Poglejte na Številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. . GLAS NARODA XA NFKAJ VEČ KOT H List slovenskih delavcev v Ameriki. 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" » PO POŠTI NARAVNOST NA ji SVOJ DOM (izriemši »obot, nedelj In praznikov). ^ :: Citajte, kar Vas zanima :: ^ elephone: CHelgea 3-1242 ro. 8. Stev. 8. Reentered as Second Class Matter September 35th. 1940 at the I'ost Office a* New York, X. W, under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 13, 1941 —PONEDELJEK, 13 JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. BOLGARSKA OSTANE NEVTRALNA FILOV PRAVI, DA BO BOLGARSKA OSTA LA V PRIJATELJSKIH ODNOSAJIH Z NEMČIJO IN RUSIJO ... SKUŠALA BO OSTATI IZVEN VOJNE . . . BOLGARSKA JE PREMAJHNA, DA BI SAMA ODLOČEVALA Predsednik naj odloča glede pomoči Angliji Bolgarski ministrski predsednik dr. Bogdan Filov je! gar. To je bila tudi njegova včeraj v svojem govoru v Ru-jprva iizjava glede bolgarske fcčuku na Donavi izjavil, da bo politike, odkar se je vrnil z Bolgarska še dalje skušala o- Dunaja. In Bolgari so se oddati izven vojne. dahnili, kajti zadnje dni so "Ta politika se bo nadaljevala v istem duhu in na isti način tudi vbodoče," je rekel. "Narodi naj imajo v svojih mislih, da smo danes priča največje katastrofe, ki jo jo sploh kdaj videla zigodovina. To je vojna, ki po nedavni izjavi predsednika Združenih držav preti, da *e bo razvila v svetovni »požar." Dalje je rekel, dat mora biti vlada zelo previdna v svoji (politiki, narod pa mora obdržati mirno in hladno kri, kajti vse. k nepremišljen korak bi mogel biti usoden. 8 temi besedami je Filov odgovoril onim, ki so zahtevali, da Bolgarska takoj sto»pi na stran Rusije; Filov pa j«1 dejal, da je Bolgarska vedno delala najprej samo za sebe in za nobeno drugo državo. "Na narf ne smejo vplivati čustva, prijateljstvo ali želje," je rekel, "temveč moramo pred vsem ostati Bolgari in delati samo za Bolgarsko in biti pripravljeni žrtvovati samo za Bolgarsko in nikdar za koga drugega." Priznul je, da je Bolgarska majhna država in da sama ne more odločevati ter je rekel: "Opozoriti pa vas moram, da danes mir ali vojna nista odvisna od tako majhne države kot je Bolgarska. Tako majhna je, da ne more odločevati, ali bo vojna ali mir. Vsled tega moramo biti pripravljeni vsak ča* braniti najvažnejše interese Bolgarske, njeno svobodo in neodvisnost pod vsakimi okoliščinami, kajti narod, ki ni pripravljen braniti se, bo zasužnjen." Filov je rekel, da bo Bolgarska ostala v prijateljskih odnosa jih z Nemčijo in Rusijo, či jih zaslugo je, da je dobila od Ruinunske Dobrudžo. Filov je govoril po radio in ga je mogel slišati vsak Bol- ANGLEŠKE BOMBE ZADELE KATEDRALO bile po deželi razširjene razne govorice, da so nemški vojaki i:e v deželi, da je Bolgarska celo že v vojni itd. Tur<5 Ja grozi z vojno napovedjo Nek visok turški uradnik je refcel zastopniku United Press*, da bo Turčija napovedala vojno, ako nemške čete prekoračijo rumunsko mejo na Bolgarsko. Rekel je, da se bo prihodnja dva tedna pokazalo, kaj namerava Nemčija s Kvojini vojaštvom na Rumunskem. Nemčija mora imeti eno izmed naslednjih namer: napasti Ru-s jo, napasti Turčijo in Grško, ali pa varovati ruinunske pe-trolejske vrelce proti domačim upornežem, kakor tudi proti angleškim zračnim napadom. Nov balkanski blok Diplomatski krogi v Bernu v Švici no izvedeli, da se kuje nov bolkan^ki blok, v katerem bodo Turčija, Jugoslavija, Bolgarska in Grška, ki se bodo skupno ]K>stavile proti nadalj-nomu nemškemu prodiranju na Balkan. Ta blok bo tudi uredil medsebojne gospodarske razmere in bo imel skupno carino, tako da bodo vse države v bloku i-me!e enak dostop do žita in do surovin. Za bolkanski blok delujejo posebno turški diplomati. In v tem bo mogoče tudi nekaj resnice, kajti včeraj je bolgarski vnanji minister Ivan Popov ob istem času sprejel jugoslovanskega in grškega poslanika in imel -ž njim dolg razgovor. Nato se je grški poslanik zglasil pri turškem poslaniku v Sofiji, po njunem razgovoru pa je turški posla-nik obiskal jugoslovanskega poslanika. Administracija je predložila kongresu predlogo, ki bi dala, če bi bila vzakonjena, presedni-ku Rooseveltu brezprimerno oblast. — Nasprotniki administracije označujejo predlogo kot "vojno napoved v rokavicah1 Kongresu je bila konci prej | šnjega tedna predložena pred- jel predsednik v avdienci a-loga glede vojne pomoči An- j meriške časnikarje ter jim re-gliji. j kel, da je predloga izredno ve- Predloga določa, naj bi imel like važnosti ter želi, da bi bi-predsednik Roosevelt izključ- la čimprej sprejeta, no pravico naročiti arzenalom, j — Vsak zamujen dan ali te-tovarnam in ladjedelnicam iz- j den nam bo v napotje—je dodelati orožje ali druge potreb-'jal. ščine za katerokoli državo, kij Odločno jo zanikal, da streho po mnenju predsednika pri-' mi po kakšni oblasti, dejal pa ppmogla k obrambi Združenih je: — Ce je treba kakšno delo držav. I završiti, ga je treba pač zavr- To se pravi, da bi imel pred *'*'- v tem »»lučaju mora imeti sodnik izključno pravico odlo-' " priliki zračnega napada zadela b omfba. — Nemci so vsled strahovitih angleških napadov iz zraka začeli premeščati važ-žne industrije bolj v iztoč ni del dežele. Vojna poročila Italjani v Albaniji se umikajo Po zavzetju Klisure v petek so Grki takoj pričeli zasledovati bežeče ltaljane po Vojna v Libiji Angleški aeroplani neprestano 'bombardirajo laške postojanke v Libijski jjuiščavi. Med drugimi kraji so \čeraj polago, kakšno orožje naj pro-' »re toIiko za razširjeno oblast ducirajo ameriške tovarne in 1 kot Pa za dejstvo, da bo deže-kakšne ladje naj izdelujejo a-|la pahnjena v vojno, meriške ladjedeinicc. Predlogo sta predložila se- Predsednik hi imel tudi pra-j,iator Barklev' in kongresu i k v!co odločati, pod kakšnimi pogoji naj bo obrambni materija! izročen; če naj bo prodan, posojen ali zamenjan. pot:h in gorskih prelazih pro-S bombardirali letališči v Beni-ti severu in zapadu v smeri "i Berki. proti Tepeleniju. Angleži s topovi obstreljuje- Neko poročilo iz Jugoslavi j trdnjavo Tobruk. Mesto je je pravi, da so Grki včeraj po- Popolnoma obkoljeno. Ko je bilo besedilo pogodbe i objavljeno, je završalo meki kralj Karol zagrozil, da bo pričel z gladovno stavko, ako mu ne bo kmalu dovoljeno od potovati Iz Španske. Karol Iti s svojo "ženo'' Magdo I-upešcu najrajše odpotoval v Združene države, ako bi mu ameriški konzul hotel vizirati nje -gov potni list. Lincolnov stolp poškodovan Nemške bombe so tako poškodovale 250 čevljev vi>ok Lincolnov sto'p pri cerkvi v ! Lamibeth, da ga bo treba pnru-1 šiti. Stolp je