V Ljubljani.
Natisnila Katoliška Tiskarna,
Letnik VI
	
v L
■ ■	'	'"'"V;:
kršč. mislečih učiteljev in vzgojiteljev «*>
Uredil in izdal:
Fran Jaklič
učitelj.
<*>
■ '
-S/.''■ ■. ■ -iv;,v
•	.S:	>%	'■'■■''- ■
■' •.•■ h<~::••..■■■:> ■•■ *'• ■ • . ,•'
■
IM®
r^v ,' •• v, / -v
;i-',;.,;'^Vn; rfc*
V;iv" ;v ■.... •	"	■	,."
.: V.c-^r. -•	7$	rv£	*••*	.	.•	•	'	•	•’.-	-fkVa^.	'	'*
e..:	.^.. ■ v	-	v.:;	,
.
szMams
EČhš;
mraramj
VI. Letnik.
V Ljubljani 15. januarja 1905.
št. i.
Pedagoško-katehetski tečaj na Dunaju.
Važna prireditev tudi za slovenske katehete. Še dve leti ni preteklo odkar se je vršil prvi pedagoško-katehetski tečaj v Solnogradu in že mu sledi drugi na Dunaju. To izpričuje, kako potrebni in poučni so ti shodi, kako živahno gibanje se je pričelo na polju katehetike, in kako se zlasti metodika verouka izpopolnuje in razviju. Žal, da je prvi tečaj v Solnogradu med nami Slovenci vzbudil premalo zanimanja. Celo na Hrvaškem je našel več odmeva. Udeležilo se ga je od tamkaj nekaj katehetov, pričela se je živahna literarna razprava (Heffler: Pobjeda psihološke metode), in nove ideje, novo zanimanje se je zaneslo med učiteljstvo. Slovenci pa menda niso imeli gori nobenega zastopnika. In vendar bi tudi pri nas nekaj več živahnega gibanja, zanimanja in literarnega delovanja na tem polju ne škodilo. Zato prav iz srca želimo, da bi drugi pedagoško-katehetski tečaj na Dunaju med nami Slovenci našel več pozornosti in zanimanja, kakor ga je vzbudil prvi. S to željo objavljamo zasnovani program.
Pedagoško-katehetski tečaj priredi „Avstrijska Leonova družba". Namen mu je: podati udeležencem priložnost, da svoje znanje zlasti glede metode pri pouku poglobe in razširijo. Tečaj namerja tudi seznaniti veroučitelje vseh stopenj s pridobitvami na tem širnem polju, z določili in odredbami, ki so bile izdane glede verskega pouka.
Tečaj bode trajal 14 dni, od 13,—25. februarja t. 1. Ta čas se je izvolil, da bi zlasti veroučitelji srednjih šol, ki imajo med semestralnimi počitnicami
večje zborovanje na Dunaju, tečaja se mogli udeležiti, ker je kratek dopust (od srede do sobote) v ta namen lahko dobiti. Pa tudi za druge udeležence je ta čas zelo pripraven. Pripravljalni odbor je pri oblasteh že vse storil, da se udeležencem potrebni dopust v principu omogoči, in ti pri svojih prošnjah ne bodo imeli nikakih težav.
Predavanja bodo razdeljena na tri skupine.
1. Splošne pedagoško-katehetske tvarine, (17 predavanj, 1 učni poizkus).
2.	Srednje	šole (11 predavanj, 1	učni poizkus, ena hospitacija).
3.	Meščanske in ljudske šole (11	predavanj, dva učna poizkusa).
Časovno bodo predavanja tako razdeljena, da pridejo prvi teden
na vrsto tvarine, ki se posebno nanašajo na srednje šole, drugi teden pa one, ki so določene za meščanske in srednje šole.
I. Splošna pedagoško-katehetska predavanja.
1. O vzgoji in njeni zvezi s celim življenjem — profesor dr. Seydi (2 predavanji).
2.	Nemški	pedagogi 18. stoletja	— ravnatelj dr. Hornih (2 predavanji).
3.	Vzgoja	učencev k notranjemu	verskemu življenju — prelat dr.	Miiiler
(1 predavanje).
4. Organiški sestav pouka — dr. Willman (1 predavanje).
5. Psihološki temelj pouka — dr. Willman (2 predavanji).
6. Nazor pri verouku — dr. S\voboda (1 predavanje); praktični poizkus
— profesor Pascher.
7. Skioptikon pri verouku — profesor Nevefil (1 predavanje z demonstracijo).
8. Moderno slovstvo in njega razmerje do krščanstva — dr. Krallik (2 predavanji).
9. O sedanjem stanju biblijske vede — dr. Doller (1 predavanje).
10. O ravnanju s slaboumnimi otroci — ravnateij dr. Schlčss in duhovnik Leopold Mullner (1 predavanje in obisk zavoda).
11. Bernhard Overberg — dr. Petronius (1 predavanje).
12. Veronauk na strokovnih šolah in drugih sličnih zavodih — dr. Giese (1 predavanje).
13. Pomožne naprave (z internati, zavetišča, zabavišča) — ravnatelj Perkman.
II.	Srednje šole.
1. Veroučitelj kot dušni pastir (ekshorte, pobožnosti, duhovne vaje) — sup. Legerer S. M. (1 predavanje).
2. Metoda veronauka na srednjih šolah v spodnjih in zgornjih razredih
— P. Ludevvig T. J. (1 predavanje in učni poizkus). — Izlet v Kalks-b:irg.
3. Cerkvena zgodovina na realkah — prof. Steiner (1 predavanje).
4. Pomen in organizacija vednostnih potovanj — dr. S\voboda (1 predavanje).
5. Stališče verouka v okviru učnega načrta za srednje šole s posebnim ozirom na koncentracijo pouka — Dr. Krauss (1 predavanje).
6. humanistične stroke in verski pouk (svetovno naziranje starih klasikov)
—	dr. Kikh O. S. B. (2 predavanji).
7. Veronauk in"naravoslovje (Fizika, paleontologija, descendenčna teorija, prazgodovina človeštva) — dr. Hlawati in dr. Obermaver (4 predavanja).
III.	Meščanske in ljudske šole.
1. Veroučitelj in učni ton — duh. svet. Kundi (1 predavanje).
2. Priprava za verouk — dr. Geipel (1 predavanje).
3. Analiza in sinteza — župnik Pichler (1 predavanje in učni poizkus).
4. Psihološka metoda verouka — dr. Weber (1 predavanje).
5. O pouku svetopisemskih zgodeb — duh. svet. Kundi (1 predavanje in učni poizkus).
6. Navod za verske vaje — katehet Holzhausen (1 predavanje).
7. Kako obvarovati otroke nravnih nevarnosti in kako skrbeti za šoli odraslo mladino (društva) — župnik Minichthaler (1 predavanje).
8. Apologetični moment pri veronauku v višjih razredih — dr. Dworak (1 predavanje)
9. Naravoslovje in kateheza — župnik Ruppertsberger (1 predavanje).
10. Doneski k vprašanju o učnem načrtu — duhovnik Viljem Pichler (1 predavanje).
11. O šolskih knjižnicah — meščanski učitelj Ivan Meier (1 predavanje).
Izrazila se je želja, da bi mogli udeleženci povodom tega tečaja spoznavati mnogotere pedagoške organizacije stolnega mesta, in se udeleževati hospitacij na raznovrstnih šolah. Pripravljalni odbor bode poskrbel, da se tem željam po možnosti ustreže.
Pristojbina za ves tečaj znaša 6 K; izdajali se bodo tudi tedenski listki po 4 K in listki za posamezna predavanja po 50 h.
Tisti udeleženci, ki nimajo znižane voznine že vsled svoje službe na državnih šolah, se opozarjajo, da dobe vozne listke za znižano ceno, ako vlože v ta namen posebno prošnjo, potrjeno od vodstva tiste šole, na kateri delujejo.
Prijave za udeležbo naj se pošiljajo na tajnika: Robert Perkmann, Wien XIX/1, Vormosergasse 3. — Slovencem daje rad pojasnila in nasvete tudi g. cand. theol. Matija Slavič, Dunaj I. Augustineum 7.
Načrt za razdelitev tvarine.
Pondeljek 13. febr. Torek 14.	>/29.	'/2 n.	3. Cerkv. zgodovina.	7.	
	Fizika Hlavvati.	Svet. naziranje Kickli.	Stal. verouka Krauss.	Vzgoja Seydl.	
Sreda 15.	Strokovne šole Oiese.	Paleontologija Obermayer.	Descend. teorija ?	Vzgoja Seydl.	
Četrtek lo.	Pastirstvo Legerer.	Paleontologija Obermayer.	Metodika v Kalksburgu.	—	
Petek 17.	Skioptikon Neveril.	Nazor Swoboda.	Učni poizkus Pascher.	Pedagogika Hornich.	
Sobota 18.	Pomožni zavodi Perktnan.	Sestav VVillman	Biblija Doller.	Sociologija Schindler.	
Nedelja 19.	—	—	—	Ps hol. temelj Willman	
Pondeljek 20.	Veroučitelj Kundi.	Naravoslovje Ruppertsberger.	Versko življenje Miiller.	Psih. temelj. Willman.	
Torek 21.	Apologetika Dvorak.	Analiza Pichler.	Uč. poizkus Pichler.	Pedagogika Hornich.	
Sreda 22.	Nrav. nevarnosti Minnichthaler.	Psih. metoda Weber.	Uč. poizkus Weber.	Slovstvo Krallik	
Četrtek 23	Pom. knjige Seipel.	Overberg Petronius.	—	Zdrav, pedagogika Kierling.	
Petek 24.	Verske vaje Holzhausen.	Svetopis. zgodbe Kundi.	Učni poizkus Kundi.	Mod. slovstvo Krallik.	
Sobota 25.	Šolske knjižnice Meyer.	Učni načrt Pichler.	—	—	
Kako dosežemo dobro disciplino?
