_in_s~p~~~av~i~lu~v~z=a=s~eb=n~ih~-~·· _____ 87 
ZAPISNIK O SKUPNEM PREVZEMU SEČIŠČA 
(sumarij zasebnih gozdov v deležih) 
Območna enota: Celje 
Gospodarska enota: ___ L __ a __ š___ ko ___ - __ za .... s __ e __ b ___ n __ i .._.g __ o=zd __ o __ v __ i__ 
Krajevna enota: Laško Revir: Laško 
Oddelek: odsek: ---- -----
Pristojni gozdar ZGS ___ S __ i.... m=o ..... n__ K=o_.v __ a__ č_ in pooblaščenec izvajalskega podjetja 
sta opravila skupni prevzem 
sečišča v imenovanem odd./ods. in ugotovila sledeče stanje o stopnji urejenosti 
sečišča. 
da delno ne ni potr. 
1 Posekana so zaradi sečnje močneje poškodovana drevesa 70 20 10 o 
2 Odstranjeno je močneje poškodovano mladovje 10 35 25 30 
3 Panji so nizko odžagani 30 70 o o 
4 Panji bresta ter iglavcev razen jelke so obeljeni 50 35 15 o 
5 Veje in sečnji ostanki so odstranjeni z mladja 15 45 20 20 
6 Odstranjeni so sečni ostanki iz strug potokov in hudournikov, 35 50 15 o 
poti, stez, kaluž, izvirov, mejnikov in gozdnega roba 
7 Veje smreke, jelke in bora so zložene na kupe tako, da so 40 10 10 40 
prekriti debelejši deli vej, vrhač in neobeljeni sečni ostanki 
8 Pri redčenju in panjevski sečnji so debelejše veje listavcev 10 60 10 20 
razžagane in razprostrte po tleh 
9 Po končanem poseku za · umetno obnovo so sečni ostanki o o o 100 
primemo razžagani in zloženi v redi in kupe tako, da je 
površina pripravljena za sajenje 
10 Na stoječih drevesih so minimalne dopustne poškodbe, nastale 95 5 o o 
pri vlačenju hlodovine (upoštevana je dolžina sortimentov in 
dodatno zavarovana drevesa ob vlakah in pomožnih skladiščih, 
sanirane so poškodbe na drevesih, ... ) 
11 Poškodovane vlake so po končanem delu popravljene 10 35 50 5 
12 Poškodovani deli cestišča so popravljeni in očiščeni ( jaški, 15 15 10 60 
propusti, koritnice, mulde, vtočna korita,. .. ) 
13 Odstranjeni so vsi odpadki uporabljene tehnologije (kante za 90 5 5 o 
gorivo, mazivo, pločevinke, gume in ostanki malic, ... ) 
14 Ostali objekti v gozdu (jaški, propusti, kašte, krone opornih o o 55 45 
zidov, mostov, muld, varovalnih kamnov, ograj, ... ) niso 
poškodovani " 
15 Pomožna skladišča za les v gozdu so po spravilu počiščena, iz 85 10 o 5 
gozda so odpeljani vsi sortimenti 
16 Upoštevana so dodatna navodila iz gozdnogojitvenega načrta 85 10 5 o 
17 Delo v gozdu izvaja lastnik sam 75 5 20 o 
88 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
ZAPISNIK O SKUPNEM PREVZEMU SEČIŠČA 
(sumarij državnih gozdov v deležih) 
Območna enota: Celje 
Gospodarska enota: Laško - državni gozdovi 
Krajevna enota: Laško Revir: Jurklošter 
Oddelek:____ odsek: ___ _ 
Pristojni gozdar ZGS Simon Kovač in pooblaščenec izvajalskega podjetja 
sta opravila skupni prevzem 
sečišča v imenovanem odd./ods. in ugotovila sledeče stanje o stopnji urejenosti 
sečišča. 
da delno ne ni potr. 
