Leto XL1I1.
~ Velja po poŠti: s
Za colo leto naprej . . K 28'— za 6ii meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno . „ 29'— ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . . K 24'— za eu meseu „ . . „ 2"—
V	upravi preleman mesaCno „ 1*70
•== Sobotna izdaja: s
za celo leto ....... 7'—
za Nemčijo celoletno
a ostalo inozemstvo.
9-— 12--
Inserati;
Enostolpna petitvrsta (72 mm); za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enoatolpna petitvrsta po 2 J vin.
hz^eee Poslano:	■
enoatolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
P.edna letna priloga Toznl red.
dar Uredništvo )• v Kopitarjevi ullol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Ruska revolucija.
R. Vsa znamenja kažejo, da bo Rusija doživela velik poraz, veliko hujši, kakor je bil poraz v rusko japonski vojski 1. 1904 do 1905. Kakor je pred desetimi leti notranja ruska revolucija pospešila in zapečatila ruski poraz, tako bo po mnenju mnogih tudi sedaj. Toda to mnenje je zmotno.
Sedanja Rusija ni ista, kakor pred desetimi leti. V Rusiji ni veliko pojavov, iz katerih bi se moglo sklepati na revolucijo, ampak še nasprotno je verjetno, namreč verjetna je notranja konsolidacija in notranji preporod, ki bi v kratkem času zopet ustvaril krepko in mogočno Rusijo. Vse to je velike važnosti tudi za bodočnost Avstrije. Zato je prav, da to vprašanje trezno preudarimo.
Kaj je provzročalo ponovne ruske revolucionarne atentate in poskuse do leta 1905.? Boj proti neomejenemu absolutizmu, boj za ustavo. To ni bil boj enega stanu proti drugemu, ne boj obupanih in propalih eksistenc, ampak složen boj zavednejših Rusov pod varstvom inteligence in celo aristokratov; med revolucionarji so bili možje nepričakovane moralne resnobe in idealnosti. Vse to je dajalo ruski revoluciji nenavadno notranjo silo in neoremagljivo vztrajnost. Ko je leta 1905. in 1906. ruska revolucija slavila prve večje zmage, so se ji pridružili mnogi sumljivi in nemoralni elementi, kar je pripomoglo, da je revolucija tem prej podlegla.
Ruski revolucionarji so se od mednarodnih anarhistov in revolucionarjev razlikovali po neki čudni idealnosti in po plamtečem ruskem patriotizmu. Ker je ruski absolutizem vzel v zakup rusko državo, rusko pravoslavje in narodnost ter se skrival pod krinko patriotizma, zato so zaved-nejši samostojno misleči Rusi svoje domo-lubje razodevali na nenavadne načine Svojo domovino in državo so neusmiljeno kritizirali, bičali ruski nacionalizem in pravoslavje ter se vnemali za mednarodno in versko toleranco. Ruski domoljubi so se odlikovali v neki umetnosti, ki jo Rusi tako značilno imenujejo »samopljuvanje«. Navidez se je zdelo, da ruski revolucionarji in samostojnejši Rusi niso domoljubni; a to je bilo le navidezno. Pred strastnim »samopljuvanjem« se je skrivalo nič manj strastno domoljubje. Pred desetimi ali petnajstimi leti je bilo med ruskimi izgnanci mogoče opazovati nam nekoliko zagonetne prizore. Najprej vam je Rus svojo domovino poteptal in opljuval, potem pa se je tako sočutno, bridko razjokal nad njo ter v nepričakovanem domoljubju začel hvaliti svoj narod in pripovedovati, da ima Rusija vendarle najsijajnejšo bodočnost med vsemi državami. To poteze opažamo že pri prvih zastopnikih ruske revolucije, pri Bakuinu in Hercenu. To je skrivnost ruskega patriotizma. Rus ljubi svojo domovino ter ie v skrajni sili pripravljen za skrajno domovinsko -ožrtvovalnost. Zato pa po sedanjem porazu v Rusiji ni pričakovati revolucije, vsaj ne obsežnejše ali splošne revolucije.
Kje pa je bil ruski patriotizem ob ru-iko-japonski vojski? Takrat je bilo drugače kakor sedaj. Samostojnejši zavedni Rusi so obsojali drzno ekspanzivno rusko politiko v vzhodni Aziji, ker so vedeli, da se s tem odvrača pozornost od perečih notranjih vprašanj. Dobro so vedeli, da se je ruski absolutizem posluževal drzne zunanje politike, da bi s tem zakrival notranje slabosti ter se vzdrževal proti ustavnim težnjam. To prepričanje se je izražalo v krilatem in popularnem političnem dovtipu: »Peter Veliki je prebil okno v Evropo (Petrove besede), Nikolaj II, je prebil okno v vzhodno Azijo, in v Rusiji je nastal tak prepih, da ni mogoče več prestati.« Vrhu-tega so bili zavednejši Rusi tudi prepričani, da bodočnost Rusije ni na daljnem, ampak na bližnjem vzhodu (Mala Azija, Carigrad, Balkan). Zato so se veselili ruskih porazov v vzhodni Aziji ter so z notranjimi nemiri provzročili, da je morala Rusija skleniti mir, se lotiti notranjih reform in svoj pogled zopet obrniti na bajni Carigrad.