Priroda ima svoje zakone. Kdor greši proti njim, bo gotovo kaznovan. Pred temi zakoni smo vsi jednaki. Priroda ne pozna ne prijatelja, ne sovražnika, ne reveža, ne bogatina. Ona sodi človeka kakor tudi živali po svojih nespremenljivih od stvarnika jej podarjenih zakonih. Da bi na svetu bili vsi sodniki, vse oblasti, vsi ljudje nasproti vsakemu tako pravični kakor priroda, kako srečni bi bili ljudje na zemlji, kako blažene razmere bi vladale med človeštvom. Toda na svetu vlada krivica, sovraštvo, nevoščljivost in druge strasti, a prav malo pravega človekoljubja in dostikrat je ničvrednež obdarovan, poštenjak pa kaznovan. Tako ne sme biti v šoli, posebno ne v narodno-verski šoli, kamor zahajajo še nedolžni otročiči, bodoči narodnjaki, domoljubi, neustrašeni kristjani in zvesti, dobri državljani bistrit si mlade glavice. —
Prva in najvažnejša zahteva, ki se stavi na vsakega učitelja, je pravico-Ijubnost nasproti šolski mladini. Nepravičen učitelj je grob javne morale in prave šolske discipline. Ako najdemo v šoli red, čistost in mir, ako se otroci obnašajo povsodi dostojno, uljudno, v obče nravno, ako izpolnujejo svoje dolžnosti natančno, ako kažejo usmiljenje do ljudij in živalij, ako ljubijo svojega bližnjega in Boga, tam vlada dobra disciplina. Dobra disciplina pa je posledica ali sad neumornega in vestnega učiteljevega delovanja, živ dokaz prave, dobre vzgoje. Kdor dobro uči, tudi dobro disciplinuje. A to zamore le dober učitelj, katerega otroci ljubijo. Slab učitelj je tudi slab disciplinator. Druga glavna zahteva v dosego dobre discipline je torej ljubezen učiteljeva do otrok in obratno vdana ljubezen učencev do učitelja. Ljubezen vzbuja ljubezen in zaupanje zopet zaupanje. Ako otroci ljubijo svojega učitelja, potem mu tudi ugajajo in se obnašajo kolikor možno lepo, da ja vselej in povsod izpolnijo voljo svojega ljubega učitelja in ga nikoli ne žalijo. Veliki pedagog Jan Komensky pravi: „Najboljšo obliko discipline nas uči nebeško solnce, ki vsemu, kar raste vsikdar daje luči in gorkote, večkrat dežja in vetra in le redko bliska in gromenja, če prav tudi to le v korist. Šolska disciplina mora stremiti za tem, da otroci svoje vzgojitelje ljubijo in se jih boje. Ta dušni položaj se ne more doseči z drugimi sredstvi, kot z dobrimi zgledi, prijaznimi besedami in z odkritosrčnim občevanjem, s hudim gromenjeni le izjemoma in le z namenom, da se strogost vedno združuje z ljubeznijo."
Tretja zahteva za dobro disciplino je veselje do dela. Ako učitelj z veseljem ne poučuje, kako neki naj deca z veseljem sledi njegovim naukom. Otroci z bistrim očesom kmalu zapazijo, da njihov učitelj vse bolj malomarno izvršuje, in to slabo vpliva na njihov duh ter sčasoma zgubijo do učenja vse veselje. Učitelj bi moral torej vedno z veselim, jasnim obrazom stopiti med šolsko mladino in tako vzbujati v mladih srcih veselje do dela.
Četrta zahteva je, da se otroci v prvem šolskem letu popolnoma privadijo šolskemu redu. Dr. Lindner pravi: „lst die Aufrechthaltung der Zucht Sache des Lehrkčpers und jedes einzelnen Lehrers, so fallt die erste Disciplinierung der Schule naturgemass dem Lehrer den Elementarklasse zu.“
Važen pripomoček za disciplino je, da učitelj vedno lepo govori. Njegov govor naj teče iz srca, naj je jasen in čist, sedaj glasneji, sedaj bolj tih, sedaj počasneji, sedaj bolj hiter, kakor namreč zahteva narava predmeta in razpoloženje učiteljevo in učencev. Ako govori učitelj vedno tiho, ga deca ne razume, ne zanima se za predmet in slabo pazi; ako pa vedno kriči, pa postanejo učenci nemirni in se razgovarjajo med ukom tem glasneje, ker učitelj med svojim preglasnim govorom ne sliši šepetanja.
Disciplino pospešuje tudi razpredelenje učne tvarine na polure, sosebno v nižjih razredih. Predolg nauk o istem predmetu utrudi najboljšega učenca in ni čudo, ako učenci postanejo nemirni, apatični in vsa disciplina preneha.
Velika opora dobre discipline je intenzivno učenje vseh učencev v istem času Dr. Lindner pravi: „Eine Hauptregel fiir die Erhaltung der Schuldisciplin ist, dass alle Schuler der ganzen Klasse beschaftiget werden miissen." Brezposelna deca ne morejo biti mirna. Otroški duh mora biti aktiven in kolikor najmanje pasiven.
Glavni pogoj discipline je pa nepretrgano nadzorovanje šolske mladine pred ukom, med poukom, med odmorom in po uku, v šoli in zunaj šole, kar se le tedaj lahko doseže, ako vsi vzgojevalni faktorji Morijo svojo dolžnost, soglasno sodelujejo in drug druzega podpirajo ter šola, cerkev in domača hiša skrbijo za blago vzgojo mile nam mladine in skupno težijo za pravim vzgojevalnim smotrom.
Daljšim sredstvom bi prišteval: pametno uporabo disciplinarnih sredstev pohvale in kazni; doslednost in zmernost učiteljevo v zapovedovanju in prepovedovanju. — Da ima učitelj v šoli dobro disciplino,, mora zapovedovati in prepovedovati. Oboje naj pa stori z zmernostjo. Kdor pa veliko zapoveduje in prepoveduje, spleta si sam šibo. Zato naj vsak učitelj dobro premisli, predno izgovori kakšno zapoved ali prepoved. Ko pa je enkrat izgovoril, potem mora pa zopet strogo paziti, da se točno zgodi. Posebno se mora paziti, ako se preti s kaznimi.
Mnogokrat se v razburjenju preti s takšnimi kaznimi, katere bi vsak rad, ko je miren, zopet preklical. Doslednost vendar tega ne pripusti, kajti ravno doslednost, ako se prav uporablja, je eno prvih sredstev v naši vzgoji.. Brez zmernosti in doslednosti ni prave discipline. Vedno mora torej paziti učitelj na doslednost, za to ne sme, kar danes prepoveduje, jutri dovoljevati ali celo nasprotno, ako hoče imeti v šoli dobro disciplino, brez katere je vsaka šola podobna mlinu brez vode. J. A. Komensky pravi: „Ako manjka v šoli discipline, mora vse zastati. Šola zahteva mnogo čuječnosti in pazljivosti med učitelji in učenci. Šolska disciplina je namreč tisto postopanje,, po katerem postanejo učenci še le učenci v pravem pomenu." m. j.
Kratka katehetika s praktičnimi pojasnili.*)
Uvod.
Katehetika v ožjem smislu, ali specielna metodika za verouk, je teoretično navodilo, kako naj veroučitelj občna didaktična in vzgojstvena pravila uporablja pri verouku. Navadno se pa še privzema zgodovina verouka in nekatere druge reči, ki se ne ozirajo naravnost na način verskega poučevanja in vzgojevanja.
*) Članke pod tem skupnim naslovom mislimo ponatisniti v posebni izdaji. Priporočamo jih torej v presojo izvedencem in prosimo, da nam blagovolijo takoj naznaniti morebitne nasvete ali pomisleke v pravočasno porabo.
Ako je katehetika namenjena veroučiteljeni, ki še niso natančneje proučili občne pedagogike, obravnava tudi obširneje občna pravila iz didaktike in vzgojeslovja. Komur pa so ta pravila dovelj znana, zadostuje, da pokaže način, kako jih obračati na verouk. Tudi se ozira tukaj le na potrebe ljudske šole.
Beseda „katehetika“ se izvaja iz grške besede v/jr, glas, r,yj.tv	glasiti
se; odtod sestavljenka sumj/slv z vzvišenega prostora se glasiti, učiti. V starodavnih časih je bil to izraz za vsako ustno učenje; v krščanski dobi pa se je ohranil le še za poučevanje v verskih resnicah, zlasti pri otrocih, ali izpreobrnjencih.
Iz te grške besede se še izvaja:
1. Katehet učitelj verouka v šoli.
2. Katekizem knjiga, v kateri je ob kratkem nauk o katoliški veri,, ki nas uči, kaj moramo storiti, da Bogu služimo in se zveličamo.*)
3. Katehumen učenec, ki se uči krščanskega nauka. To častitljivo ime pa se je opustilo med ljudstvom.
4. Kate h 6 za vse katehetovo delovanje v šoli; v ožjem pomenu način katehetovega učenja in vzgojevanja (katekizovanje); in v najožjem pomenu oni oddelek, ki si ga katehet odbere in priravna za posamezno učno uro. V tem spisu bomo rabili to besedo v ožjem in tudi v najožjem pomenu. Ker se mora katehetika ozirati na vse te štiri točke, bomo razdelili vso tvarino v štiri dele: 1. o katehetu, 11. o katekizmu, lil. o kat eh um eni h, IV. o katehezi. Pridejali bomo pa še kratke zgodovino verouka in potrebnih zgledov.
I. O katehetu.
§. 1. Katehetova naloga.
1.	Katehetu je naloga učiti verouk in versko vzgajati dec o.
V	ljudski šoli mora otroke naučiti toliko, da bodo pozneje mogli prav umevati v cerkvi pridigo in krščanski nauk, razumevati versko-poučne knjige ter dati odgovor o svoji veri, ako pa pridejo v višje šole, na tej podlagi uspešno nadaljevati tam zaukazani verouk. Vzgojevati pa jih mora v toliko, da bodo že kot otroci lepo živeli in tudi pozneje ne odstopili od rednega krščanskega življenja, ter se pridno posluževali v to svrho potrebnih po-močkov.
Ljudska šola ne more v nobeni stroki doseči popolnega in dovršenega znanja, marveč podaje podlago za nadaljno izobraževanje. Trgovec, n. pr , je dobil v računstvu toliko znanja, da si lahko na tej podlagi še sam izpopolni, kar potrebuje za svojo navadno trgovino; poljedelec se je v ljudski šoli toliko izobrazil, da. razumeva knjige in spise, ki natančneje poučujejo o umnem gospodarstvu, poljedelstvu itd. Posebno pa je izobrazba ljudske šole neizogibno potrebna podlaga za višje šole.
Enako tudi v verouku ne more še ljudska šola posredovati popolnega znanja. Vendar se verouk v mnogih ozirih loči od drugih ljudskošolskih predmetov. Verskih resnic se
') Dosledno bi morali pisati kate/zizem; ali pri tej besedi se udarno starodavni navadi in izjemoma pišemo katekizem
otrok ne uči le za poznejše življenje, marveč mora nauk tudi takoj dejanjski izvrševati: že zdaj kot učenec lepo in krepostno živeti ter si nabirati zaslug za nebesa. Škoda bi bilo zlatih otroških let, ko bi minila brez zaslug za večnost; a pripravljen mora biti otrok tudi za smrt, ker ga utegne Sodnik pozvati na odgovor že v šolskih letih. — Ko učenec izvrši ljudsko šolo, zanj nikakor še ne preneha učenje iz tega predmeta, marveč se nadaljuje še v cerkvi; cerkev je namreč ona občna ljudska učilnica, kjer se nadaljuje za vsakega vernika do smrti verouk in verska vzgoja. Tu ima svojo pravo veljavo pregovor: »Človek se nikdar ne izuči."