1 Posekana so zaradi sečnje močneje poškodovana drevesa 73 27 o o 
2 Odstranjeno je močneje poškodovano mladovje 18 46 9 27 
3 Panji so nizko odžagani 55 45 o o 
4 Panji bresta ter iglavcev razen jelke so obeljeni 100 o o o 
5 Veje in sečnji ostanki so odstranjeni z mladja 18 55 o 27 
6 Odstranjeni so sečni ostanki iz strug potokov in hudournikov, 36 46 o 18 
poti, stez, kaluž, izvirov, mejnikov in gozdnega roba 
7 Veje smreke, jelke in bora so zložene na kupe tako, da so 82 9 o 9 
prekriti debelejši deli vej, vrhač in neobeljeni sečni ostanki 
8 Pri redčenju in panjevski sečnji so debelejše veje listavcev 28 36 o 36 
razžagane in razprostrte po tleh 
9 Po končanem poseku. za umetno obnovo so sečni ostanki o o o 100 
primemo razžagani in zloženi v redi in kupe tako, da je 
površina pripravljena za sajenje 
10 Na stoječih drevesih so minimalne dopustne poškodbe, 100 o o o 
nastale pri vlačenju hlodovine (upoštevana je dolžina 
sortimentov in dodatno zavarovana drevesa ob vlakah in 
pomožnih skladiščih, sanirane so poškodbe na drevesih, ... ) 
11 Poškodovane vlake so po končanem delu popravljene 18 55 9 18 
12 Poškodovani deli cestišča so popravljeni in očiščeni ( jaški, 64 18 o 18 
propusti, koritnice, mulde, vtočna korita, ... ) 
13 Odstranjeni so vsi odpadki uporabljene tehnologije (kante za 100 o o o 
gorivo, mazivo, pločevinke, gume in ostanki malic, ... } 
14 Ostali objekti v gozdu (jaški, prepusti, kašte, krone opornih o o 100 o 
zidov, mostov, muld, varovalnih kamnov, ograj, ... ) niso 
poškodovani 
15 Pomožna skladišča za les v gozdu so po spravilu počiščena, 64 36 o o 
iz gozda so odpeljani vsi sortimenti 
16 Upoštevana so dodatna navodila iz gozdnogojitvenega načrta 100 o o o 
17 Delo v gozdu izvaja lastnik sam 100 o o o 
______ K_ov_a_č_:_U_re~je_n.:..:o..:..st.:..;d:..::e.:..:lo..:..v.:..:.iš.:..č.!:..po=--=-:se:.:č~OJ!.:...i.::.:in~s:.i:.pr:.:a:.:.v•::.:·1u=-v:..:z=a=s:::eb::n:.::ih.:.:; .. :.:... _____ 89 
20 
10 
o 
Grafikon 1: 
da delno ne ni potr. 
IIZasebni 
gozdovi 
• Državni 
gozdovi 
Posekana so zaradi sečnje in spravila močneje poškodovana 
drevesa 
Delež odstranjenega močneje poškodovanega mladja je v državnih gozdovih višji 
kot v zasebnih.Tudi delež delno odstranjenega močneje poškodovanega mladja 
je v državnih gozdovih višji kot v zasebnih. Delež neodstranjenega močneje 
poškodovanega mladja pa je v zasebnih gozdovih višji kar za 14%. 
Poškodovanega mladja ni bilo treba odstranjevati na 30 % delovišč v zasebnih 
gozdovih in na 27 % delovišč v državnih gozdovih. V teh primerih mladja ni bilo, 
zato ga tudi odstranjevati ni bilo treba. Odstranitev poškodovanega mladja 
narekuje 7. člen Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu 
in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. 
90 
Grafikon 2: 
50 
45 
35 
30 
~ 25 
10 
5 
o 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
da delno ne 
Odstranjeno je močneje poškodovano mladovje 
ni potr. 
• Zasebni 
gozdovi 
• Državni 
gozdovi 
V zasebnih gozdovih so panji nizko odžagani na 30% delovišč, v državnih 
gozdovih pa na 55% delovišč. Delno so nizko odžagani na 70% delovišč v 
zasebnih gozdovih, v državnih gozdovih pa na 45% delovišč. 
Ti deleži kažejo, da delavci v državnih gozdovih delajo nekoliko bolj v skladu v 
pravilnikom kot pa kmetje oziroma izvajalci v zasebnih gozdovih. To je posledica 
izurjenosti ter večjega nadzora v državnih gozdovih. Primerov, da bi bili panji 
previsoko odžagani, nismo zasledili. 