veljal 17 tisoč dolarjev in je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki. Posvetil j ga je Lincolnov sin Robert Todd Lincoln, ko je bil od leta 1881) do 1893 ameriški poslanik v Angliji. Zadele so ga tri bombe, do-, čim je ostala v bližini stoječa cerkev kakor po naključju nepoškodovana. V Londonu prebivajoči A-merikanci pravijo, da bodo po vojni stolp popravili, oziroma, če bo treba, nanovo zgradili. (Nadaljevanje na 3. str.) 2IVILA ZA LAČNO EVROPO Najprej bosta dobili pomoč nezasedena Francija in Španska. — Konci januarja bo odplul proti Evropi parnik z mlekom, otroško obleko in vitamini. Ker bo Anglija pustila skozi | blokado ameriška živila za trajna pogajanja z Anglijo, evropsko stradajoče prebival «tvo, je ameriški Rdeči križ Špansko in Francijo. španska je morala svečano takoj -začel organizirati ponio-' obljubiti, da se ne bo udeležila žno akcijo za nezasedeno Fran- vojne. Glede Francije sta ino-Spansko. rali dobiti Anglija in Amerika meseca bo i svečano zatrdilo, da ne bodo cijo in , Konci tekočega odplul iz Amerike prvi parnik, I prišle i>ošiljatve v nemške ro-naložen r mlečnimi konserva- ke. mi, vitaminskimi konoentilnti in otroško obleko za Francijo ter z moko in mlefeoin za Špansko. Na priporoč lo predsednika Roosevelta bo dal Rdeči kriz Španski cel parnik pšenice, kar naj bi bilo za prvo potrebo. Predno je bilo to sklenjeno m določeno, «o se vriila dolgo- poldne vkorakali v Tepeleni, poročevalec Associated Press pa pravi, da so še vedno v teku boji za višine okoli mesta. ('rta Tepelcni-Klisura je ključ do celega osrednjega predela in do pokrajine med rekama Viosa in Semeni. Italjani s-e naglo umikajo proti Valoni, ki je za ltaljane nad vse važno pristanišče. Včeraj so Grki naskočili veliko laško skladišče, v katerem so poleg velike množine živeža dobili tudi mnogo odej, ki jih ze!o potrebujejo. Angleži bombardirali Turin Sinoči so angleški aeroplani preleteli Alpe ter so boinbar-dirali arzenal v Turinu. Poleg j tega so metali vžigalne bombe še na več drugih krajev v severni Italiji. V soboto so angleški aeroplani tudi bombardirali \Yil-lielmshaven ter razne kraje na Holandskem in v Belg ji. Večji stroški fe kipom Svobode Izza izbruha vojne je zelo naraslo zanimanje za kip Svo bode, ki stoji na majhnem o-toku v newvorskem pristanišču. Vsak dan ga obišče toliko ljudi, da je bilo treba najeti dva nova čuvaja. Kongres je dovolil v ta namen in za druge dodatne stroške nadaljn h na leto. TABER KRITIZIRA IROOSEVELTA Newyorski kongresnik je imenoval predsednika najbolj nezmožnega upravnega uradnika v zgodovini Združenih držav. — Cemu niso republikanci ploskali Rooseveltovemu govoru? Republikanski kongresnik Tabor iz New Yorka je rekel, i tera je rekla, da je bilo obža-da predsedniku Rooseveltu 113 lovanja vredno, ker nekateri zaupa in da bo v zgodovini o-j republikanci Rooseveltovem z načeli predsednik kot najbolj govoru niso ploskali, nezmožen upravni uradnik, kari — Vsled te izjave smo pri- jih je imela dežela. Taber je najstarejši zborničnega odbora za priacije. Svojo izjavo je podal vsled opazk gospe Rooseveltove, ka- član apro- NAGLO POJASNJENA "ODVEDBA" Dva meseca starega otroka je odvedla duševno bolna zamorka, ki ga Je smatrala za svoje lastno dete. Družina Georga Stufbbsa v, siljeni povedati, cemu mnogi nisi n o predsedniku ploskali. Jaz mu zato nisem ploskal, ker mu ne zaupam. Dvakrat sem ti uiarsikako varčevalno odbil ž njim, pa me je izdal. Taber je pomagal uveljavi-retFbo, predsednik je pa to izrabil ter skrčil podporo pohabljenim veteranom. Nemec obsojen zaradi špijonaže Turško vojaško sodišče v Istambulu jeobsodilo nekeg. Nemca, ki pravi, da je njegovo ime van de Osten, na dvanajst let ječe zastran špijonaže. To je bi?a izza proglasitve vejnega stanja prva taka obsodba. Japonska vojaška misija v Berlinu i V Berlin je dospela japon • ska vojaška misija p«»«l vodstvom generala Janiašita, člana japonskega generalnega štaba. Japonci bodo razpravljali z nemškimi vojaškimi izvedene, glede sodelovanja med Japonsko in Nemčijo na podlagi pogodbe med tremi velesilami, podpisane due -7. septembrr v Berlinu. Jamašita je dospel s svojimi tovariši preko Sibirije v nemško glavno mesto. Taber ju tudi niso povšeci vojaška taborišča. Pravi da j Nenavadna "stara vojaki n majo potrebne obleke, odeje in zdravniške oskrbe. Atlantic City, N. J., je bila je videl pred dobro uro poštar- Zgradnja vojaških taborišč je strašno razburjena. Kako tudi no zamorko z belini otrokom v po njegovem zatrdilu največje zenica 9t Nemška policija preišče vse vlake, vozeče v Varšavo, holeč ne! Teta Gertrude Stubbs je naročju. Detektiv se je takoj raket i rstvo, pri katerem je; s tem preprečiti vtihotapijanje Razdelitev živil in drugih potrebščin se bo vnšila pod najstrožjim nadzorstvom ameriškega Rdečega križa. Vse to -zadevne načrte je izdelal odličen uradnik Rdečega križa, Norman Davis. Poštne oblasti v Buenos Aires so naznanile, da bo francoska trgovska ladja "Mendo-■za" odplula t? dni z veliko po- siljatvijo mesa in bombaža za Francijo. Angleži ladje ne bodo pustili skozi blokado in so že določili dva rušilca, da jo bosta u-jela. V pristanišču Buenos Aires sta še dve drugi francoski ladji, ki tudi nameravajo v do-glednem času odplnti. odpeljala svojega dva meseca spomnil neke zamorke, ki je starega nečaka na sprehod, bila že dvakrat v umobolnici. Dospela sta do trgovine, v ka-j Odpravil se je v njeno sta-teri so bile lepe igrače. Teta novanje ter dobil zarnorko je pustila otroka v vozičku in spečo na postelji. Poleg nje je šla v trgovino km>it igračo. Ko' sladko spal odvedeni otrok. se je vrnila, je bil voziček prazen. Vsa zaprepaščena je obve- Ko jo je detektiv prebudil in ji vzel otroka, je začela kričati, da je to njen otrok, ki ga stila policijo. Sest air so poli-'je prejšnjo noč rodila. kdaj sodelovala ameriška via živil, da. ! Na neki postaji so polici>ti Tabor tudi ni zadovoljen s-zapovedali vsem potnikom Ililltnairom, ki ga je imenoval stopiti iz vagonov. Vsi .no cisti in detektivi preiskovali o-kolico, toda dobili niso nobenega sledu. Takrat je detektivu Danielu MdCarthyju nekdo omenil, da Otroka so odnesli v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da se mu ni nič zgodilo, slaboumno revo so pa poslali v u-mobolnico. predsednik za načelnika pro dukcijskega urada. Republikanski kongresnik Hoffman iz Michigana je odvrnil na pripombo Rooseveltove žene: ■ — Predsedniku sem se že večkrat pridružil, če se pa njegova dejanja preveč oddalijo od njegovih besed, mu pri n&j- ooljši volji ne morem elediti, .Varšavo, pokorili, le v nekem kotu je nevidezno dremala "stara ženica". Ko jo je policist stre sel, je padla s klopi in obleža la nepremično na tleh. Sel • takrat se je izkazalo, Ha ni "stara ženica", pač pa v žensko obleko našemljena zaklana svinja, katero je na ta način nekdo skušal spraviti y, H A 8 O D A" - New York Monday, January 13, 1941 VSTANOVLJEN L. 1893 GLAS NARODA (VOlcs or TUX 99 (▲ Corporation). J. Lopah*. Sec. — Place of batlnew of the and addre—ea of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X. 48th Year "Glas Naroda" la Subscription I early every day except Saturdays, Sunday* and Holidays. 