Torej mora katehet, da tem gotoveje doseže namen ljudskošolskega katehizovanja, pred vsem pri otrocih vzbujati spoštovanje in ljubezen do sv. cerkve. Posebno naj jih uči in vadi, da se bodo redno in s pridom udeleževali službe božje, z umom in srcem spremljali cerkvene praznike in svete čase ter se polagoma privadili živeti v cerkvenem duhu in si pridobivali potrebne pomoči za lepo krščansko življenje. Tukaj je navada še prav posebno potrebna in merodajna.
Kakor bi bile ljudske šole brez koristi v svetnem oziru za one zanikarne ljudi, ki bi potlej ne pogledali nobene knjige več, ne zapisali nobene črke ter se sploh ne brigali več za to, kar so se učili v otroških letih iz svetnih predmetov; enako bi jim malo koristil verouk, ako bi ne nadaljevali učenja in vzgoje po navodilu najboljše učiteljice svete cerkve.
V	tem smislu se še posebej uresničujejo besede Jezusove: Kdor ne posluša cerkve, naj ti bo kot pogan in očiten grešnik. To pravilo potrjuje tudi izkušnja.
2.	Katehetova naloga je zelo imenitna. Njegov predmet je med vsemi najbolj vzvišen, ker uči o Bogu in nadnaravnih rečeh ter najimenitnejših zadevah človeškega življenja. Drugi predmeti imajo namen pospeševati le zemeljski blagor ljudi, verouk pa jim mora poleg tega tudi posredovati večno srečo. Ako kateheza v prvi vrsti povdarja posmrtno srečo, s tem nič ne škoduje časnemu blagru; obratno izpričuje izskušnja, da versko vzgojeni, istinito bogoljubni ljudje so tudi v svetnem oziru najboljši in najzanesljivejši ljudje: v blagor in srečo so domači družini, občini in državi ter človeštvu sploh.
Prednost verouku pripisuje tudi naš šolski zakon, ker ob naštevanju posameznih predmetov imenuje verouk vedno na prvem mestu in priznava odločilni vpliv verstva pri vzgoji zahtevajoč ^nravno-versko** vzgojo kot glavni namen ljudskošolskega delovanja.
Tudi v formalnem oziru je verouk v šoli najvplivnejši predmet, ker blagodejno in izobraževalno deluje na vse duševne zmožnosti: bistri u m in posreduje najvišje spoznanje, utrjuje spomin, ki situ prisvoji reči, ki so res vredne, da si jih (čestokrat: dobesedno) zapomni za vse življenje, skrbi za čistost domišljije, blaži čustva in posvečuje voljo mladega srca. — Pa tudi vsemu šolskemu delovanju je kateheza najboljša opora, ker bogoljubni otroci so tudi najmirnejši, najposlušnejši in najprid-nejši učenci. Kateheza daje šoli nekak svečanosten značaj, da bi se res smela imenovati nekakšno svetišče. Po pravici je trdil že pedagog Trotzendorf: „S o 1 n c e strga z neba, spomlad vzame letu, kdor odpravi katehezo iz šole.“
Ugovarja se sicer tupatam, da je verouk preveč suhoparen, dolgočasen predmet, da preobklada spomin, da torej ni priljubljen otrokom. Taki ugovori gotovo niso opravičeni, ako so obrnjeni proti predmetu samemu; k večjemu utegnejo zadeti učitelja, ako ni dovolj
spreten in kos svoji nalogi. Tega se lahko prepriča vsakdo, ako pride v šolo izvrstnega kateheta in opazuje vesele obraze pazljivih in z zanimanjem sodelujočih učencev.
Poudarjati nam je še okoliščino, da kateheza podaje nauke in vzgojo prvencem. Prvi verski vtiski sežejo globočje in so vplivnejši nego oni ki jih vzprejema človek v poznejših letih; napake še niso tako ukoreninjene in se lažje odpravljajo; tudi za verske vaje ima še nedolžno, nestrastno srce večjo vnemo; lu se stavi podlaga verskega življenje za vsa poznejša leta itd. Torej je v tem oziru kateheza imenitnejša nego dušno pastirstvo pri odraslih.
3.	Toda težavna je katehetova naloga Težavna je že radi predmeta samega, ker se peča verouk z nevidnimi, nadnaravnimi rečmi. Pri otrocih pa je razum malo razvit, duševno obzorje ozko in izkušnja še zelo omejena. Torej ni lahko tako poučevati, da bi umevali in si stalno zapomnili. Učenci so utrujeni po množici drugih predmetov in verouku je le malo časa odmerjenega itd.
Še težja je vzgojil na stran kateheze. Otrok je lahkomišljen in nestalen; ovira ga v dobrem in vleče v zlobnost hudo nagnjenje, ki mu je od leta do leta nevarnejše. Poleg tega pa še čestokrat uničujejo vzgojilne uspehe druge neugodnosti: slabi zgledi domačega in javnega življenja, kvarno berilo, vnemarnost odgovornih oseb itd. Ali ravno ta težavnost bodi katehetu novo bodrilo, da z vso vnemo in vztrajnostjo izvršuj svojo preimenitno nalogo.
Trditev nekaterih pedagogov, da je otrok po naravi popolnoma dober, je krivoverska; misel, da je »čistemu vse čisto", neopravičena; izgovor, da zlobne in pohujšljive reči otrokom niso nevarne, ker jih še ne razumejo, je prazen in večkrat jako poguben.
§. 2. Katehetova usposobljenost.
1. Da sme kdo izvrševati katehetsko službo, mora imeti pooblastilo od svojega škofa (missio canonica). Za svetne učitelje velja ta-le naredba. Državni šolski zakon veleva za subsidiarno poučevanje v verouku posebno preizkušnjo usposobljenosti. Pri tem izpitu morajo ob navzočnosti posebne po škofu določene izpraševalne komisije dokazati, da znajo ka-ekizem, najimenitnejše reči iz cerkvene zgodovine in liturgike ter znajo tudi občna didaktiška in metodiška pravila posebej obračati na verouk, zlasti biblične zgodbe uporabljati v pojasnilo katekizmovih vprašanj. Za subsidiarni pouk mesto kateheta-duhovnika morajo imeti še posebej dovoljenje višje cerkvene oblasti. (Šolski zakon z dne 14. maja 1869, §. 5.)
Ob posebni, bližnji pripravi otrok za prvo sv. izpoved in sv. obhajilo se mora seveda tudi ondotni duhovnik pridružiti svetnemu učitelju, zlasti sodelovati radi notranje, srčne priprave.
2. Da pa more katehet spretno in uspešno poučevati in vzgajati, mora poleg zakonitega pooblaščenja izpolnjevati še nekatere zahteve v znanstvenem in nravnem oziru.
Glede na versko znanje se mora pridno in vestno pripravljati. Katehetska priprava je dvojna: daljna ali splošna in bližnja ali posebna.
9
Daljna priprava je, kakor pri drugih predmetih, takozvana nadaljevalna izobrazba, ki je katehetu radi imenitnosti predmeta še bolj potrebna. Ne zadostuje še, da bi znal le to, kar je v učnih knjigah, marveč mora proučiti tudi večja strokovna dela, dogmatična, moralna in posebej katehetska, da bode mogel natanko razumevati verske resnice same in njih pomen za življenje. Ako učitelju samemu niso nauki popolnoma jasni, jih tudi drugim ne more zadostno pojasnjevati.
Bližnja priprava pa se zove ona, ki je potrebna za vsako učno uro, za posamezne lekcije posebej. Uspeh kateheze je najbolj odvisen od te priprave, seveda ako je res temeljita. Temeljita priprava se mora ozirati na vse znamenitejše zahteve dobre katehetike, teorijo izpremeniti v praktiško vajo.
Katehet mora: 1) Odbrati si primerno število vprašanj, ki so med seboj v tesni zvezi, ter jih ponoviti, da jih dobesedno zna na pamet. (Enako, če se obravnava biblična zgodba). 2) Premisliti, v kaki zvezi je ta učna celota s poprejšnjo in nastopno tvarino, v kaki logiški zvezi so posamezni dogodki in vprašanja. 3) Določiti pot, po kateri se da najkrajše obravnavati vsa tvarina. 4) Poiskati posebej one besede in reči, ki so potrebne pojasnila, in preudariti, kako bi se dale najprimerneje pojasniti. 5) Izbrati si kak moment, ki bi se dal posebno porabiti za vzbujenje blagih čustev. 6) Obračati nauk na življenje in v to svrho poiskati primernih nagibov za otrokovo voljo. 7) Vedno imeti pripravljen kak primeren zgled itd.
Natančneje je to prepotrebno delo katehetu jasno še le potlej, ko je predelal vso katelietiko, ker uprav na to pripravo merijo pravila v katehetiki.
Nikdo se ne zanašaj na to, da bo ob razlagi že samaobsebi prišla prava misel. Res je, da včasih kar nenadno zasvetijo jako primerne misli; a to se zgodi navadno le takrat, ko je bil učitelj dobro pripravljen. Take dobre misli naj si po učni uri zabeleži za drugo-kratno uporabo.
Ob tem pripravljanju naj se rabijo tudi izdelane kateheze in razlage, vendar ne mehanično, marveč le kot dober pomoček, ki krepko podpira lastno delo.
Vsaj dispozicija (osnova) naj se napravi pismeno; nekatere imenitnejše reči naj se zapišejo v podrobnosti, n. pr. začetek, konec, ali če se obrača na čustva, posebno če se to zgodi v podobi kratke molitvice itd.
Jako priporočljiva je lepa navada onih, ki si zapisujejo v posebnih knjižicah lepe zgodbe, primere in druga konkretna pojasnila ali sploh lepe misli, ki so jih kje slišali ali čitali, da jih imajo takoj pri rokah, kadar jih potrebujejo. Polajša se to prekoristno delo s tem, ako se kupi obširnejša zbirka zgledov in se potem le še izpopolnjuje po slučajnih zabeležkih.
Še odločilnejše so nravne zahteve. Veroučitelj mora biti sam navdušen za reč, katero uči in jo priporoča drugim. Sam mora živeti po sveti veri in sam rabiti pomočke krščanskega življenja, molitev, sv. mašo, svete zakramente itd., kakor daje navodila gojencem. Tako navdušenje za sveto reč more imeti pa le oni, ki je veren po mišljenju in življenju, blag značaj, plemenitega srca. Bodi prepričan, da katehetov zgled je najboljši nazorni nauk.