70 
60 
50 
40 B Zasebni gozdovi 
"it-
30 • Državni gozdovi 
20 
10 
o 
da delno ne ni potr. 
Grafikon 3: Panji so nizko odžagani 
______ K_o_va_č_:_U_r-=ej'-en_o_s_td_e_lo_v_iš_č.,.!:,p_o..:.se.:...č:..:.n:!;.ji..:.:.in.:...:s:.?:p~ra:..:v.:.:.ilu=-v.:...=.za=s=e=bn:.::i:.:.:h·:.:.:.··-----91 
V državnih gozdovih so bili panji bresta ter iglavcev razen jelke obeljeni v vseh 
primerih. V zasebnih gozdovih so bili obeljeni na 50% delovišč. 35% lastnikov 
gozdov upošteva 1 O. člen pravilnika delno, 15% lastnikov pa panjev ni obelilo. 
Panji niso bili obeljeni predvsem na deloviščih, kjer lastnik gozda ni izvajal sečnje 
v svojem gozdu sam oziroma tam, kjer vidi lastnik v gozdu le trenutne koristi, ne 
pa dolgoročne naložbe {gozd kot del kmetije). 
100 
90 
80. 
70 
60 .: 
"#- 50: .. · 
40 
30 
20 
10 
o 
Grafikon 4: 
da delno ne ni potr. 
Panji bresta ter iglavcev razen jelke so obeljeni 
II Zasebni gozdovi 
• Državni gozdovi 
Veje in sečni ostanki so v državnih gozdovih odstranjeni iz mladja na 18% 
delovišč, medtem ko so v zasebnih gozdovih odstranjeni iz mladja na 15% 
delovišč. Delno so odstranjeni z mladja v državnih gozdovih na 55% delovišč, v 
zasebnih pa na 45% delovišč. V državnih gozdovih ni bilo nobenega primera, da 
bi veje in sečni ostanki ne bili odstranjeni iz mladja, medtem ko je bilo v zasebnih 
gozdovih takih primerov 20%. Bili so tudi primeri, ko mladja ni bilo, zato tudi vej in 
sečnih ostankov ni bilo treba odstranjevati. 
V zasebnih gozdovih pogostokrat sekajo v zgodnjejesenskem času, ko so cene 
sortimentov najugodnejše, hkrati pa imajo kmetje veliko dela s pospravljanjem 
pridelka. Zato v mnogih primerih najprej poberejo le tehnični les, drva pa ostanejo 
in jih pospravijo v zimskem ali zgodnjespomladanskem času, če jim vremenske 
razmere to dopuščajo. 
92 
50 
40 
';le 30 
20 
10 
o 
Grafikon 5: 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
da delno ne ni potr. 
Veje in sečni ostanki so odstranjeni z mladja 
/ D Zasebni gozdovi 1 
I • Državni gozdovi 1 
Sečne ostanke iz strug potokov, hudournikov, poti, stez, kaluž, izvirov, mejnikov 
in gozdnega roba so v državnih gozdovih odstranjevali na 36% delovišč, v 
zasebnih pa na 35% delovišč. Delno so jih odstranili v državnih gozdovih na 
46% delovišč, v zasebnih pa na 50% delovišč. Tu so razlike minimalne. Večja 
razlika pa se pojavi pri neodstranjenih sečnih ostankih. Primerov neodstranjenih 
sečnih ostankov v državnih gozdovih ni, medtem ko je primerov, da sečnih 
ostankov niso odstranili v zasebnih gozdovih 15%. Do take razlike prihaja 
predvsem zaradi velike razdrobljenosti gozdne posesti. Velika razdrobljenost 
pogosto vpliva na odprtost z gozdnimi prometnicami, na dolžino gozdnega roba, 
na število mejnikov ter na število poti in stez. Vsega tega v kompleksu državnih 
gozdov ni toliko. Državne gozdove odpirajo sistematično. V zasebnih gozdovih pa 
pogosto prihaja do nesoglasij med lastniki, zato si vsak odpira gozd po svoje. To 
je s strokovnega vidika popolnoma zgrešeno. če je število lastnikov veliko 
(povprečna velikost parcele je 0,82 ha), je stvar še toliko bolj zapletena. 