16.—. Advertisement on Agreement. ' *- of'o leto velja list sa Ameriko ta Kanado $6.— ; sa pol leta $3.— ; aa fetrt leta 91.BO. — Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta <8.50. Za lnosemstio sa celo leto $7.— ; aa pol leta $3.60. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemSl sobot, nedelj tn praznikov. "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242 LETOS SE NE BO ODLOČITVE Po veliki vojni igri so jiojavljajo novi razvoji. Prihodnji dogodki že mečejo svoje temne sence. Hitler pošilja vojaštvo v južni tlel Romunske. Nekaj odličnih bolgarskih državnikov je bilo v Berlinu, toda Hitler se je hotel pomeniti/ tudi z bolgarskim kraljem. Kralj Boris je pod pretvezo, da bi rad obiskal svojega očeta, odpotoval v Berlin. Da bo Hitler v najkrajšem času 'prevzel Bolgarsko, ni nobenega dvoma več. Kam pa potem? Ali proti Grški ali pa kar proti Turčiji in Palestini, Iraku in Sueškemu kanalu? Nacijski blitzkrkg z velikimi zračnimi transporti vojaštva ni izključen v tistih krajih. Od Bolgarske do Turčije ni daleč, posebno z letalom ne. Majlmi narodi, kot sta naprimer Bolgarska in Jugoslavija, so danes v hujših kleščah, kot so bili Skaudinavci in Nizozemci pred osmimi ali devetimi meseci. Ali naj se brez boja vdajo, kot sta se Danska in Romunska T Ali naj se bore in podleže jo kakor Norveška, IIo-landska in Belgija? Toda dva znatno manjša naroda sta se branila in sta dosegla nekaj uspehov: Finci in Grki. Pomisliti je pa treba, da so imeli Finci z Rusi opravka, Grki pa z Italijani. Med naeijsko armado ter laškim rn ru skim vojaštvom je razlika kakor med dnevom in nočjo. Sicer pa zgodovina grško-italijanske vojne še ni zaključena. Ce pridejo Nemci tja doli, 'bo kaj kmalu tudi zma-gosiovni gr5ki armadi odklenkalo. Leto 11)41 obeta biti strašno mračno, če bo letos na evropski celini še kaj vojnih pohodov. Nemčija lahko pregazi s svojimi 250 divizijami, primerno zračno silo in tanki vsako evropsiko doželo. Hitler edinole morskim ožinam ni kos. X»primer komaj 23 milj širokemu Rokavskemu prelivu. Zato so pa tudi Angleži na svojih otokih in v severnem delu Afrike v dosti ugodnejšem položaju kot pa, reci mo, Grki in Turki. Toda zaenkrat Hitlerju niso toliko mar vojaški kot pa politični problemi. Pa tudi politične probleme prevlada glavno vprašanje, ki se glasi: i—« Kaj bo osvojevaleu s kljukastim križem vse to koristilo! Ali mu bo končna zmaga kaj bližja, če bo meje podjarmi je nega ozemlja še raizširil proti jugovzhodu, proti ju-iu di tudi proti jugozapadu? Ali bo s tem zlomil moč Anglije T Vli bo s tem uničena angleška armada, mornarica, zračna t ;>fogoee bi se Hitler z zavzetjem gotovih strateških točk ob Sretio«emlju 'približal temu cilju. S popolno kontrolo Sredozemskega morja od Gibraltarja pa do Sucza in Darda-nel bi si mogoče ugladil pot k porazu Anglije kot svetovne velesile. Toda zmagati more edinole s pomočjo ugodnega udarca proti AugIeškemu otočju, s pomočjo invazije. V to smer mora osredotočiti vse svoje misli in načrte. Hitler ve, da ča- bliskovito beži in da se ne sme obo-tivljati, da ne sme čakati dne, ko bo vsa ogromna ameriška industrija ipiilagodena vojni produkciji. Hitler ve, da mora Agleško otočje letos poraziti—kajti če ga letos ne bo, ga ne bo nikoli. Prihodnje leto bo namreč ameriška pomoč onemogočila njegove udarce. Kile demokracijo in civilizacije bodo letos še vedno v defenzivi, to se pravi, da se bodo branile, ne pa na*padale. Hitlerjeve armade zaenkrat še ni nvogoče premagati, njegova zračna Kila bo imela letos še vedno premoč. Toda letos bo ie vzklilo seme popolnega preobrata. Amerika bo prispevala svoj delež k osvoboditvi človeštva izpod tiranstva. Amerika bo ostala zvesta idealom svobode. se NARASLA SAVA RAZBILA SPLAV. V Radečaih je znano prista-jališče sptavarjev, ki vozijo le* iz Saviaske doline in Zasavja proti Zagrebu in Beogradu. 16. novembra lani se je dvenua splavarjema, ki i>ta vozila les iz Litije1, pripetila huda nesreča. Kljub teiriu, da je Sava hitro naraščala, sta se pogumna glavarja 1 llenrik 'Sotlar -in Ivan Knavs odpravila na pot, ker sta očitno oipala, da bodo vode polagoma upadle. Ko sta po divji vožnji prispela do Radeč. in sta hotela pristati, pa se jinfci je zlomilo krnelo in se razbil spi o v. Pri tej nezgodi je Sotlar padel v deročo vodo in umazani sav.-ki valovi bi ga bili kmalu požrli, da ga ni rešil nciki drugi splavar. Razdivjana voda pa jo odnesla del njegovega isplava s Knavsem, ki -m je pomagal le z enim drogom naprej, neznani usodi nasproti. Požrtvovalni Sotlar, ki je bil še ves moker in propaden od ne-reče, saj so ga komaj po-tugnil-i iz mrzlega objema savskih valov, je tako i planil na kolo in po cesti hitel za svojim, t ova riše nt na razbitem splavu. Kakšnih 10 km od Radeč so hrodolonrca pričakali s čolnom in ga rešili, ostanek razbitega splava pa so morali prepu-titi vel ji razdivjane Save. LASTNO DOMAČIJO JE ZAŽGAL. A' noči 10. novembra je nastal požar v hiši vdove Marije Kržonove v Odrkih pri Trebnjem. Ta vtiče r lastnice ni bilo doma, pač pa so biti doma njen sin France in hčerka Marija s svojim možem. Med domačimi je že dolgo časa vladalo napeto razmerje in tudi ta večer so Ke močno sporekli. Beseda je dala best*do, očitki so padali vsak hip in posledica je bila, da ne pa je bil že n trte v. Pokopali so se naposled med seboj tudi so ga ob častnem spremstvu gasilcev. in svojo nfciter nato se je javil oro»žniikom. (Hiša je z .vsem bornim ime-t,jem pogorela, do tal, saj ni bilo nikogar, ki bi hotel kaj reševati. Opazovalci nočnega požara, ki l-x> brezbrižno gledali vso to tragedijo, bi pač morali priskočiti na pomoč že zaradi uboge matere vdove, ki teh razprtij .gotovo ni kriva in ki je zdaj o(b čvoj dom. • ? SMRTNA NESREČA VOZNIKA. Hud udarec je utrpela Mul-hova družina iz /vasi Kozjaka. Prav tako tudi gasilska četa na Občinah, ki je izgubila z 28 letnim Tonetom Mhilliom vrlega člana. Mulliov Tone jo vozil z Mirne peči sadje za žganjeku-ho. Že v trdi temi je krenil od Rdečega kala proti