Ko bi bil n. pr. svetni učitelj, kateremu se poveri subsidiarno poučevanje v verouku, omahljivec ali celo nasproten sveti veri, bi nikakor ne bil kos svoji nalogi, ker bi ne mogel učiti s potrebno vnemo, pa bi tudi s svojim vedenjem sproti podiral, kar bi zidal z naukom.
(Dalje.)	J.	K.
+—
,_rC<K^—
S&&tS£t8®$£§SJt6#»iSJ®
g^s?tag%g^s«8gag?as?ta
listek’
fo£S»{S$ffffig!gf5gH5»{SS}i5
s?tsstasi2®SsjQ®®s®sft8
sa»sae;>aiysaiy«{yaiwi«»4i«*
s?tagta^Ss?t8g?tea&g^g%
+
Moj „Tednik“.
(Spomini iz mojega učiteljskega službovanja.)
L. 1874. se je izvršil pri ljudskem šolstvu naše dežele prevrat v tem, da so se po dolgi pripravi in mnogih obravnavah vendar nekoliko uredile učiteljske plače.
S tem so se nam pa pričela nakladati tudi koj mnoga dela in pisarije, ki niso bile poprej zapovedane. Tak ukaz je bil tudi spisovanje „Tednik-a“. O pričetku tega dela sem pričel za svojo šolo napisovati na čelo vsakemu letniku tudi kratke reke. Nabralo se je tekom let precejšnjo število takih rekov, in ko sem jih včasih prebiral, vzbujali so se mi spomini na radosti in bridkosti mojega delovanja! Zato jih podajem tu svojim cenjenim tovarišem in tovarišicam :
»Aloje misli o vpeljavi »Tednik-a«. Ukaz za uveljavo in pisanje Tednika pri šolstvu prištevam med najkoristnejše naredbe novejših časov, ter stavljam tednik kot poseben pripomoček k napredku v prvo vrsto. Pisanje »Tednika« kaže učiteljstvu zrcalu enako njegova dela, odvračuje ga zlasti od zanemarjenja posameznih učnih tvarin, ter spodbuja ga k zvestemu spolnjevanju njegovih dolžnosti. Tednik je v pravem pomenu učiteljeva očitna spoved, in tudi ne prizadeva toliko dela, kakor bi morda mislil.«
„T e čaj 11. L. 1875 - 76.“
»Po Tedniku sam spoznaš: Koliko v šoli veljaš.«
„T eča j 111. L. 1 876.— 1 877.“
»Tednik je učitelju ogledalo, v katerem natančno pregleda svoje šolsko delovanje, svoje zmožnosti, svojo marljivost; pa tudi svoje po-mankljivosti. Tednik bo pri potomcih tudi naš sodnik.«
„ T e č a j IV. L. 1 877.- 1878.“
■ Kakoršen učitelj: Tak njegov Tednik!«.
»Tečaj V. L. 1 87 8.- 1 87 9.“
»Po skrbno in vestno spisovanem Tedniku je učitelj sam svoj lastni vsakdanji šolski nadzornik!«
„ T e č a j VI. L. 1879.- 188 0.“
»Popolnoma enaka sta si: Miša brez vsakega reda; — in šola brez »Tednika«.
„Tednik, 1. tečaj. L. 1 874.—75.“
,.Tečaj VII. L. 1 880.-188 1.“
Sam sebi:
»Ne piši v Tednik tega, kar v šoli nisi učil:
»Tečaj VIII. L. 1881.-1882.“
» Tednik« nam učiteljem oznanjuje to, kar je že starim Rimljanom veleval njihov pregovor: Nulla dies sine linea «
„T ečaj IX. L. 1 882. —1 883."
»Tednik je sodnik, ki preiskuje in sodi učiteljeva dela.«
„ T e č a j X. L. 1883, — 1 884.
»Zanemarjenje Tednika pri šoli, pa podrta ura v hiši sta oba znamenje slabega gospodarja
„ T e č a j XI. L. 1 884,— 1 885.“
»Pokaži mi svoj Tednik, in jaz ti povem: kakov učitelj si ti!«
„Tečaj XII. L. 1885.-1886.“
»Tednik v primeri s prejšnjimi tečaji kaže, ali se gre z ukom naprej ali nazaj!
„Tečaj XIII. L. 1886, —1 887."
»Učitelj! Spisuj Tednik pred sodnim stolom svoje vesti!«
„Tečaj XIV. L. 1887.-1888.“
»Učitelj! imej skrb, da Tednik ne postane tvoj lastni tožnik /«
„Te ča j XV. L. 1888.- 1889.“
»Učitelj! V Tednik naj bo vpisana vselej le čista resnica !«
„Tečaj XVI. L. 1889.-1890.“
Na čelo 1. zvezka svojega učiteljskega dnevnika v dan 1. nov. 1856. zapisal sem bil motto:
»Prijatelj! ako moreš, ogni se učiteljskega kruha; zakaj ta kruh je grenak. Pri vsi tvoji blagi volji se boš, če le kje na svetu, pri šoli učil spoznati resnico pregovora: Nehvaležnost je plačilo sveta !«
Te besede ponovim in potrdim, žal! tudi še danes!
Geslo tega letnika potrebuje kratkega pojasnila. Do letos so našo šolo, odkar jej stojim na čelu jaz, nadzirovali poleg okr. šol. nadzornika tudi trije deželni šol. nadzorniki, in sicer: dr. Franc vitez Močnik, prošt dr. Ant. Jarc, in Rajm. Pirker. Vsi so se, — povedano naj bo to le čisto brez lastne hvale — glede pouka, uspeha in šolske zgradbe in snage izrekli povoljno, pohvalno. A — — dobili smo bili novega g. nadzornika, ki se ni strinjal z mislimi in mnenjem vseh ravno navedenih gospodov nadzornikov. Žal, moram povedati, da tudi moja malenkost pri njem ni bila „persona grata“. Zato sem si tudi izvolil za geslo tega letnika besede, ki so mi ob neki bridki izkušnji že ob početku mojega učiteljskega delovanja ušle iz pod peresa.
„Tečaj XVII. L. 1890.-1891.“
»Učitelj! Deseta briga naj ti bo to, ali te svet hvali, ali pa graja. Saj je dobro znano, s kakim penezom on plačuje. Sodnik o tvojih delih naj bo tvoja vest U
„T e ča j XVIII. L. 1891.-1892.“
»Opešane oči mi, žal! oznanjujejo večer življenja! — Dal Bog! Naj bi dolgo še ne nastopila noč: Ko bi pri šolstvu več mi delati ne bilo moč k
„T e čaj XIX. L. 1 892.-1 893.“
»Postaral sem se, a rad bi bil še mlad, ker dolgo učil bi mladino še rad!«
Skončavši XIX. letnik imam dostaviti izredno opombo. Pribiti moram namreč dejstvo, da skozi vseh dosedanjih 19 let nisem pisal Tednik-a, kakor so kazale in predpisovale tiskovine, ampak „Dnevnik“. Rubriciral sem namreč tiskovino tako, da sem za vsaki dan sproti imel posebne prostore za vpisavo doličnih učnih tvarin. Vkljub tesnih „okenc“ je bila tvarina vsake ure zabeležena. Kar je tedaj zapovedal in odredil pred par leti dež. šolski nadzornik, to se je pri meni, t. j. v moji šoli tako izvrševalo že dolgih 19 let.
„Tečaj XX. L. 1893.-1 894 “
»Voljo za uspešni šolski poduk imam gotovo najboljšo, trudim se toliko, kolikor dopuščajo moje skromne moči, sodi naj se potem moje delovanje, kakor se more, ve in zna !«
„T e čaj XXI. L. 1 894.- 1895.“
»Trpljenje, trud si mi pripravil, v svoj nograd (šolo) me, Gospod postavil, da delam in trpim srčno /«
,.Tečaj XXII. L. 1895.- 1896.“
»Delajmo radi in neutrujeno, — Saj smo zato ustvarjeni /«
„Tečaj XXIII. L. 1896.-1 897.“
»Tednik vsakemu kaže, kako in kaj smo se skoz leto učili. In potem naj sodi, kakor je komu drago.«
„ T e č a j XXIV. L. 1897.- 18 98.“
»Naj trud se naš prizna, al' ne prizna, zavest naj mirna nam tolažbo da: Da ni zapravljen bil od nas — Dragi, zlati čas!«
„T e čaj XXV. L. 189 8.-1899.“
(Pričetek dvo-razrednice.)
»Kaj bo dvo-razrednica storila? Prihodnjost bode to učila.«
K temu letniku imam pristavitii tudi svoje opazke, katerih pa, — odločno rečem — nikomur ne vsiljujem. Stvar pa je bila taka le: Gospod nadzornik Ž. je že več let prigovarjal k temu, naj se naša šola spremeni iz ene v dvorazrednico. Kazalo se je vmes, češ, tudi na „trg“. Moja malenkost in tudi krajni šolski svet pa tega nismo spoznali za potrebno, ter šolski občini in tudi deželnemu šolskemu zakladu nismo hoteli povzročevati nepotrebnih stroškov. Otrok, ki so obiskovali domačo vsakdanjo šolo, niti sto ni bilo. Pri vpeljanem poldnevnem poduku, kar je bilo pri nas od nekdaj, jih je štela višja skupina (dopoldanski učni čas) okoli 60, nižja skupina (popoldanska) pa okoli 40. Otroci obeh skupin, pa tudi moja malenkost
—	brez lastne hvale govorim —, smo z veseljem in ukaželjno prihajali v šolo, učni čas smo uporabljali dobro, skrbno in vestno, in uspehi so bili taki, da je bila baje g. nadzorniku enkrat „ušla“ na sosednjem Zali Logu opazka: „Le ne vem, kedaj L. otroke tolikanj nauči.“ Toliko pa vem, da so se pozneje otroci pri celodnevnem poduku komaj kaj več naučili, kot poprej pri poldnevnem. S kako podlago pa so odhajali od nas otroci v druge šole in razrede, so pa marsikje opazili in tudi pohvalno priznali. (Prezidavanje naše šole v dvo-razrednico se je vršilo cesarsko jubilejno leto 1898. od začetka julija do konca septembra in je stalo nad 2000 K.) Glede pol-, ali celodnevnega poduka pa ne vsiljujem nikomur svojih misli, ker imajo vsake oči svojega slikarja. Jaz zase dajem po dolgoletnih izkušnjah z ozirom na naše razmere poldnevnemu pouku prednost.
„T e č a j XXVI. L. 189 9.- 1 900.“
»Delaj, krepko stoj, nikogar se ne boj!«
' „ T e č a j XXVII. L. 1900, —190 1.
»Za delo nas je Gospod Bog vstvaril, torej: delajmo, neumorno delajmo /«
„ T e č a j XXVIII. L. 190 1,- 190 2.“
»Delaj, trudi se na moč. Bo Ti v grobu — lahka noč!
Po Ant. Oliban-u.