______ K_o_va_č_:_U_re..,!.j_en..:..;o...:..st_;__d:...;e:.;.;lo:...;.v..:.:iš-=-č..!:.p..:..o...:..se.:..:č:.:.:nL1i.:.:.in:..:s:.cp.:.:ra:..:.v.:.:.ilu::...:..v=za=s:.::e:::bn:.:.:.ih:.:.:·.:.:.··-----93 
40 
35 
30 
-;!l. 25 
20 
15 
10 
5 
o 
Grafikon 6. 
da delno ne ni potr. 
• Zasebni gozdovi 
• Državni gozdovi 
Odstranjeni so vsi sečni ostanki iz strug potokov, hudournikov, 
poti, stez, kaluž, izvirov, mejnikov in gozdnega roba 
V zasebnih gozdovih so veje smreke, jelke in bora zložene na kupe tako, da so 
prekriti debelejši deli vej, vrhač in neobeljeni sečni ostanki na 40% delovišč, v 
državnih gozdovih pa na 82% delovišč. Delno so veje smreke, jelke in bora 
zložene na kupe v zasebnih gozdovih na 10% delovišč, v državnih gozdovih pa 
na 9% delovišč. V državnih gozdovih primerov, da veje ne bi bile zložene na kupe 
v skladu s pravilnikom ni bilo, medtem ko je bilo v zasebnih gozdovih takih 
primerov 10%. Zanimiv je podatek, da vej smreke, jelke in bora ni bilo treba 
zlagati v kupe, in sicer v zasebnih gozdovih na 40% delovišč, v državnih 
gozdovih pa na 9% delovišč. V teh primerih so lastniki gozdov veje in sečne 
ostanke iglavcev odpeljali domov za steljo. To se pojavlja na razdrobljeni gozdni 
posesti, kjer imajo kmetje predvsem iglaste gozdove. Ti porabijo vse sečne 
ostanke za steljo. Pogosto pospravljajo tudi sečne ostanke v državnih gozdovih, 
če so v bližini kmetij. 
Na 10% delovišč lastniki zasebnih gozdov ne pospravljajo sečnih ostankov 
iglavcev. To so predvsem tisti, ki od donosa iz gozda niso odvisni. Navadno so to 
nekmetje. 
94 
90 
80 
70 
50 
~ 
40 
30 
20 
10 
o 
Grafikon 7: 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
da delno ne ni potr 
\ II Zasebni gozdovi 
1 • Državni gozdovi 
Veje smreke, jelke in bora so zložene na kupe tako, da so 
prekriti debelejši deli vej, vrhač in neobeljeni sečni ostanki 
Pri redčenju in panjevski sečnji so debelejše veje listavcev razžagane in 
razprostrte po tleh na 10% delovišč v zasebnih gozdovih in na 27% delovišč v 
državnih gozdovih. V zasebnih gozdovih so delno razžagane in razprostrte veje 
listavcev na 60% delovišč, v državnih gozdovih pa na 36% delovišč. V državnih 
gozdovih ni bilo primera, da veje ne bi bile razžagane in razprostrte po tleh, 
medtem ko je bilo v zasebnih gozdovih takih primerov 10%. Primerov, da vej ni 
bilo treba razžagovati in razprostirati po tleh, je bilo v državnih gozdovih 36%, v 
zasebnih pa 20%. Do takih primerov je prihajalo tam, kjer so lastniki gozdov 
debelejše veje listavcev izdelali v drva. V državnem gozdu pa drva pogosto 
izdelujejo delavci za lastne potrebe. 
Grafikon 8: 
da delno ne nipotr. 
Pri redčenju in panjevski sečnji so debelejše veje 
listavcev razžagane in razprostrte po tleh 
II Zasebni gozdovi 
• Državni gozdovi 
______ K_o_va_č_:_u_r_,ej;._en_o_s_td_e_lo_v_iš_č...:.po_s_eč...:..n~ji_in_:_s...!:p..:.:.ra~v..:..:.ilu.:.;._:_v~za:.:.:s:..::e.=.bn~i:.:.:h·..:..:.··-----95 
Sečnih ostankov v nobenem primeru (niti v državnem, niti v zasebnem sektorju) 
ni bilo treba po končanem poseku na deloviščih, kjer je bila predvidena umetna 
obnova, primerno razžagati in zložiti v redi in kupe tako, da je bila površina 
pripravljena za sajenje, ker v nobenem primeru ni šlo za končni posek. 