Doberni-čani. Kako je prišlo do nesreče, je zdaj pač težko ugotoviti, ker jt# bil Tone sam na vozu. ko se je vračati domov. Sodijo pa, da ta mm na nekem razpotju, krenila konja z glavne ceste na' stransko pot. Tone je morda I med vožnjo malo zadremal ali pa v temi nj opazil, da sta krenila konja z glavne poti. Do-spevši do ovinka, kjer je crista precej odsekana in nezavarovana. so prišla kolesa na rob ceste, voz se je začel nagibati preko roba in je nato tudi padel is ceste kaike tri metre globoko. Padec je bil usoden. Mulhovega Toneta je pokopal voz pod se. Več ur je ležal fant v nezavesti in je preminil sam v nevarnem* jarku. Teža voiza mu je zdrobi'« prsni koš in ga je pritisk tudi zadušil Drago jutro je našel Mulhovega Toneta pod prevrnjenim vozom neki vaščan, ki je «el po o-pravkrh mimo nevarnega mesta. Obvestil .ie takoj sosede, ki so dvignili voz, n \-rečni To- mimn Pratika za leto 1941 Cena 2Sc ■ 'poštnino vred. K N ^ I G A R N A, "Glas Naroda" - 216 West 18th Street Npw York. N Y H-ice sedel na zatožno klop pred sodniki velikega senata. Meseci dni napornega dela bo treba, da bo državni tožilec vse akte obdelal in sestavil obtožnico. Anton Hace! je bil aretiran v zelo dramatičnih okolnostili. Peter Zgaga Radiopevci in muzikanti niso bili preveč izbirčni pri izbiri pesmi in melodj, s katerimi so pitali poslušalce. Novih pesmi producira Ame rika vsak teden na stotine. Ce so kaj vredne ali ne, je stransko vprašanje. Glavno je, da je pesem enkrat zafpeta v kakšnem gledali- molčali orožnikom marsikatero navidezno n h važno pojasnilo, samo da 'bi odvrnili od sebe zločinec v o ma-ščevanje. Njih strah je bil pa tudi upravičen, saj je bilo znano, da je Hacetu malenkoi-t spraviti človeka na oni svet, kadar gre za njegovo kožo. Srečo je pa tudi imel, nekatera gola naključja so preprečila, da ni hil že mnogo pred 13. marcem prijet. Ta sreča je bila kriva, da je Hace zaupal vase in se je nekoč celo bahal, da nVga orožniki ne bodo ni sterpli. Franceta, ki -talno živi v materini hiši, sta sestra in mož, potem, ko sta ga pretepla, vrgla iz hiše. Užaljeni brat jima je zagrozil, da bosta tudi onadva kmalu morala zapustiti bajto. Svojo grožnjo je uresničil. Takoj po 44 izgonu'1 je pod-taknil ogenj in že je bila hišica v plamenih. Po požigu materine hitše je požigalec odšel v Trebnje, kjer je ljudem, ki so opazovali požar, pojasnjeval, zakaj je podtaknil ogenj. . Doda! je: "Zdaj bo ta morala tudi ona dva zapustiti bajto!" O dejanju je obvestil tudi svojo RAZPRAVA PROTI HACETU KONČANA. Okrog 25 kg tehtajo spisi o zločinih Antona Ha četa. ki se je tako vešče skrival dolge mjeseee pred orožniki, pa je nazadnje le padifl v roke pravice. Osem debelih fasciklov leži na mizi državnega tožilca. Preiskovalno sodišče je storilo veliko delo, zdaj je na državnem tožiljcu, da prikaže v db-tožniei strahotno .-liko Hacete-vili zločinov in zahteva zloči- ženo, ki je bila v sosedni vasi,|nom primerno kazwn, ko bo DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO ui ITALIJO "MOR&KI LOVCI." Aftgk^ški List 41 Manchester Guardian" iporoča o novem tipu motornih torpedovk, ki spadajo mod najmanjše, a najhitreje* vojne ladje na svetu. Ker je njihova naloga na morju podobna oni lovskih letal v zraku, so novi tip torpedovk krstili z imemom "morski lovci" ali "bn&rftki Spitfire." List pi£e, da »o podrobnosti in oborožitev teh ladjic £e tajnost, da pa so to najhitrejše in v sorazmerju fi svojo velikostjo tudi najbolje oborožene vojne ladje. Njihova ofenzivna sposobnost je prav tako velitka kakor pri m&iogih večjih ladjah, zaradi svoje majhnosti pa so let v prav neznatni meri izpostavljene zadetkom sovražnih topov ali letalskim bombam. Za to vrsto vojnih ladij je po zatrjevanju omenjenega lista največje priglaaeva-nje oficirjev in moštva, čeprav ne nudijo nobene udobnosti, za to pa tflm več avantur, doživetij in nevarnoeti. 100 DIN. — 200 DIN. — 300 DIN. — 500 DIN. — 1000 DIN. — 2000 DIN. — 5000 DIN. — V DINARJIH V LIRAH 50 UR — 100 LIR — 200 LIR — 300 LIR — 500 LIR — 1000 LIR — 2000 LIR — Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame Teč časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L £ ORDER, za kar je treba posebej plačati Vded razmer v Evropi ni nopfe' t Jugoslavijo to Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temvet saftM v dinarjih oc. lirah, lito velja tudi za vse druge ev- SLOVEN1C PUBLISHING CO. t: i POTNlill ODDILIK : sr ZLI Wist 18th stmt, New T o t k Aretiran jo bil po hudem spopadu z polocijskinra crganoma Francen? Afedletom in Gojnvi- ko!»i dobili, vsaj živega ne. Pii rom Kreii^žarien^ ki bi t koraj'>c jp letako zgodilo in vsa (le-postala žrtev nevarnega zločin- žela sc je oddahnila, ca. Samo zaradi spretnosti o-holi stražnikov se tega dne ni poverialo štfviV) Hacetovih smrtnih žrtev. I Preiskava proti morilcu in razbojniku je pri ljubljanskem sorliHču tekla zaradi |>etili u-morov in zaradi več razbojni-stev, kakor tudi zaradi reci in piši 150 vlomov in tatvin. Razbojnik je dosegel v vseh teh ločinih žaiol-ten rekord. Državni tožilec bo naprfril proti Hacetu obtožnico zaradi vseh umorov in raizbojništev. le vse vlon>e in tatvine, ki jih je obravnavala preiskava, ne bodo predmet obtožbe. Pri teh se ibo državni tožilec omejil na kakih 60 vlomov in tatvin, ki so nedvomjno dokazane. IS Hacotom bodo sedli na 7a\-tožno klop tudi nekateri izmed njegovih pajdašev. Yi letni Knir Ubert Boliak v Marihoru si ji* j>rerezal žile na desnici, levici in vratu. Prepeljali so ojo jo v zboru, jazz-bande jo igrajo, da naposled človeka res ušesa bole. To traja v čas i Štirinajst dni, včasi več tednov, potem pa— ko da bi odrezal. '.Nobena reč na svetu ni tako mrtva kot je taka melodija. Koj za petami ji je pa druga in tretja. Zdaj so se nam ohladila u-šesa. Za kako dolgo, se ne ve. Zveza ameriških skladateljev, pisateljev in založnikov je namreč prepovedala radio pevcem peti pesmi, ki so v gotovi meri njena last. — Ce hočete peti, boste pla~ čali, — jim je bilo rečeno. Pevci in muzikantje so bili že v strahu za kruli. Kaj naj ]>očno! Lotila se jih je srečna misel. Ker je zlodej v sili včasi že kakšno muho požrl, so začeli peti pesmi in igrati skladbe starih priznanih skladateljev. In tako slišimo daues res nekaj dobrega. Večini ameriških ušes to seveda ne prija, kajti zanje je pesem brez pomena, če se "moon" v nji ne rima /. "june" ter če se "remember" in "september" ne ujemata. Tega duševnega užitka bo pa kmalu konec, kajti med radio družbami in zvezo ameriških skladateljev, pisateljev in izdajateljev se že vrše pogaja-na, ki ?