„ T e č a j XXIX. L. 1902. — 1 903'
Temu svojemu zadnjemu tečaju „T.“ pristavljam kratek vvod. Kdor mene osebno pozna, ve, da, hvala Bogu, svoja leta tudi še zdaj kot „po sili“ umirovljeni učitelj vedno nekako lahko nosim. Zlasti pa smem trditi eno brez lastne hvale in z mirno vestjo, namreč: V šoli	se	vkljub
svojih let še nisem nič staral. To	sem hotel	dokazati,	in	sem de-
janski tudi izvrševal zadnje leto svojega učiteljskega delovanja Poleg drugega sem n. pr. sestavil za pouk zemljepisja in zgodovine v moji šoli lastna, krajnim potrebščinam in razmeram primerna navodila — Še več : Preosnoval in izpopolnil sem to leto tudi	navodilo,	kako naj	se	poučuje
na podlagi krajevnega narečja v šoli	pravopis.	Smelo izrečem misel
in trditev, da se komaj kje v kaki šoli na obširnem Slovenskem na enaki način podučuje pravopis (Omenim naj tu mimogrede, da sem bil napisal že za ..Drobtinice" I. 1859.—1860. na strani 205.—213. spisek ,.Nekoliko slovenskega pravopisa". Ta uk in navodilo sem bil pa zdaj ves predelal in preosnoval. Če mi Gospod Bog da v to potrebno zdravje in moč, morebiti to preosnovano navodilo sčasoma objavim.) — Povem naj pa tudi še — morebiti na začudenje p. n. gg. bralcev — da ko se mi je 1. 1902 meseca avgusta priznala peta starostna doklada, šemi je obenem zaukazalo: naj vložim prošnjo za v pokoj en je. Da so me šolske oblastnije zal. 1902 do 1903. še pustile pri šoli delovati, moral sem za to vložiti posebno prošnjo. In to o času, ko je bilo pomanjkanje učiteljev v naši deželi na dnevnem redu. Opravičeno pa bi bil lahko vprašal: Kaj pa govori pravzaprav zoper mene? Ali zanemarjam in v čim, morebiti svoje dolžnosti? Ali morebiti zanemarjam predpisani učni čas in ure? Ali opuščam uradne pisarije? Ali je graje vredno sploh moje vedenje? Ali napravljam učiteljskemu stanu kako nečast ali sramoto?
Za to za me dovolj žalno zadnje leto se je moral spisovati po ukazu poseben „Tednik“ za vsakdanjo šolo, in poseben za ponavljalno šolo. Tedniku vsakdanje šole sem napisal na Čelo kot „motto“:
»Ko sem prevzel o pričetku šolskega leta 1856.j 1857, kot pomožni učitelj ves pouk v naši šoli, razmere za me niso bile ugodne. Zakaj ? To naj ostane zamolčano. Kot. motto sem tedanjemu svojemu šolskemu dnevniku zapisal na čelo besede: »Prijatelj! ako zamoreš, ogni se učiteljskega kruha; zakaj: on je grenak/« Pri vsi tvoji blagi volji se boš, če le kje na svetu, pri šoli učil spoznati resnice pregovora: »Nehvaležnost je plačilo sveta.« Te besede ponavljam, njihovi resnici pritrdim tudi zdaj čez 47 let, ko zopet od razmer užaljen jemljem od šole slovo!«
Ponavljavne šole „Tedniku“ na čelo pa sem postavil „motto“:
„Stari pregovor pravi: »Skušeni človek več ve, kot oni, ki je študiral deseto šolo.« Pedagogi-prvaki naše dobe se ne strinjajo z resnico te prislovice; kajti sicer bi ne rinili z nekako silo starih učiteljev iz šol! V koliki meri so upravičeni njihovi nazori, učila bo morebiti -. — bližnja prihodnjost! — — —«
Toliko drobtin iz mojega tednika! Skoraj se mi zdi, da sem zapisaval zgodovino svojega življenja vanj.	Jožef	Levičnik, nadučitelj v p.
Slovstvo
Cerkvena glasba. Skladatelj, g. Valentin Stolzer, bivši šolski vodja v Gradcu, Unger-Gasse 19, je nabral iz , Venca cerkvenih pesmi“, „Cecilije" in iz „Pesmi cerkvene in druge, zložil Andrej Praprotnik", mnogo zelo lepih, za cerkveno ljudsko petje sposobnih pesmi in tem zložil primerne napeve, ki so milo doneči, lahko izpeljivi, popolnoma domači in namenjeni gg. organistom na deželi. Iz teh je izročil zvezek, ki obsega 30 napevk mašnih pesmi „Pred Bogom pokleknimo itd ravnokar tiskarni J. Blaznika v Ljubljani, kojemu se je priložil tudi rokopis „Sveta maša", v kojo je porabil A. Begutter-jevo, po nepozabljenem pisatelju in pesniku A. Slomšeku poslovenjeno mašno pesem „Bog, ki povsodi ti prebivaš" itd. Ta pesem je po svoji vzvišeni vsebini ne dosegljiva, glasba v vseh delih pesmi primerna, narodno cerkvena, jako milodoneča, pri tem
in glasba.
pa lahka, in vsa izpeljava mojsterska. Merodajni veščaki cerkvene godbe izrazili so se o obeh z vso marljivostjo sestavljenih umotvorih zelo pohvalno.
Komad četveroglasno za mešani zbor sestavljenih mašnih napevov k „Pred Bogom pokleknimo'’ itd. velja 1 K 7t> h, izvod v spomin A. Slomšeku zložene „Svete maše“ 1 K 20 h, in dobe naročniki, ki pošljejo založitelju Valentinu Stolzer ju naročnino za 10 komadov obenem, eden izvod, kojega si hočejo iz obeh skladb sami izvoliti, povrhu.
Naj bi prijatelji cerkvenega ljudskega petja in podporniki skladateljevo podjetje s tem podpirali, da se mnogoštevilno naročajo. Tako bo skladatelj v stanu, v kratkem tudi obširno zbirko zelo lepih Marijinih pesmi izdati, in 1 zauaprej na polju cerkvene godbe vstrajno delovati.
Šolske vesti.
Učiteljske izpremembe. Za sup-lentko na šoli v Trebnjem je imenovana gdč. Marija Strauss iz Ljubljane. Na Homcu je definitivno nameščen dosedanji
učitelj g. Miroslav Praprotnik. Gospod Viljem Zirkelbach je imenovan za Podbrezje; g. Andrej Škulj za Tržišče; gosp. Matevž Peterlin za Studenec in
g. Josip Ambrož za Čatež Dosedanji začasni učitelj na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, gosp Rafael Gostiša, je imenovan definitivnim učiteljem ravnotam; definitivnim učiteljem na isti šoli je imenovan tudi gosp Ljudevit Potočnik, učitelj v Dobovi pri Brežicah. Za učitelja v Gollradu na Gorenjem Štajerskem je imenovan gosp. Alojzij E r k a r, dosedaj učitelj v Topli rebri pri Žužemberku. Za učiteljico v Nemški Bistrici je imenovana ondotna suplentka gdč. Olga Lubec, za učiteljico pri sv. Barbari pri Vuhredu pa ondotna prov. učiteljica gdč. Marija Schweigler. Za stalnega pomožnega učitelja na ljubljanskih mestnih ljudskih šolah je imenovan g. Anton Smerdel j, dosedanji učitelj na Vrhniki Učitelj v St. Vidu na Dolenjskem, g Josip B e r n o t je imenovan za začasnega nadučitelja na dvo-razrednici v Vel. Podlogu. Na trirazred-nico na Hum pri Ormožu je imenovana začasno učiteljica gdč. Marija Potrato iz Ljubljane Nadučitelj je postal v Za-bukovju pri Sevnici učitelj g Frančišek Srebrnič iz Lemberga. Stalni so po stali gosp. Ludovik Pirkovič v Lju bečnem gdč. Ana Černe j v Sevnici in Josipina Majzel v Rifniku. Za okrajnega pomožnega učitelja za celjski politični okraj je imenovan stalni učitelj v Tepini pri Konjicah, g. Josip Gosak.
Novoletno avanzovanje Iz druzega v prvi plačilni razred so pomaknjeni: Marija Schvveiger v Dolenji vasi, Jakob Pretnar v Ljubljani, Ivan Levec v Ljubljani, Nežika Zupan v Ljubljani, Marija M aro ut v Ljubljani, Klotilda G o 1 f v Ljubljani. — Iz tretjega v drugi plačilni razred: Konrad Mally v Toplicah - Zagorju, Mihael Poklukar pri Sv Jakobu ob Savi, Anton Levstek v Senožečah, Janko Likar v Ljubljani, Jožef Reich v Dolu, Ema Rauna-cher v Ljubljani, Frančiška Jankovič
jv Toplicah - Zagorju, Kristina Demšar v Šmartnem pri Litiji, Aleksander L u -n a Če k v Št Rupertu, Ivan S c h o b e r v Koprivnikn, Valentin Zavrl v Begunjah p. Radovljici, Frančišek Marolt v Ljubljani, Luka Knific v Trsteniku, Frančišek Hogler v Štalcarjih — Iz četrtega v tretji plačilni razred: Anton Kos v Voklem, Frančišek Čuk v Gorenjem Logatcu, Frančišek Pogačnik v Ribnem, Viljem Ts c h i n k e 1 v Borovcu, Jožef Tratar v Mokronogu, Rudolf Schiller Črnomlju, Jožef Bergant v Turjaku, Janko Zupančič v Radečah. Gizela Eisenhardt v Beli peči, Matej Jug na B okah, Marija Just n v Vremah, Terezija Kovačič v Goričah. Ljudmila Bukovi c v Črnomlju, Marija Račič v Boštanju, Marija Dovgan v Zagorju, Eleonora Dev v Naklem, Ema P e t s c h e v Selcih, Frančiška Fu r-lan na Vrhniki, Frančišek Delcot v Podragi, Konrad Barle v Metliki, Edvard Ma-rkovšek v Ljubnem, Evgenija Pehani v Dolenjem Logatcu, Vilibald Rus v Kranju, Karolina Klemenčič v Mirni peči, Pavla Brezovšek v Dobu, Ema Žerjav v Preski, Vinko Berce v Št. Janžu. Vinko Krek v Trbojah, Friderik Jazbec v Šmihelu pri Žužemberku, Marija Arh v Toplicah, Matija Pri m oseh v Nemški Loki.
Štajerski deželni šolski svet je sklenil zahvaliti se župnikoma čč. gg. Frančišku Časlu in Alojziju Kosu, dalje županu g Rošu ter gg. Mihaelu Kačiču Frančišku Cukali, Frančišku Stor-gelu in Ivanu Kelcu za njihov trud pri zgradbi novih šol.