V državnem gozdu so v vseh primerih nastale na stoječih drevesih minimalne 
dopustne škode zaradi vlačenja sortimentov. Prav tako je v zasebnih gozdovih 
nastalo 95% dopustnih škod zaradi vlačenja sortimentov, v 5% pa so minimalne 
dopustne škode nastale delno. Delne poškodbe so nastale tam, kjer so 
sortimente vlačili neposredno na kamionsko cesto. Tako dreves ob vlaki niso 
mogli poškodovati. 
V zasebnih gozdovih so poškodovane vlake po končanem delu popravljene na 
10% delovišč, medtem ko so v državnih gozdovih po končanem delu 
pospravljene na 18% delovišč. Delno so pospravljene v zasebnih gozdovih na 
35% delovišč, v državnih gozdovih pa na 55% delovišč. Nepopravljenih vlak je v 
zasebnih gozdovih kar 50%, medtem ko jih je v državnih le 9%. Primerov, da vlak 
ni bilo treba popravljati, je bilo v zasebnih gozdovih 5%, v državnih gozdovih pa 
18%. Zaskrbljujoč je podatek, da je v zasebnih gozdovih po končanem delu 
nepopravljenih kar 50% vlak. V mnogih primerih je to posledica 
nezainteresiranosti in malomarnosti lastnikov gozdov, ki niso kmetje in nimajo 
odnosa do gozda. Taki lastniki se vračajo v gozdove v daljših intervalih, posekajo 
večje količine lesa, nato pa gozd prepustijo samemu sebi. Znani so tudi primeri, 
ko lastniki ne popravijo vlak zaradi medsosedskih sporov. Teh je v razdrobljeni 
gozdni posesti, kakršna je v GE Laško, precej. 
Grafikon 9 
da delno ne ni potr. 
l!I Zasebni gozdovi 
• Državni gozdovi 
Poškodovane vlake so po končanem delu popravljene 
96 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
V državnih gozdovih so poškodovani deli cestišča popravljeni in očiščeni na 64% 
delovišč, medtem ko so v zasebnih gozdovih popravljeni in očiščeni le na 15% 
delovišč. Delno so poškodovani deli cestišča popravljeni in očiščeni v državnih 
gozdovih na 18% delovišč, v zasebnih gozdovih pa na 15% delovišč. V državnih 
gozdovih ni bilo primera, da bi poškodovani deli cestišča ne bili popravljeni in 
očiščeni, medtem ko je bilo takih primerov v zasebnih gozdovih 10%. Primerov, 
da deli cestišča niso bili poškodovani in jih zato ni bilo treba popraviti in očistiti, je 
bilo v državnih gozdovih 18%, v zasebnih gozdovih pa 60%. Iz teh podatkov se 
vidi, da v državnih gozdovih za gozdne ceste dobro skrbijo, medtem ko v 
zasebnih gozdovih praktično ne in so zadeve prepuščene naključju. Izvajalsko 
podjetje GG Celje kot koncesionar vsako leto organizira poravnavanje vseh 
kamionskih cest v kompleksu državnih gozdov ter čiščenje jaškov, propustov, 
koritnic, muld itd. V zasebnih gozdovih do takih dogovorov med lastniki gozdov 
ne prihaja. V zasebnih gozdovih je zanimiv visok delež nepoškodovanih cestišč, 
ki jih ni bilo treba sanirati ( 60% ). V precejšnjem delu zasebnih gozdov so 
nekdanje gozdne ceste postale krajevne ali lokalne. Zaradi tega je veliko cest do 
vasi in zaselkov na podeželju asfaltiranih. V teh primerih lastniki gozdov v 
zasebnem sektorju pazijo na asfalt. Zato vedno pripravijo sortimente na vlakah ali 
ob cesti, tako da ga kamion doseže s ceste. Tako se izognejo poškodbam 
cestišča. 
70 
60 
50 
;It. 
30 
20 
o 
da delno ne ni potr. 