>e bodo nedvomno ugodno zaključila. Ker že omenjam radio, naj omenim še usmiljenega rojaka, ki si je nedavno nabavil radio aparat. Ko sem bil pri njem, se je o-glasil iz aparata kričeč glas ženske, ki je skušala nekaj zapeti. — Čakaj, bom sv program poirledal. — je rekel usmiljeni rojak. — kako dolgo se bo še morala mučiti za tistih petindvajset dolarjev, ali kolikor ji že plačajo. Kaj, celili l>et-najst minut ? Nak, to bi bilo preveč za njeno nežno grlo. Počivat naj bi šla rev i ca, počivat. Mogoče ji bo do jutra odleglo. Xo, če se je kompanija noče usmiliti, se je bom pa jaz. Po tem izrazu sočutja in u-smiljenja je zaprl aparat. Za osvirek naj bo ena iz naše lepe stare domovine: (Jospod Picek in njgova i?o-spa, ki vse življenje niti za po trebo ni^la imela, sta nekega dne zadela v loteriji glavni dobitek. Žeščkrišč, denarja nič koliko! Zgradila sta si novo hišo. Ko je bila hiša končana, in je stavbenik čez nekaj mesecev Pickove obiskal, nista mogla prehvaliti hiše. — Vse je prav lepo, — je dejal gospod Picek. — Od kleti do podstrešja je ena sama reč, ki se nama ne dopade. namreč stranišče. — Kako to? — vpraša stavbenik. — Naredili ste posodo iz porcelana, ki je pa seveda pozimi precej mrzla . . . — Saj sem vendar dal polomiti sedež iz hrastovega le^a... — je odgovoril stavbenik. 1 Gospod in gotjpa se spogle-data. Gospodu se je naenkrat posvetilo in je rekel ženi: — Slišiš, draga, ali ni to tisi i leseni okvir, v katerega sva dala vdelati najino povečano fotografijo . . . * iMb LAS K A B O D A" — New Torit Monday, January 13, 1941 VST ANO Vt JEN L. 18OT iirr Trije voditelji svobodne Turčije -i** (Lyonski "Ce Jour" razglab-Jturka pri naporih za preporod lja o možnostih razvoja politic-1 Turčije. V splošnem je to od-nife in vojnih dogodkov na Bližnjem vzhodu ter podaja v tej zvezi naidednje oznake treh [IVAN PETROV; » » * - Dva volka in komisar [4ri tobi prenočiti ."Xp, še danes mora v Vjat-h." je odvrnil Aljoša. (/"Za pet ran božjih," je stra-m*a zaklical Miša in v obupu [visrnil roke. . "Tiho/* je siknil Aljoša in le ozrl na vs<> strani, kakor da ndkaj nerazločniega. da on ni kriv, ako so zameti. "Ti si bedak," je zdolgočaseno dejal komisar. Aljoša je ijKikorno sklenil glavo in šele otiz nekaj časa je imel dovolj poguma, da je dejal: "Toda konj je star i« sub. Mi tu smo zelo siromašni in to je edini konj v vsej vasi. Do Vjatke pa je polnih petnajst vrst." '''Kolikokrat pa naj ti še rečem. da moram biti v Vjatki še nocoj!" se je zadri konvfrar. "Xaplsal bonr poročilo, kakšen red ji tukaj, če boš »še dolgo okleval." "'Xismo mii krivi, tovariš," je ponavljal Aljoša in se vil. V tem pa je zaslišal cingljanjc i lahko kak nepoklicanec sli" ^ončka ki ga je Miša privezo- val kon;n*ku na vrat. So! jo s ne u]>ata bliže. Miša je udaril z bičem po konju. *4T>a Ibi le ne bila že cela tolpa," je pripomnil. Komisar ni rekel nit-i 'bestde, vizel je iz žepa pištolo in jo držal pripravljeno. "Poženi vendar to svojo ntrho!" je za vpil na Mičo, kajti konjiček je začel teči zelo počasi. "Triulen .je," ga je o-pravičeval Miša, "pa tudi šibek .ie. Zdaj vidiš, tovariš, kako sem potreben denarja; najpomembnejših državnikov sodobne Turčije. ^General in drža v ni predsednik Ismet Ineni predstav lja odločnost. združeno z veliko pre-tkanostjo. Ob konett svetovne vojne je bil zastopnik Turčije na mirovni konfereci v Sevres«. Bil je za s t op ik premagane države in kdo drugi na njegovem mestu bi m?- lil, da mora sanuo ličen človek, zanesljiv, omikan, blaig z vsemi osebnimi vrlinami družinskega očeta. •Minister zunanjih zadev Sa- vedno polno grozo. Reči pa je OTROŠKA PARALIZA — STRAH RODITELJEV. iGtlprav so v zadnjih desetletjih talko zvane otroške bolezni izgubile mnogo svoje grozotno-sti in je zraslo zaupanje v n*e-dicinsko znanost, zbuja ime "o-troška paraliza" staršem še radižoglu j<-t napravil sijajno in bliskovito kariero. V politiko je -topil s 30. letom in je bil po sednii'h letih že finančni minister. Kmalu pa je podal ostavko, ker je želel potovati po svetu popolnoma svobodno, stal jf! dijak neke švicarske u-niverze. potem je odpotoval v Anteriko, da prouči tamošnje .. . .. , ... . , .življenje. Tudi v Ameriki ni pifctrievati razdelitvi svoje do-; t> • , J . T • • • 'oštal doluo. Brzojavno ]C bil --------- Ismet Inen! pa je z iz- m»ovine. redno živahnostjo razpravljal o vsaki jKKlrobnosti. Ko so od njega zahtevali pri-tanek na kaiko zahtevo, se jcj delal, kakor da ne -razume kaj hočejo od "Oprostite gospoda, al |Kv!M>žni vzdih, zdaj ko so jvetniki in druge tak«* reči odpravi jcu i. Toda vlaki so še vedno zadajali v zametih, in iz njih so fno prihajali "višji", prenočevali pri Aljoši, jedli in pili, pa pozabili plačati. Najčešče -o celo kleli in grozili z ovadim. Težko je pač na svetu. *4 Tvoj komusar najbrž hoče j11.1 [konja, da bi ga odpeljal v Vjat-I ko, m1!" je vprašal Mmšh in nalil svojemu gostu šiloe vodike. I"Ha. hitrega konja. Rekel sem, um, da ga boš ti |>eljai!" •"Popoldne je žo," je ugovarjal Miiša. "l)o Vjatke .ie petnajst vrst. Tenia bo v-ak čas. To bo moja nesreča, Aljoša.** "Že res. pota so zdaj nevarna, toda komfanr je oborožen. Streljal bo." *'Xo. ako /e ntora biti ..." "Mora biti, Miša " je dejal Aljoša in vstal. . •"Ste zadovoljni tovariš!" je nekoliko pozneje vprašal Aljoša komisarja, ki mogočno sedel sa stolu, mla-kaje jedel in s<> ni žikaje oziral za mlado gospoo. "Imaš morda tiste- ga konja? fe še danes ne pridom v Vjatko, si vas bom zn-^ j>oni|nil,.da tu pij<*te in se obži-rate, svojih dolžnosti pa ne vr-iite. Sabotafcniki! Bomo že napravili red!" Aljoši so se za-nibi la kolena in zamomljal je. pokliean donnov, da prevzame lil-tnico zunanjega ministrstva. Poslej vodi turško zunanjo politiko z velikim uspehom. IGeneral Fenvi (^akmak. poveljnik turške vojske, je odločen zagovornik brezpogojne discipline v vojski. Njega ne more nobena stvar onittjati. V voika. ki sta se pribl i ževala" j vprašal naravnost: "Ali steza- oni fazi grš ko-turške vojne, ko Miiša je švignil z bičem. "Prav r*s tlglulii, ali pa se le delate in " trije rublji res niso preveč za,njoga. tako vožnjo." I jaz sem nekoliko naglušen." "ISaj ti iih bom dal." ie dejal jNj,P°sle(1 > Lloyd George iz-komisar in -e strah orna ozrl na!*1 potrpljenj in ga je i, prigovarjal Alioša. "Saj to S'nr zahval jeva njem začel pri-ie zelo zmerno, ('e ne, pridete ?ranjati konjička k hitrejšemu komisarjem ik vratom in se -buri I v dve irube, ko je komisar, videč kljuse, začel strašno prt-klin ;ati. Wirn tri rubije hočeš za vožnjo?" se je drl komisar. 