Razdelitev obleke. V nedeljo, dnč 18. decembra 1904 je odbor dam in gospodov, ki podp ra siromašno ljubljansko deco, obdaril v okrašeni telovadnici prvi mestne ljudske šole črez 200 ubogih dečkov in deklic z gorko obleko in slad-
kim pecivom. Zbralo se je v dvorani poleg podpornega odbora in učiteljstva mnogo občinstva Vodja Gabršček je pozdravil odbor, osobito gospo dr Tavčarjevo in g. dež. šol. nadzornika Levca; zahvaljeval se je dobrohotni darežljivosti vseh, ki so pripomogli k podpori, zlasti kranjski hranilnici. Nagovoril je s prav iskrenimi in lepimi besedami obdarovane otroke, opominjajoč jih, naj molijo za blage dobrotnike, naj bodo hvaležni s tem, da ljubijo Boga, ubogajo starše in učitelje V imenu obdarjenih otrok se je zahvalila učenka 4. razreda s krepkim, čisto donečim in lepo povdarjajočim glaskom milim dobrotnikom. Nato so navzoče dame razdelile pripravljeno obleko in sladke darove
Velikodušen dar Znana dobrotnica, gospa Josipina Hočevar v Krškem, je darovala 1500 K za novo šolo v Čer-mošnjicah.
Trgovsko šolo bodo ustanovili v Gorici. Država bo prispevala z večjo vsoto
Osebne vesti. Učiteljica Friderika Ravnikar, hči c. kr f. st nadkomisarja v p., jt. uila 4. decembra 1904 v samostanu Sv. Karola Baromeja v Pragi slovesno preoblečena kot sestra Marija Eu genija. — Dne 22. decembra 1904 je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja č. g Ivan Knific bodoči profesor na škofovih zavodih v St. Vidu nad Ljubljano — Pravi gimnazijski učitelj v Kranju g dr Vladimir Herle je dobil naslov profesorja.
Razširjene šole. Dvorazredno ljudsko šolo v Rovtah nad Logatcem bodo vsled obilega števila otrok razširili v tri-razrednico. Poslopje se iz tega namena razširi in se mu prizida nov trakt.
Nižjeavstrijski šolski zakon je dobil najvišje potrjenje
Imenovanje. Za profesorja cerkvene zgodovine in kanoničnega prava v ljub-
ljanskem semenišču je imemovan ravnatelj Alojzijevišča čg dr. Jožef Gruden.
Okrajna učiteljska konferenca za logaški okraj bode dnč 5. julija 1905 v Dolenjem Logatcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu „Učna slika za eno učno uro v 3. razredu štirirazrednice“. Prvi oddelek (direktni pouk): Meto-diška obravnava 119 berilne vaje „Rjavi hrošč“ (Josin - Gangl, Drugo berilo). — Drugi oddelek (indirektni pouk): Spi-sna raja: Popis rjavega hrošča. — Učna snov za spisno vajo je otrokom že iz prejšnjega šolskega leta znana Učitelj napravi o tej vaji na tablo dispozicijo, ki naj po njej izdelajo učenci nalogo, katero učitelj prej na kratko ustmeno ponovi. To učno sliko morajo izdelati vse učne osebe tukajšnjega okraja ter vposlati svoj izdelek sigurno do dnč 16 aprila 1905 okrajnemu šolskemu nadzorniku. Pri konferenci določeni poročevalec bode imel o učni sliki praktiški nastop.
Umirovljen je nadučitelj g. Frančišek Kenda v Suhorju
Umrl je slovenski profesor na beljaški gimnaziji, g Jakob Wang. Bil je vedno odločen narodnjak. — V Ločniku je umrl učitelj - voditelj g Jožef Kuntih.
Odlikovanje. Na svetovni razstavi v St. Louisu sta bili odlikovani ces kr. umetno-obrtna šola v Ljubljani in c. kr. strokovna čipkarska šola v Idriji
Razpisane učiteljske službe. Na
dvorazrednici v Hotedršici se razpisuje učno mesto v stalno namešČenje. Prošnje do 26 januarja 1905 na c. kr. okr šol. svet v Logatcu — Na triraz-rednici v Veliki Dolini je stalno, oziroma začasno popolniti učno mesto.
—	Prošnje do dne 24. januarja 1905 na ces. kr. okr. šol. svet v Krškem. — Na dvorazrednici v Šl. Jerneju (Štajersko) je stalno, oziroma začasno popolniti učno
mesto z dohodki III. krajnega razreda Prošnje do i. februarija 1905 na krajni šolski svet v Št Jerneju, pošta Sv. Duh-Loče. — Na dvorazrednici pri Svetem Florijana blizu Rogatca je stalno,
oziroma začasno popolniti učno mesto z dohodki III. krajnega razreda in s prosto izbo. Prošnje do 10. januarja 1905 na krajni šolski svet pri Sv. Florijanu, pošta Rogatec
Drobtine.
Don Boskove naprave. Kako vsestransko je delovanje don Boskovih sinov in hčerž, kaže sledeči pregled don Boskovih naprav: 1. Nedeljska zabavišča, kjer se ob nedeljah in praznikih zbira mladina, da se razveseljuje z različnimi igrami : s telovadbo, letanjem, skakanjem, petjem, godbo, gledališčem itd. Zjutraj ob določeni uri imajo priliko pristopiti k spovedi in sv. obhajilu ter biti pri sv. maši in pridigi. Popoludne je pouk krščanskega nauka v šoli, nato pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Med tednom nekateri salezijanski duhovniki obiskujejo dečke po delavnicah, tistim pa, ki so brez dela, preskrbe službo pri poštenih mojstrih.
— 2. Dnevne šole za one dečke, ki ne morejo ali ne marajo obiskovati zunanjih šol. - 3. Večerne šole za zunanje rokodelske učence. Tu se poučujejo v branju, pisanju, petji, godbi in v vedah, potrebnih za človeško družbo - 4. H o-spiciji ali zavetišča za one mladeniče, ki so brez stanovanja in nadzorstva.
V	teh zavetiščih se poučujejo dečki v raznih rokodelstvih ali pa obiskujejo šolo.
— 5. Rokodelske šole, kjer se dečki lahko naučč raznovrstnih rokodelstev tako, da postanejo pošteni mojstri. Rokodelski učenci imajo večerno obrtno šolo. — 6. Zavodi za dijake srednjih stanov. V nekaterih zavodih so samo ljudski, v dru gih tudi gimnazijski in tehniški razredi.
— 7 Semenišča za one mladeniče, ki se žele posvetiti duhovskemu stanu. —
8. Poljedelske šole, ki so jih obilo odprli zlasti na Laškem, Španskem in v Ameriki ne le samo za dečke, marveč tudi za deklice, prinašajo obilo koristi ubogemu kmetu. — 9. Misijoni po raznih krajih Amerike, Afrike in Azije.
—	10. Izdajanje dobrih knjig. Na tisoče knjig za učeno in priprosto ljudstvo izda vsako leto salezijanska družba. Te knjige se tiskajo v salezijanskih tiskarnah. Do sedaj so odprli salezijanci 24 velikih tiskarn. -	11.	Bolnišnice,	zlasti med
gobavimi. — 11. Sestre Marije pomočnice. Kar store salezijanski duhovniki za mladeniče, to store don Boskove hčere za deklice. To družbo je ustanovil don Boško leta 1872. „Hčere Marije pomočnice" so otvorile že skoro v vseh krajih sveta zavode za deklice. Delujejo tudi v misijonih.	»Don	Boško."
Ženske in filozofska fakulteta. Ministrstvo za uk in bogočastje je izdalo naredbo, s katero se določa, da se morejo samo one gospodične vpisati kot redne slušateljice v filozofsko fakulteto, ki so z odliko napravile maturo na gimnazijah. Vse druge pa morejo postati samo izvan-redne slušateljice. Od uspehov pri prvih kolokvijih je odvisno, če se morejo pozneje vpisati kot redne slušateljice.
Nenavadno dobri spomini. Pravijo, da je Temistoklej poznal v Atenah 40.000 prebivalcev po imenu. — Cir, kralj per-ziiski, je poznal po imenu in po obrazu
30.000	svojih vojščakov. — Seneka je
znal na pamet 2000 besed v istem redu kakor se jih je naučil. — Mitridat je go voril jezike 22tih narodov, ki so bivali v njegovem kraljestvu. — Cezar je nare koval istočasno 4 pisma največje veljave.
—	Sv. Hieronim je znal hebrejski, grški, latinski in skoraj vse jezike vzhodnih narodov. — Sv. Antonin je znal na pamet vse odloke cerkvenih zborov. — Sv. Tomaž Akv. ni nikdar pozabil, kar se je enkrat naučil. Znal je na pamet sv. p smo, vse sv. očete in svetne učenjake. — Pico deila Mirandola je v starosti i8ih let znal 22 jezikov in je potem, ko je trikrat prebral, ponovil v istem redu naprej in nazaj več tisoč besed. — Kardinal Mezzofanti je bil poklican spovedat dva obsojenca na smrt, ki sta imela le še 24 ur časa. Kardinal se je celo noč učil njiju jezika. Drugo jutro je vse razumel, kar sta obtoženca govorila. V starosti 50 let je znal 50 je zikov. — Don Boško je pa v mladosti bral obširno Farinovo zgodovino Sev starosti se je spominjal, kar je bral in je znal povedati ce!6 stran, na kateri je bilo pisano. Kot deček je znal ponoviti po besedah pridigo, ki jo je slišal v cerkvi.
Na razstavi „otroški svet" v Petrogradu je dobila poleg Rusije Avstrija največ odlikovanj. Za razstavljene predmete je došlo v Avstrijo 41 častnih diplom, 47 zlatih, 47 srebrnih, 33 bronastih kolajn in 144 hvalnih priznanj, torej skupno 312 odlikovanj.
Učiteljske plače. Meščanski odbor mesta Brixen je dnč 1. decembra 1.1 sklenil, da ugodi prošnji učiteljev, ter jim dovolil počenši s 1. oktobrom 1. I. plače enake uradniškim XI. in X. plačilnega razreda. — Tudi v Bukovini določa nova postava, da naj dobivajo učitelji plače enake nižjih uradnikov.
Kaj je vzgoja? Med vsemi živimi bitji je le človek zmožen spopolnitve.
Človeško življenje je vedna borba : borba med dušo in telesom, med razumom in strastjo, med najbolj plemenitimi in najnižjimi stvarmi. Da se pa človek spopol-nuje, potrebuje vzgoje. Vzgoja je nravno spopolnjevanje Človeka, v katerem se bojujeta dve sili; je zmaga nad najnižjim nagnenjem človeške narave. Vzgoja je nekaj praktičnega, ki potrebuje malo teorije in mnogo skrbi, malo zapovedi, — a mnogo ljubezni. Vzgoja, pravi Laurentie, je življenje naroda, dušno bogastvo notranja sreča. Vzgoja je oni red, ki lahkim potom pripelje otroka, da ljubi ono, kar bo moral storiti v bodočem življenju; je umetnost, ki razvija v človeku vse popolnosti, katerih je človek zmožen.