Grafikon 1 O: Poškodovani deli cestišča so popravljeni in očiščeni 
Oaški, propusti, ... } 
EI Zasebni gozdovi 
• Državni gozdovi 
V državnih gozdovih so vsi odpadki tehnologije v celoti odstranjeni, ker 
predstojniki delavcev tako zahtevajo. V zasebnih gozdovih so odpadki 
uporabljene tehnologije odstranjeni na 90% delovišč, na 5% delovišč so 
odstranjeni delno, na 5% delovišč pa odpadki uporabljene tehnologije niso 
______ K_o_va_č_:_U_re.:..:.j..::..:en..:..:o;.:..st.::..:d:.:e:..:..:lo:..:v..:..:iš=-č.!:.po.:..::.:se:.:č:::.:OJ!.:...·i~in:..:s:!:p.:.:ra:.:.v:.::ilu:...v.:...:::za:::::s:::::eb:::!n:.::ih~.:.:.. .. _____ 97 
odstranjeni. Tu se vidi, da je odnos do gozda v zasebnih gozdovih drugačen kot v 
državnih. Posebej se mačehovsko obnašajo do gozda lastniki, ki niso kmetje in 
vidijo v donosu iz gozda le dobiček, ne pa vir preživetja. 
100 
90 
80 
70. 
60 
';/!. 50 
40 
30 
20 
10 
o 
da delno ne ni potr. 
Grafikon 11: Odstranjeni so vsi odpadki uporabljene tehnologije 
II Zasebni gozdovi 1 
• Državni gozdovi 
Drugi objekti v gozdu (jaški, prepusti, kašte, krone opornih zidov, mostov, muld, 
varovalnih kamnov, ograj) v državnih gozdovih niso bili poškodovani. Tudi v 
zasebnih gozdovih je bilo nepoškodovanih 55% preostalih objektov v gozdu, v 
45% pa takih objektov ni bilo. Na te objekte izvajalci zelo pazijo, še zlasti v 
zasebnih gozdovih, ker se zavedajo, da je· njihova sanacija draga in bi jim ob že 
tako skromnem dohodku iz gozda ostalo še manj. 
Pomožna skladišča za les v gozdu so počiščena skoraj v vseh primerih. V 
zasebnih gozdovih celo nekoliko bolj kot v državnih. Kmetje porabijo ostanke s 
skladišč za drva. V državnih gozdovih je zaradi velikega žledoloma v začetku 
letošnjega leta napadla velika količina drobnih sortimentov. Te je sedaj zaradi 
prenasičenosti trga težko prodati. Primerov, da bi v gozdu ostajal tehnični les, 
nismo opazili. 
V državnih gozdovih so dodatna navodila iz gozdnogojitvenega načrta 
upoštevana v vseh primerih, medtem ko so v zasebnih gozdovih upoštevana na 
85% delovišč, na 10% delovišč so upoštevana delno, na 5% delovišč pa niso 
upoštevana. Dodatna navodila iz gozdnogojitvenega načrta niso upoštevana 
predvsem v tistih primerih, kjer lastnik izkorišča gozd prekomerno. Taki navadno 
98 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51 
zaprosijo za odkazilo, nato pa posekajo tudi neodkazano drevje. Naloga 
revirnega gozdarja v takem primeru je, da ob pregledu sečišča ugotovi količino 
posekanega lesa brez odkazila, nato pa presodi, če je treba lastnika prijaviti 
gozdarskemu inšpektorju. 
V državnih gozdovih izvaja dela v vseh primerih GG Celje, ki ima s Skladom 
kmetijskih zemljišč in gozdov podpisano pogodbo o izvajanju del. V zasebnih 
gozdovih na svojih parcelah izvaja delo 75% lastnikov, 5% lastnikov izvaja dela 
na svoji parceli z medsosedsko pomočjo, kar 20% lastnikov pa del v svojem 
gozdu ne opravi, ampak zato najamejo drugega izvajalca. 
Mislim, da je ravno pri teh 20% lastnikov strokovnost dela v gozdu najbolj 
vprašljiva, saj vsak tak izvajalec stremi le po čim večjem zaslužku. Za pravilnik o 
izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih 
sortimentov pa niti ne ve, da obstaja. 