44Ali si zblaznel * " Mjiša je i>okor-no zdel na -aneh, oblečen v zakrpan, umazan ovčji kožuh in milo ponavljal, da ne more voziti niti za kepejko manj. "Tovariš. dajte mju tiste rublje," j je zelo zmerno, ('e ne, pr v Vjatko pred noč;o. Samo na volkove pomislite." Pah. volkovi," je prezirnc odvrnil komi-ar in stopil v stare sani, ki -o pod težo silno zaškripale. 4< Poženi, bedak stari." 'Aljoša je izdavil nekak po-jrdrav in <»' odmaknil. Misa pa je \-y.el vajeti v »roke in nežno pozval svoje kljuke: "T,e po-t egnl. jrolobček. * * "Ra jHnfln dal mrbi z bičem," he je smejal komisar. . Miša -e je delal, kakol da bi mahal z bičem ]>o konju, tmla udaril ni in nfršavi -tepnj konjič se je sam sfiustil v dir. Komisar se je tesneje zavil v svoj deb(»Vi novi ovčji kožuh, ki ga je Miša občudoval z zavistjo, ko se je zaniotaval v -voje cu-11 je. Ni "i upal spustiti se v razgovor s svojim, jrostoniL Zvonček je veselo zvonekljal po zastvežena stepi. Miša pa je sem pa tja prigovarjal konjičku z laskavimti besedami. Kasneje je morati seči tudi po biču, ka*ti z nastopajočo temo je postal komisar nestrpen in jezen. Naenkrat pa se je MHša stresel. Začul je bripavo, zatemnjeno rjovenje. "Volkovi, tovariš," je dejal in pokazal nazaj. Komisar se je pozorno orarh ko je zaslišal Eavijanje. Te gozda sta se bližali dve mršavi prikazni, kakor dve tcnoza-bil." Zdaj se je konuisar omočil. Iskal ;je neka.i po žepih in Mfi-ša je kar zažare'- od vc-elja, Ko je dobil denar, je m.ed mjno- želite, da bi bili arluhi" Ineni pa se .je nasmejal in dejal: "Eno in drugo je do neke mere točno." V teh raaprcivah je do-e-gel, da je stara Turčija ostala skoro neokrnjcina in ko -e je vrnil et učiti. (\>t. nekoliko dni bo pet kak vlak ostal v zametih. Spet bo vožnja. Toda kdo bi plačal tri ali Štiri rublje za teb mik oliko vrst do Vjatke, če bi ne bilo volkov? Tako pa, z vo\kovi gre to gladko. Oj. pravih volkov pa v naših krajih že da vno ni več. Tako. tovariš, na nlestu sva." CILJ NEMCEV — ATENE? Kot pravi neko poročilo iz Kranjske gore, so zadnji nemški vojaški oddelki, ki &o prišli v Italijo, namenjeni v Atene. Nemški vojaki, ki so prišli čez Brennerski prelaz in čez Karavanke, so jugoslovanskim vojakom, ki so na straži ob nemški meji, povedali, da so ua potu v Atene. Kranjska gora se nahaja nekaj nad eno miljo od stare avstrijske meje in je majhen trg, toda iz Nemčije ravno v ta majhni kraj prihaja zadnje čase mnogo poročil. Prebivalci Kranjske gore te dni ponoči in po dnevi slišijo brnenje motorjev nemških in italjan-skili transportnih aeroplanov, ki prevažajo nemške vojake čez Karavanke v Italijo. Vojaški krogi v Kranjski gori so izvedeli, da je Nemčija poslala v Italijo okoli svojih divizij. Zadnji teden decembru pa do *edaj je letelo najmanj 800 nemških aeroplanov v Italijo, nekateri so celo eteli nad Kranjsko goro. POGODBA MED RUSIJO IN NEMČIJO V petek je bila v Moskvi podpisana nova trgovska pogodba med Rusijo in Nemčijo. Po tej pogodbi bo Rusija Nemčijo zalagala z žitom, petrolejem in raznim drugim blagom, Nemčija pa ji bo v zameno pošiljala stroje in razne industrijske izdelke. Sovjetsko časopisje je v odločnih besedah zatrjevalo, da je Rusija popolnoma opravičena skleniti z Nemčijo trgovsko pogodbo, kakor tudi z vsako drugo državo, bodisi da je v vojni, ali pa je nevtralna Moskva je o tem obvestila angleško in ameriško vlado. List 44 Izvestja *' pravi, da bo letos Rusija sklenila še več drugih trgovskih pogodb, pa čt je zapletena v vojno, ali ne. Nemška radio postaja je včeraj z ozirom na trgovsko pogodbo naznanila, da bo Rusija odprta za prevoz nemškega blaga v najbolj oddeljene dežele. treba, da je mogoče danes to bojezun v mnogih primerih po-polnoimi ozdraviti, če jo le pravočasno spoznamo in izročimo bolnika zdravniku v roke. S trenutkom, ko so spoznali, da Po- gre tu za povzročitelje bolezni, ki se prenaša od človeka na člo-' veka, je bila dana tudi možnost za uP-pešno borbo proti njim. Tz krvi obolelih otrok ali otrok, ki so bolezen že pnlbili, je uspele izdelati seia so ga podrli ter ga prepeljali skozi Vladivostok in Sibirijo v 400 železniških vozovih v Moskvo. POLJSKA GUBERNUA V SESTAVU NEMČIJE. O priliki prve obletnice ustanovitve tpoljrtko generalne gu-bernije je nemiški generalni guverner dr. Franik obrazložil zastopniku lista "Deutsche Al^ge-meine Zciturug" politično vodstvo in politično ;pre1 H »i i naročite ga ŠE DANES a O V F. R 11 S E m "GLAS NARODA* Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941 f Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj y •'C LAS NABODA"- New Yorf Monday, January 13, 1941 VSTANOVLJEN L. 18 ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAB. — .33—— 4 4 To re j te ne ljubi!" je vprašala Olga po sili. . ''Kajpada ime. Št1 preveč! Kar snedel bi me vča-ili, ne? Vso mi kupuje, vise daje, naroča, kar se mi le hoče, a ol>enom ima tudiVlruge, ki ga stanejo bržčas še v <\ ne? — Mu, dandanes je tak čas. tako moda, ne? — Ne moiem ti dopovedati, kako >dii so nekaj let žaloMila in togotila zaradi tega. A napo>Jed s^m uvidela, da ne ponwiga vsa jeza nič in da je pač povsod enako. Vrag ga v/.entfi, se že uleti, ne?M Maiičina zakon.-ka filozofija je Olgo malone zabavala. Zato -e je nasmehnila: "Morda. Sicer pa te občudujem.** "O. nikar >i ne mi-li. da som neumna!" se je skoraj raz-togotila Marica. "''e so d dci taki, pa da bi nit1 bile sv. Go-novefe, ne! Ilaliaha! Niti na misel mi ne prihaja!" Oiga jo je gcVlala br«s razumevanja. "Mar ti ne! Kakor hočeš!" se je 'jutila Miarica. "Ampak neuntna -»i. — Hej, Egon, Viktor, semlkaj pridita! Ali :ie bo*ta poslušala ! Križ božji, saj e>ta res žl* čisto podivjana! Ne letajtu po travi — posejana je. — In pazita, da ne pohodita rož! Vidiš, stvar k takale če si zvesta, se le dolgočasiš in tofrotiš; če pa se držiš tistega "klan ^ klinoiri" — ma. dandanes je tak čas, taka moda, ne! — imaš zabavv dovolj. Nikoli •e ne pokestiš, da zapravila svojo mladost in — no, čisto zastonj tudi ni. ne?" Olga je nehote močno zardela. Kar ji je brez isramu in r.koli-anja pripovedovala nek1 hm j a tovarišiea, je bi o >tra.