Zavod spremenjen v vojašnico. V zavodu, ki so ga odprli salezijanci v mestu Lille na Francoskem za ubogo mladino, se je naselilo 180 orožnikov in okrog 400 vojakov Tako se je k ra) miru, kjer je nad 300 dečkov zajemalo krščansko vzgojo in se pripravljalo za javno življenje, spremenil v kraj kletvine in nenravnosti.
Olajšave za ženske pri maturah.
Naučno ministrstvo je odredilo, da bodo imele pri ustmeni maturi ženske kandidatinje iste olajšave, kakor jih imajo moški. Dosedaj so morale kandidatinje delati maturo iz zgodovine, fizike in iz drugih predmetov, iz katerih ni bilo treba delati izkušnje pod gotovimi pogoji moškim kandidatom.
Gimnazijo v gozdu bodo imeli v mestu Arcachon na Francoskem
Šolstvo v Pulju. Pulj ima 36,000 prebivalcev. Po znani statistiki je okoli
23.000	Italijanov, 8500 Slovanov in 4500 Nemcev. Italijanske šole raznih vrst štejejo 2530 otrok, nemške šole pa 1535 učencev. Po statističnem razmerju bi Italijani morali imeti 2750 šolskih otrok,
Slovani 1000, a Nemci okoli 500. Med tem pa vidimo, kako so nemške šole pogoltnile okoli 1000 otrok, a Slovani nimajo v Pulju niti enega razreda. Njihovi otroci morajo hoditi v italijanske in nemške šole
Odkod se rekrutirajo gojenci učiteljišč. Štirje badenski seminarji so imeli v minulem letu skupno 389 gojencev; teh je bilo 131% iz višjih slojev, 13 02% je bilo sinov nižjih uradnikov 21 85% je bilo sinov učiteljev, 411 °ju sinov kupcev, 3 1 "36 °/0 sinov obrtnikov in delavcev, 27 75 % sinov kmetov. Od dijašlva po višjih šolah je bilo na gimnazijah 7 9 % , v realkah pa 39% učiteljskih sinov.
Proračun češke »Osrednje matice šolske« za 1. 1905. Dn6 29. decembra je imela „Osrednja matica šolska" od-borovo sejo, v kateri se je predložil proračun za I. '905. Skupni stroški znašajo 866.592 K; od te svote je z rednimi dohodki pokrito 91.301 K. Vsled proračuna mora torej češki narod v 1. 1905 nabrati svoto 775 291 K, če hoče, da.ho „Matica“ izpolnila svojo nalogo. V isti seji se je tudi sklenilo, da bi se letos dostojno proslavljala 25 letnica „Osrednje matice šolske".
Mesto Gradec za „Schulverein
Graški mestni zastop je sklenil, da podari nemškemu in ponemčevalnemu „Schul-verein - 11* ob njegovi petindvajsetletnici častno darilo 2000 K. Sklepčnost občin, zastopa so omogočili soc. demokratje.
Mladi hudodelniki. Statistiški letopis za Nemško za 1. 1902 prinaša poročila o mladih hudodelnikih v tej državi, ki govore o veliki socialni bedi in nravni pro-palosti mladine. L. 1902 je bilo 98470 mladih hudodelnikov 13—17 let starih pred sodiščem; 50.966 izmed njih je bilo obsojenih. Izmed poslednjih je bilo zločincev zoper državo ali javni red 2273, radi prestopkov proti varnosti osebe je
bilo obsojenih 1 2.900, in radi kraje 35.799, Izmed mladih zločincev je bilo kaznovanih v tretje 592, v četrto 3 10, v sedmo 23 in v ednajsto 3. Radi rušenja javnega miru je bilo obsojenih 1 164 oseb; v 624 slučajih se je izvršil zločin z orožjem v roki. Težka telesna poškodba je bila v 7742 slučajih vzrok obsodbi. Izmed mladih hudodelnikov je bilo obsojenih 28 radi uboja in umora, 14 radi umora otrok Radi hudodelstva proti nravnosti je bilo obsojenih 1329, v 103 slučajih radi nenravnosti z živalmi.
Avstrijske poljedelske šole V Avstriji je doslej 184 poljedelskih šol. Med temi šolami sta dve akademiji in sicer poljedelska akademija na Dunaju in v Krakovu. V tth dveh zavodih je bilo v minolem šolskem letu 583 slušateljev. Prejeli so 27.803 K štipendij
Mažarsko srednjo šolo nameravajo ustanoviti v Zagrebu
Za »Narodno šolo« v Št. Jakobu. Prejeli smo sledeči poziv ; Dragi rojaki ! Znana Vam je naša huda borba za našo slovensko šolo, znan tudi iste žalostni izid: ni je več edine petrazre d neslovenske šole na K o r o š k e m! Zaslepljenost nekaterih domačinov, tuji nemški in laški in žal tudi slovanski delavci, ki delajo predor skoz Karavanke, in Slovencem nasprotne šolske oblasti — vse to se je z divjo strastjo zagnalo v zaklad in biser naš. in dasi smo se branili z vsemi močmi, se takej premoči nismo mogli ustaviti: naša slovenska šola je strta, zdrobljena v dva dela. — Hud udarec je to ne samo za St. Jakob, ampak za vse Koroške Slovence, ker s padcem naše šole se je vsem Slovencem na Koroškem za dolgo zopet odmaknilo upanje priboriti si slovensko šolo. Vendar nikakor ne obupavamo, ker iz razvalin naše šole vidimo dvigati se veliko lepšo, veliko boljšo in popolnejšo
šolo: „Na rodno šolo“ družbe svetega Cirila in Metoda. Res je, da je „Narodna šola“ sedaj še le misei, a ta misel je tako krepka in povsod sprejeta s takim navdušenjem, da se bo gotovo uresničila. Domače ljudstvo se je je kot edine la-dije rešilke oklenilo z navdušenjem in s požrtvovalnostjo, ki presega vsako pričakovanje! Družba sv. Cirila in Metoda je v odborov i seji dnč 3. novembra 1904. odobrila to misel in je obljubila, da pre vzame vzdrževanje šole, če jo sezidamo ter opravimo sami. Za stavbo nove šole bo potrebnih najmanj 50000 kron! Pač velika svota, gotovo prevelika za nas koroške Slovence — ni pa prevelika za vse Slovence in bližnje nam brate Slovane ! »Ljubezen je dobrotljiva — ljubezen nikoli ne mine." Na to radodarno ljubezen se zanašamo i mi ter prosimo, nujno prosimo	Bratje rojaki!	pomagajte	nam sezidati	„Nar. šolo“	v	St. Jakobu	v Rožu,
sezidati ladi jo-rešil k o koroškim Slovencem, ki se	potapljamo	v	požiešnem	nemČur-
skem	morju. —	„Ne bomo se utopili,
dokler bodo se ljubili sini majke Slave.“ Franjo Kobe n ter, župan; Fr. Majer, nač šol. sveta; Matej R a ž u n, župnik. Prispevke prejema: Matej Ražun. župnik, pošta St Jakob v Rožu, Koroško.
Sankcija nižjeavstrijskih šolskih postav. Zakon, ki ga je sklenil nižje avstriiski deželni zbor o učiteljskih plačah, nastavlianju"učiteljev itd., je presvetli cesar potrdil z odlokom z dnč 25. decembra preteklega leta. S tem je važno delo v korist šolstvu in učiteljstvu završeno. „Učit. Tovariš11 je še nedavno oznanjal svojim vernim bravcem, da je ta zakonski načrt zgolj humbug, da nikdar ne bode dobil najvišjega potrjenja. Zdaj mu je pa tako zaprlo sapo, da o sankciji niti ne poroča T sti, ki so učiteljstvu pripomogli do boljšega kruha, so namreč ^klerikalci“ in ti so nepok»icani ljudje.
Odlikovanje na svetovni razstavi v St Louisu. Med odlikovanci v avstrijskem oddelku sta med drugimi tudi cesar. kr. umetno-obrtna šola v Ljubljani in ces. kr. strokovna šola za čipkarstvo a Idriji.
Preostanki iz c. kr. zaloge šolskih knjig. C. kr. namestništvo v Trstu razglaša, da glasom dopisa c. kr. ministrstva za uk in bogočastje odpada od preostankov c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju za Trst in okolico 565 K, Goriško in Gradiško 1 174 K, za Istro 1099 K.
Za absolvirane učence meščanskih Šol je naučni minister sestavil seznamek onih učnih zavodov, v katere lahko vstopijo po dovršeni meščanski šoli Take seznamke morajo imeti vse deželne in okrajne šolske oblasti ter ravnateljstva meščanskih šol, v katere lahko pogledajo starši ali njih namestniki.
Šolstvo na Štajerskem. Finančni odsek dež zbora je dovolil 1000 kron letne podpore katoliškemu podpornemu društvu v Celju za dekliško šolo v celjski okolici za toliko Časa, dokler se tam ne ustanovi deželna dekliška šola.
V	seji z dne 1 1. januarja se je sprejel predlog, da se ustanovi na Slovenskem Štajerju slovenska kmetijska šola in da mora deželni odbor staviti že v prihodnjem zasedanju potrebne natančne predloge. Poslanec dr. Ploj je v imenu slovenskih poslancev ugovarjal, da bi se v prihodnje zvišale deželne doklade, ker jih kmetsko ljudstvo ne more plačevati. Vodja nemško-nacionalne stranke dr. Der-šata izjavi nasproti Ploju, da bo njegova stranka, ki ima v zbornici večino, na vsak način zvišala doklade.— Nastavljeni so: za nadučitelja v Zabukovji g. Fr. S r e -aernik, za stalnega učitelja oziroma učiteljico: začasni učitelj v Ljubečnem gospod Ludevit Pirkovič ter začasni učiteljici gdč. Ana Černe j v Sevnici in
Jožefa Majzel v Rifniku Kot okrajni pomožni učitelj za okraj Celje je nastav-tjen g. Jožef Gosak, učitelj v Tepnem. G. Ludovik Potočnik, učitelj v Dobovi pri Brežicah, je imenovan za stalnega učitelja na rudniški šoli v Idi iji. — Deželni šolski svet je izrekel pohvalo za pospeševanje šolskih stavb: krajnemu šol skemu svetu v Framu, č. g. Fr. Časi, župniku v Sv. Lenartu, č. g Alojziju Kos, župniku v St. Martinu v Rožni dolini, g. Mihaelu Kačičnik, načelniku krajnega šolskega sveta v Dramljah, g Gustavu Vodušek, načelniku kraj. šol. sveta v Trbovljah in g Ferdinandu Roš, županu istotam, g. Francu Cukala, načelniku krajnega šolskega sveta v Gomilskem. gospodu Francu Storgel , načelniku krajnega šolskega sveta na Ptujski gori. in g. Ivanu Kelc, nadučitelju istotam. Tri razredna ljudska šola v Radečah pri Zidanemmostu se je razširila v štiriraz-redno. Za stalno učiteljico je imenovana pri Sv. Barbari pri Vurberku tamošnja začasna učiteljica gdč Marija Š v e i g I e r.
ako ga naroče pri č. g dr. Greg Pečjaku, gimn. profesorju v Ljubljani.