5 SKLEP 
Pravilnik o izvajanju secnJe, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju 
gozdnih lesnih sortimentov v državnih gozdovih upoštevajo bolj kot v zasebnih. 
Izvajalsko podjetje, ki je koncesionar v državnih gozdovih, ima pred drugimi 
izvajalci tudi ekonomsko prednost, saj zaradi možnosti boljše organizacije, večje 
strokovne usposobljenosti, večjih fizičnih učinkov, boljšega izkoriščanja 
zmogljivosti delovnih sredstev ter večje kakovosti opravljenega dela ( WINKLER 
1994 ), dosega boljše učinke ob manjših poškodbah na sortimentih, gozdnih tleh 
ter stoječemu drevju. V zasebnih gozdovih prevladuje drobna posest. Zato rabijo 
lastniki gozdov les predvsem za domačo porabo in od gozda nimajo 
pomembnejših tržnih presežkov. V takih razmerah ima revirni gozdar pomembno 
nalogo pri svetovanju in osveščanju lastnikov, kako naj gospodarijo v svojem 
gozdu. Naloga revirnega gozdarja je tudi, da seznani lastnike s pravilnikom. 
Kmet, ki je od gozda odvisen in mu je gozd temelj preživetja, se bo vedno obračal 
na gozdarja in bo tudi delal v skladu s pravilnikom. Problem se pojavlja v 
razdrobljeni gozdni posesti, kjer nekateri lastniki ne kažejo interesa za 
sodelovanje z gozdarsko stroko. še posebej se pojavi problem pri tistih, ki niso 
kmetje in vidijo v gozdu le materialne koristi. Taki se navadno ne ozirajo na 
pravilnik in naredijo v gozdu precej škode. 
______ K_o_v_a_č:_U_re.:..je_n_ost_d_e_lo_v_iš_č.:..po_se:...:č .... flJ~·;.;.:.;n:...:s:.!:.p.:..:ra:.:.v.:.;.ilu::...:..v.::z.::.:as:.:e:..=b:.:.:ni:.:.:h:.:.:···:__ ___ 99 
6 SUMMARY 
The Regulations on the execution of felling, clearance of wood residue, skidding and 
stacking of forest timber assortments are followed to a larger extent by state-owned 
forests than by private forests. A forest work contractor which is also a concessionaire in 
state-owned forests has an economic advantage over other contractors, since on 
account of the possibility of better organisation of work, better professional competence, 
higher physical efficiency, better utilisation of the capacity of machinery, and higher 
quality of work (Winkler 1994), such a contractor attains a better performance but does 
less damage to timber assortments, forest floor and standing trees. Private forests are 
characterised by a very high fragmentation. Therefore, forest owners use wood mainly 
for their own needs and have no surplus wood to sell. Under such circumstances, a 
district forester has an important role in counselling forest owners as to how they should 
manage their forest. It is also a district forester's duty to inform the owners about 
stipulations of the above mentioned regulations. A farmer who makes his living from the 
forest will always tum to a district forester tor advice and will also follow the above 
regulations. Problems arise in fragmented forest property, in which some owners do not 
show themselves prepared to co-operate with the Forest Service, and especially if 
owners are non-farmers who see the forest only in terms of material benefits. Such 
owners, as a rule, do not act in accordance with the above regulations and do much 
harm to the forest. 
7 VIRI 
KOŠIR, B., 1985. Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesaGozdarski študijski dnevi, 
Portorož, 1984, BF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, s. 93-100. 
LJUBEC, M., 1993. Sanacija poškodb gozdnega drevja z zaščitnimi premazi. Diplomska 
naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 88 s. 
MEDVED, M., 1992. Nekateri poudarki iz ankete z lastniki gozdov. -GozdV 50, 1992, 1, 
s.33-43. 
PAPAC, B., 1992. Prostorska in časovna predstavitev nastanka poškodb pri sečnji in 
spravilu lesa s traktorjem. Diplomska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo, 
Ljubljana, 79 s. 
WINKLER, l., 1994. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. BF, VTOZD za gozdarstvo, 
Ljubljana, 95 s. 
Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih 
lesnih sortimentov.-Ur.l.RS št. 55, 16. IX. 1994, s. 3240-3241