šno in sramotno. Takšni so torej današnji zakoni! >i je mislila, "a kako neki se zdaj pKe Marica? Kdo je njen mož, kdo je njen ljubimec? Kako hi jo vprašala? A Marica je nervozno planila, tekla za sinovoma in izginila v parku. * * * Novak se je po treh tednih vrnil iz Prage ter je sporočil < Ugi. da -e v nedelje pripelje v Ljubljano. Hreptni, da jo wdi, da govoi i ž n jo. da določita dan poroke . . . Olga je pisnto sKiila ter odšla pml prihddom vlaka na i/.prehod. Tudi Krnico je vzela s seboj in roman, da bi lahko vi tain do poldne in vrnila šele ob eni domov. In odšla jv v gozd, kjer bi je ne mogel najti nihče. . Novak je d»»pe! otovoijen, in še ipostrežček je nosil ž njim dvoje velikih kartonov. Olgo, Krnico'in n»iter je hotel ljubo presenetiti z nakupi v Pragi in že v naprej se je radoval, kako poreče: "Tole je za < )igo — to!e za Krnico — a tole za mamico." Gospa pa "i vedela nič o njegovem napovedanem prihodu, nobeno prano ni prišlo, a Olga in Krnica sta ddšli na izpiehod — kdovek.im — in ju pml eno gotovo nebo domov. Novak je povoil glavo. Da ni pisma rekoma n.lit al! Zanikrna je današnja j ošta, vsako deseto pismo >e izgubi! Ali pa ga ukradejo? Um, nerodno. Zaradi košnje in drugih gospodarskih poslov ne more ostati v Ljubljani preko noči in se vrniti -ele jutri. Damn pa odhaja vlak že ob pol treh popoldne. Z v<»černini poštnim bi dospel v Goričane šele za rana. Go>pe Tratarji \ » je b:!o mučno. zlasti še. ker je k'juvala v nji -lutnja, da .je Olga prejela Novakovo pismo in -e mu je nalašč odtegnila. Olivno vedenje v zadnjih tednih ji je sploh postalo zagonetno; hči je postala molčeča, .zamišljena, kadar pa je govorila o pripravah za poroko, so ji šle l>e-jode prisil pno, skoraj nevolmo. Zisluti'.a je, da Olga kot nevesta ni srečna ter da preti Novaku nekaj ze'o neprijetnega. ■Sinili'a "ta -e j; oba. ljubljena hči. ki je tekom poskdnjLh let doživela toliko bridkosti in Novak, poštenjak in kava fir, ki je iz ljulw »zni do Olge pozabil vse, cx^tal nerapi omenjeno vdan ter pripravlier. ^tvoji ženi zakon posviliti ?n pozlatiti. Olga je n hvaležna. 1 ako je bila gospa Tratai jeva v mučni nervozno-1 i napram Novaku pretirano prijazna, za njegove darove preveč zgovorno zahvalna, hkratu pa je vendarle zmedeno oprostila Olgo, Češ, da ji bo gotovo nepopisno žal. da je ni bilo doma. Pa saj pride do en,- domov, in go-pod Novak se ž njo lahko do d veli :e nekoliko pogovori. Ali bi ga smela (povabiti na obed? Ze-io skiom u bo, n naj se zadovolji s tem, kar mu more pač nepripravljena nuditi. Iz njenih oči in negotovih be-ed je Novaku skočil v >.rce Mlin. da je pisalo ve* darle prišlo, a da z Olgo ni v redu in da ji nje.gov jxhset pač ni dobrošel. Davi se je v svoji ravni poštenosti branil sumničenja in je rajši v. rjel najboljše, se Novak zdaj ni muge. ubraniti čuvstvu, da je zanj častno, da izgine. Tako je z navidezno mirnostjo raaložil in razdelil praške opomine ter obenem obžaloval, da se ljubeznivemu vabilu ne more odzvati, ktr ima že ob dvanajstih dogovorjen važen sestanek, ki se brez »Loma zavleče blizu do dveh. Novak p: i tem ni lagal. Sporočil je Olgi in Krnici najtoplejše pozdrave ter izrazil nado, da se mu skoro nudi prilika in se kmalu zopet pripelje v Ljubljano. Moida bi pa vendar prišli vsaj za par dni na Goričane? Njegov voz je vak dan na postaji ob pri-liodu jutranjega vlaka. Nato je Novak odšel. — Težko mu ie bilo v duši in temen strah se ga je polaščal Olga je sedela medtem na parobku odžgane d<*l>ele smreke na planoti za Francoskimi okopi ter zrla rnzdol preko Ljubljanskega JK/Ija. Bil je veder dan. interna gora preti njo. Trigla v na levi. KaMdniiške planine na desni so stale iasne in plastične za ze enimi polji, hribi in griči.. i Olga je zrla, a videla ni zavei-tno ničesar. Mislila je le na Janka, na njegove poljoibe in oibjem-e. Vse je gorelo po nji, a Rožanec ji je izginjal v megli. "Troje inio^kiih slepa-rim in izdajam. — Jaz, bedna izgubljenka!" Konlan ji je leža' ob nogah v travi. Krnica je trgala gozdne cvetlice in se lovila za n*>tuTji, vpraševala mamico, a ko ni sprejela odgovora, tekala po planoti ter se pogovarjala sama i»eboj. Po poti z Rožnika sta prišila dva gospoda. Pomenkovala »ta hc, gredoč za njenim hrbtom: "In pri. priči sta se ubila?" . f (Nadaljevanje prUjodnji^.)' Raznoterosti Inžiniirtki oddelek y delavskem ministrstvu SAMO TROJE LETAL IN SEDEM TOPOV. (Bivši anigleški poslanik pri beri inski vladi sir Neville ITen-derson je imel prošle dni v Ir-wicliu govor, v katerem je razpravljal tudi o monakovski konferenci. Branil je pokojnega Ohamberlaina z besedami, da je imela Anglija ob času monakovskega sporazuma samo eno letalo tipa Spitfire in dva Huri icana ter samo sedem proti let a'skill topov namesto 40C*. kar predstavlja najmanjše število, ki je potrebno za ob-ranVbo angleške prestolnice pred naipadi iz zraka. Izjava Hendersona je povzročila v angleški javnosti razumljivo pozornost. 'Neki nevtralni potnik, ki je te dni prispel v Lizbono, je pripovedoval portugalskim novinarjem. kaksšen je položaj v Ano deloma ali popolnoma uničene. Tudi doki so hudo trpeli in nekateri še vedno gorijo. V Downing Street so popolnoma porušene hiše št. 11, 12 in 14. Parlament jo pošSkodo-van. Londončani živijo kakor v oblegani trdnjavi, vendar pa se ne uklonijo in se nočejo vdati sovražniku. Angleška vlada je napravila načrt za zan^eno moških delavcev v vojni industriji. Moške bodo nadomestile žen! ike. Načrt bo uresničen že v najkrajšem času, izvajati s>o bo pričel še v teku tega meseca. Ženske bodo postopoma stopile na mesta moških, ki bodo prav tal-#> postopoma uvrščeni v aktivne vojaške edinice. Na ta način bo dobila Anglija kader motoriziranih oddelkov, ker so moški. ki bodo uvrščeni v vojaške odde'ike, večilnonua kvalificirani delavci strokovnjaki. Poleg žensk bodo v angleški vojni industriji zaposlili tudi starejše ose«l>o in lažje invalide. Število žensk, ki bodo uvrščene v tvornice za mtunicijo, znaša blizu pol milijona. Prejemale bodo takšno plačo kakor moški delavci. Na.iprej bodo pozvane na delo brezposelne ženske, ki jih bodo izurili v posebnih tečajih. Zn^no je, da so ženske v tvomieah za ntunicijo pokazale veliko uporabnost že v Nemči ji. PRI PRIČI MRTEV. /V neki majšpenški gostilni so se fantje sporekli in pograbili. Gostilničarju se je posrečilo, da jih je potisnil iz gostilne. Pred gostilno ipa so se zopet spoprijeli. Nenadno se je v rokah nekega udeleženca pretepa »zabliisnil nož, s katerim je zamahnil proti 22 letnemu Ivanu Burgu. Zaradi usodne rane je bil nesrečni Burg pri priči mrtev. . g::= g STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI slovenic PUBLISHING co. 216 W. 18 St., New York = = ■ ,!,y tjttw STROŠKI NEMŠKE ZASEDBE FRANCIJE. »Švicarski list "Dcr Bund" se v eni svojih zadnjih števi ik bavi is stroški nemtške zasedbe v Franciji ter o tem predmetu priobčuje dopis iz Berlina, ki v glavnenf navaja naslednje: f'V pogodbi o premirju med Francijo in Nemčijo so do-1 očem i stroški za nemlško zahed-bo dveh tretjin francoskega o-zemjlja z visoko vsoto 20 milijonov mark na dan. Mesečno znaiša to 600 milijonov nuark, in doslej je Francija iz tc|ga naslova plačala že 2.4 milijarde nitark. C'e preračunamo to vsoto na francoske franke po tečaju določenem ob premiirju — 1 marka 20 frankov — pri-d*!mo do ogromnega zneska 42 mlilijard frankov, kolifkor znašajo zasedlbeni stroški za štiri nvesece. 