Šolski predlogi v veliki vojvodini Hessen Deželni zbor hesenski se je mesca novembra bavil z novim šolskim zakonom. Pojavljale so se skoraj iste zahteve, kakor na raznih učiteljskih shodih. Prvi predlog je zahteval, naj država prevzame stroške za ljudsko šolstvo. A s tem bi se povišali davki za 4,400.000 M., zato se je predlog odgodil, ker se kam reformirati zakon o občinskem davku. Drugi predlog je zahteval, da se izpre-meni ljudskošolski zakon od 16 junija 1874 in da se odslej sme v vsaki razred sprejeti le po 40, izjemoma 60 učencev. Da se ta predlog bolje podpre, je bilo navedeno, da poučujejo v nekaterih občinah učitelji po 80—100 otrok v enem razredu, a v višjih šolah je znatno manj otrok. Učenci višjih šol stanejo državo po 800—1000 M., a učenci ljudskih šol znatno manj. Treba je, da se država bolj pobriga za ljudsko izobrazbo Odbor je proti temu predlogu navajal, da bi za njega izvršitev trebalo milijonov, a občine bi morale sezidati okoli 400 novih šol, a za naobrazbo učiteljstva bi bilo treba potrošiti do 1,000.000 M Nato je prisotni minister opisoval, kako na He-senskem primanjkuje učiteljev in kako silno se množi prebivalstvo po mestih. Vlaza se je odločila, da odpomore tej potrebi in otvori več novih učilišč. Zaradi neugodnih finančnih razmer v deželi, je zdaj predlog neizpeljiv, — Neki poslanec je spominjal Alzacije, kjer je v vsakem razredu po 45 učencev. Predlog končno ni obveljal; zanj so glasovali le socialni demokratje.
Šolsko vprašanje na Nemškem. Šolsko vprašanje je na Nemškem postalo voldno vprašanje in je povodom zadnjih volitev v F'rankfurtu ob Menu razne stranke, ki so bile sicer razdvojene, zdru-
Izpremembe učiteljstva na Tolminskem. G. Matija Kenda, dosedaj nadučitelj v Volčah, je premeščen začasno kot učitelj-voditelj v Tolmin, kjer je vpo-kojen g Širca. V Volče pride začasno kot voditelj g. Peternel, ki je služboval dosedaj v Šebreljah na Cerkljanskem. Gdč. J a k 1 i pride kot učiteljica v Kobarid.
Spremljevanje k »Ljudski pesmarici« je ravnokar izšlo v veliki, a zelo praktično urejeni izdaji, tako da treba organistu samo pri eni edini pesmi med igranjem obračati list. Dobi se v prodajalni kat. tisk. društva v Ljubljani in v drugih knjigarnah, v Mariboru pri Maksu Isling. Cena obširnemu in močno vezanemu delu je le 4 K. Duhovniki in učitelji pa, ki naroče Spremljevanje za revne šole, ga dobč za 3‘2o K, s pošto 3^50 K,
žilo v dva tabora Na eni strani so se združili prijatelji brezverske šole, demokrati, socialni demokrati, liberalci in so glasovali le za take kandidate, ki so svoj čas po mestnih zastopih glasovali za brezverske šole, ali pa se sedaj za njo potegujejo. Na drugi strani so se združili katoliki, protestantski konservativci, ki so bili za konfesijonalno šolo in so sklenili izbrati le take kandidate, ki se bedo trudili, da se razširijo sedaj obsto ječe verske šole. Da bi se ta zveza uničila, začeli so nasprotniki napadati zlasti protestantska društva, češ, da se bratijo s katoliki. A predsednik protestantske zveze se od teh napadov ni dal oplašiti temuč je izjavil, da evangeljska društva niso zato osnovana, da bi uničila katolicizem, in da se prav lahko združujejo s katoliki v šolskih vprašanjih. Zmagali so v Frankfurtu prijatelji konfesijonalne šole in ugrabili liberalcem 7 mestnih mandatov.
Jugoslovani in laško vseučilišče. Vse kaže, da hočejo nemške stranke v državnem zboru zahtevati, naj vlada ustanovi laško vseučilišče v Trstu. In to mora vzbujati posebno pozornost jugo slovanskih krogov. Ako hoče vlada ustanoviti laško univerzo v čisto italijanskem niestu, torej na južnem Tirolskem, Slovenci in Hrvatje temu gotovo ne bodo ugovorjaii, pač pa morajo zahtevati, da se obenem v Ljubljani ustanovi slovensko vseučilišče. Sicer pa ima vlada v rokah spomenico, v kateri Jugoslovani zahtevajo za Trst: Ustanovitev ljudske šole v mestu, ljudskih šol v okolici, slov. vspo-
rednice na državni gimnaziji in obrtni šoli, slov. obrtno šolo itd. Za Istro: 120 slov. in hrvatskih ljudskih šol, slovensko poljedelsko, obrtno in mornarsko šolo. Za Gorico: Premestitev slov. šole v središče mesta, slov. vsporednice na državnih srednjih šolah, slov. šolo za obdelovanje lesa v Solkanu. Svoj čas je dr pl. Korber že obljubil, da hoče Jugoslovanom ustreči. Sedaj je čas, da se vlada spomni svojih obljub.
Posebni kalendar i šematizam pučkih škola i učiteljskog osoblja u kraljevinama Hrvatskoj i Slavoniji za go-dinu 1905. Tečaj četvrti. Izdao Julije Golner, učitelj koprivniČki. — Izšel je zoper koledar in šematizem pod gori navedenim naslovom. To leto nahajamo v njem slike z nekimi črticami iz života L pl. Chavraka, 1. Štangela, dra. Jurja Cenkiča, I. Biničkoga, F Hechtla, J Ci-ganoviča, Gj. Popoviča, A. Fržiča i S. Kindera. Ostale stvari so kakor v prejšnjih letih. Priporočamo.
Šolstvo v Berolinu Leta 1903 so iznašali stroški za berlinske občinske šole 15,726.456 mark. Ti stroški so narasli iz poprejšnjega leta za 634.858 mark. Mestna šolska deputacija je imela v nadzorstvu in opravi 272 šolskih zavodov, nadalje pa še nadzorstvo nae 57 zasebnimi šolami. Na 265 berlinskih občinskih šolah je delovalo 265 ravnateljev, 2747 učiteljev, 1618 učiteljic skupaj 4630 znanstvo izobraženih učnih oseb, vrhutega pa še 310 strokovnih učiteljic. Skupno so poučevali 218.798 otrok brezplačno na stroške mesta Berlina.
Razpis častnih nagrad družbe sk. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja razpisuje dve častni nagradi, in sicer:
a) tritisoč kron za daljšo povest v obsegu 15 do 16 tiskanih pol, in
b) petnajststo kron za krajšo povest v obsegu 8 do 10 tiskanih pol v obliki ..Slovenskih Večernic".
Snov povestim bodi vzeta iz domačega narodnega življenja in se naslanjaj ali na slovensko, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgo d o vin o ali pa na družabno (socijalno) življenje našega naroda.
Pisatelji se naj ozirajo na to, da sta obe povesti namenjeni preprostemu ljudstvu kot družbeni knjigi. Zatorej bodi jezik preprost in lahko-umeven, vsebina pa primerna namenu družbe sv. Mohorja.
Rokopisi, lepo in razločno po eni strani pisani, se naj dopošljejo do dne 31. grudna 1. 1905. družbi sv Mohorja v Celovec brez pisateljevega podpisa; ime pisateljevo se prideni v zaprtem zavitku, ki pa naj nosi naslov dotične povesti in tudi pove, za katero nagrado se poteguje.
Odbor družbe sv. Mohorja bo svojo razsodbo o priposlanih rokopisih objavil tekom malega travna I. 1906. in tedaj tudi nagradi izplačal.
Ako bi odbor nobeni povesti iz kakegakoli vzroka ne mogel prisoditi častne nagrade, sprejme vendar tudi manj dovršene proizvode, če se mu zdč pripravni za družbo sv. Mohorja, ter jih odkupi po dogovoru z do-tičnimi pisatelji.
V	Celovcu, dne 17. grudna 1904.
Za odbor družbe sv. Mohorja:
Jožsf Rozman I. r.,	Lambert	Einspieler I. r.,
tajnik.	predsednik.
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Učitelja bode v novem letu izhajal, kakor doslej po enkrat na mesec, in sicer 15. dan vsa c ega meseca.
Uredništvo si bode prizadevalo, da bode vsebina lista mnogovrstna in izbrana. Zasledovati hočemo vse zanimive pojave na polju šolstva in vzgvjstva in točno o njih poročati.
Gibanje med učiteljstvom, njega krščanska organizacija in stanovski interesi bodo tucli poslej predmet naše pozornosti. Vsem sličnim dopisom drage volje odpremo svoje predale.
„Slov. Učitelj“ pa ima veliko duševne in gmotne zaslombe tudi med veroučitelji, duhovniki. Njihovim potrebam booe skušal v novem letu v večji meri vstrezati, kakor doslej. Zato bode v vsaki številki vsaj po en članek, ki se bode nanašal na metodiko veronauka in druga praktična vprašanja katehetike. Slovenske katehete pa prosimo, da nas vstrajno podpirajo z marljivim sodelovanjem.
Svoje naročnike prosimo, da nam ne odtegnejo svoje podpore.
Pet let že vrši ,,Slov. Učitelj“ svojo nalopo, da zastopa pred slovensko javnostjo krščanska načela na polju šolstva in vzgoje. Kdor toliko časa deluje v javni službi, njemu pristoja nova doklada. Bocli petletnica „Slo-venskega Učitelja“ mnogoštevilen krog novih sotrudnikov in naročnikov!
Cena listu je 4 krone.	Uredništvo.
riniipiirbi Ilrlfol 1“ izhaja enkrat na mesec ; 15.). Cena mu je na leto 4 K, na pol leta 2 K. ni—Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren Ivan Rakovec. — Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega Učitelja1* v Ljubljani.	*&\s^<s\s\g\s!>\».s'®'	Tiska Katoliška Tiskarna.