'Nizki tečaj franka je spočetka omogočal nemškim vojakom da so v Franciji nakupovali najrazličnejše stvari ter jih pošilja'.i v domovino, dokler nemško poveljstvo ni spoznalo nevarnosti tega početja ter je odredilo, da smejo nemški vojaki tedensko pošiljati svojcem največ 1 kg blaga. Z nemjške strani -priznavajo te nepovoljne po-s'lediee, da pravijo, da so zavezniki leta 1918 •š^ hu.jše postopali v izasedeni Nemčiji, kjer so za malenkosten denar pokupili naravnost ogromna vrednosti. Antantne sile takrat niso izdale niti najmanjšega ukrepa proti tej razprodaji nemškega ime-tia. V Berlinu tudi naglašajo. da od dnevnih stroškov 20 milijonov mark nima Nemčija nikakršnega dobička, ker se vsa ta vsota itak potroši za potrel*1 neniške vojske v samri Franciji. Kar pa se ne porabi v tr> -vrbo, pa gre kot podpora francoskim beguncem in brezposel-nim." Angleški delavski minister Ernest Bevin je sporočil, da je v s-vojem ministrstvu ustanovil poseben inžinirski oddelek, ki bo nekakšna posvetovalnica v stroko\-nih zadevah, posebne kar se tiče municijske industrije. ZA KOLIKO SE JE POVEČALA SOVJETSKA RUSUA. Od septembra m seča 1939 se je Sovjetska Rui ija s povrat-kom nekdanjih ruskih ]>okra-jin od Belega do črnega morja, po poročilih nemških listov, povečala za 463,000 kvadr. km, to je skoro za dvakratno površino Jugoslavije. Prebivalstvo Sovjetske Rusije je naraslo z 170.5 milijona na 193.2 milijona duš, tedaj za 22.7 milijonov. Od novih prebivalcev odpade več ko prflovica na zasedene dele Polji ke. Prirastek v severnem delu Bukovine in v Bes-arabiji znaša nekaj nad 4 milijone duš in je tedaj za nekoliko manjši od prirastka po osvojitvi Litve, Latvijct Estonske in dela Finske, ki znaša skuipno 5 in pol milijona ljudi. Število .zveznih repub ik Sovjetske Rusije se je s pri klučitvijo novih pokrajin ^višalo od 11 no 16. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MTJZI-KALLJE. Emil Atlantic—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra moški t bor..........................M SEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................M SEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .................... £6 NOTE ZA KI.AVIR All HA Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 Sest pesmi za glas in kla- VIR •••••••■ ■ \LBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za ehu in klavir 1.— Iran t Venturini—ŠEST MEŠANIH in moških zborov ...... e'erdo »luvanec—IZ MLADIH LET, moški cbori ................. Peter Jereb—osem zborov (moški in mešani) .............. .65 3« UKRADENA VREČA ZLATNIKOV. Pol ieija v Oasablanci v Francoskimi Maroku je odkrila veliko tavino. Ko t-o Nemci bli-vj\Y\ Parizu, je Francoska banka poMlala iz Pariza v Casa-b'anco svoje zadnje zlate zalo-ire. iKo je tovor prispel tja, so u-sretovili, Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .7 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ..........................................3( V pepel nični noči, kantata za sole, zbor in orkester. (Satlner).... M Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adam if) .....................f»< Dve pesmi. (Prelovee) za moški zl»or in solo................................2* Naši himni, dvoglasno ........................................JZi Gorski odmevi, (l^ahamar), II. zvezek, moški zbori ..............J3* ZA TAMBURICE: NA GOREXJSKEM .TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pesmi za tamhn- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpurl ................................. .M ZA CITRE: Poduk za ritre. — 4 zvezki — (Koieljski) .............................. 2.— za klavir: Buri pridejo. — Koračnica —......Z9 •Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih i^sml za klavir In z besedilom ........Si.35 ,2f Slovanska -...................a« PETEII JEREB: Pelin roža LiIJ MIRK: Podoknlca . VASI-.......20 ZORKO PREI.OVEC: Ko so fantje proti vasi Šli.....2* Le enkrat še ................20 Slava delu ...................20 HR. VOI.ARI C: Rožmarin; JOS. PAVČiC: Potrkan plea .......35 PESMARICA GLASBENE MATICE 10.1 moški zbori, uredil A. ("Win $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. pesnil za m«»skl ali ženski zbor ............ J 25 II. zvezek. 77 i>esnii za moški in mešani zlior ................1.25 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....1.—* FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. Naročilo {»ošljite na: cc Glas Naroda tiff WEST 18th STREET 99 VEW YORK. N. Y. 152 LETNIK V TURČIJI. ^Štefani poroča i*z Carigrada, da živi v naselbini Muntaziji pri Izmidi staree, ki ima 152 let. Mož ima tri sinove, ki .=o tudi IVrjotu-zalemi svoje vrste. Vsi trije so prcikoračili stoto leto, 152 letnik je še tako telesno čvrst, da lahko hodi po nekoliko ur daleč. ČE ŠE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: 'da je bolgarski vojni mini-f-'tor uki nil letalsko zvezo med Sofijo, Soliunom in Carigradom ter jo nadomestil z letalsko progo Sofija—Bukarešta; Ida se nahaja biv<ši podpi'ed-sednik franvečala svojo proizvodnjo ; z da nameravajo Japonci sezidati 300,000 hišic za delavce in nameščence; da bo angleški kralj Jurij ',VI. v kratkem (govoril o angle-|ško-sovjetskih odncušajih; i Ida >o se v španski provinci 'Granadi pojavili roji kobilic, ki o-Ijili in travnikih; da stoji v Pragi 150 velikan-!'k"nil pa'laci ki so po svojih zakladih enakovredne muzejem; da nemški tisk odločno za-i vrača pisanje londonskih listov, ki so poročali, da je izvajanje Ghopinovih del v Nemčiji in na .ozemlju .poljskega guvememen. ta rprepovedano; »da imajo v Bolgariji letos s-lafbo letino (žita, sadja in vina; i da vlada v Sibiriji mraz ter imajo 37 steipinj pod ničlo; da je prišlo v pariški elektri-j čni centrali do istrahovite eks-.p'.ozije, ki je zahtevala med de-'lavci več smrtnih žrtev; 'da sta postala bolgarska u-'^enjaka dr. Stranski in dr. Kon-zulov častna doktorja bratislavske univerze; da so v Nemčiji izdali novo odredho glede ■zvonenja, da se ne bi ljudje preveč vznemirjali zaradi alarmov o priliki napadov iz zraka; 'da je Hitler poslal na dan obletnice turške republike brzojavno cM**titko prezidentu Izmetu Tneniju, LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Ako je v Vaši naselbini zastopnik "Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Sloven*ko-Amerikanski Koledar za 1941. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.