Sedaj se pa Rusija bori za Carigrad in zato je sedanja vojska popularna; opo-
zicionalcem se zdi pač prezgodnja, ne pa absolutno nepotrebna.
Drugi razlog proti revoluciji je ruska ustava. Ruska ustava je sicer zelo omejena, a vendar daje možnost, da celo najskrajnejši opozicionalci svoie nazore in zahteve lahko na legalni način zagovarjajo. Mnogi prejšnii pristaši revolucije in prijatelji rdeče internacionale so se v zadnjih letih premenili v krotke ustavne opozi-cionalce ali celo v vladne pristaše. Prejšnji inlernacionalizem se je umaknil napredujočemu nacionalizmu. Ruski patriotizem se je sploh konsolidiral in nepričakovano okrepil. Berolinski profesor Hoetsch v svoji knjigi o Rusiji na več mestih prizna-
va, da so Rusi pokazali izredne parlamentarne in ustavne sposobnosti, ki tvorijo trdno podlago za zdrav razvoj Rusije. Sploh so bili berolinski spoznavalci Rusije — teh je v Berolinu neprimerno več kakor v Avstriji — zadnja leta prepričani, da se Rusija na vseh poljih zdravo razvija in da je mir in sporazum med obema državama ne samo možen, ampak tudi obojestransko koristen.
V Rusiji so vedno še možna presenečenja, a trezna svetovna politika ne more računiti z rusko revolucijo. V Berolinu so o tem gotovo dobro poučeni. Prav je, da smo tudi mi o teh stvareh poučeni, da moremo trezno presojati sedanji položaj.
2 utrdiš!
Ji (V>	JI i
mM L t
agi fc
isi -
ŠiM SIS*
j* » »
Novdd flgerpeiaisk zaplenjenih. - Pri prednic postojanke reko Nareu Iz-
rarskega m pi Hladiensena proirle
r ^Jvft.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. avgusta. Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Avstrijske sile pod poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinanda in generala pl. Kovesz so si priborile severno od Ja-nova in Konstantynova prehod čez Bug. Naskakovan je bil Niemirov in drugi kraji na drugem bregu reke. Sovražnik je bil vržen in ga zasledujejo dalje.
Obkoljevalne čete pri Brest—Litow-sku, med katerimi v sredi se nahajajo divizije podmaršala pl, Arz, so iztrgale sovražniku neko predajo postojanko.
Pri WIadimir Wolynski in v vzhodni Galiciji nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. avgusta. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-
maršala pl. Hindenburga.
Ob zavzetju Kovna je bilo ujetih še 30 častnikov in 3900 mož. Pod pritiskom zavzetja Kovna so izpraznili Rusi svoje postojanke nasproti Kalvaria — Suvvalki. Naše čete jim slede. Od tam bolj proti jugu so izborile nemške sile prehod čez Narev zahodno od Tykocina in so ujele 800 Rusov,
Armada generala pl, Gallwitz napreduje v vzhodni smeri. Severno od Bielska je bila dosežena železnica Bialo-stok—Brest-Litowsk. Ujetih je bilo 2000 Rusov, V severnovzhodnem odseku pri Novo Georgiewskem so premagale naše čete odsek Wkro, z naskokom sta bili vzeti dve utrdbi severne črte, Nad 1000 ujetnikov in 125 topov je padlo v naše roke.
XXX
Zvezne armade prodirajo naprej; Rusi se umikajo in izgubljajo postojanko za postojanko. To je kratka vsebina Hoferje-vega poročila in poročila najvišjega vojnega vodstva nemške armade. Naše in nemške čete zaledujejo Ruse. Silovita trdnjava Nowo Georgiewsk je, če sodimo po dogodkih, ki smo jih doživeli pred padcem Varšave in Ivangoroda, pred padcem. Vzeti sta bili 2 utrdbi in je bilo zaplenjenih 125 topov. Naše hrabre čete so skupno z nemškimi vdrle v prednje postojanke mogočne trdnjave Brest - Litows'k, ki se tudi najbrže ne bo dolgo držala. Primerjajmo, kako hitro padajo najmogočnejše ruske trdnjave: Ivangorod, Varšava, Kovno z junaško Kuzmanekovo obrambo našega Przemvsla, mora navdati ponos vsa-
kega avstrijskega domoljuba. Rusi se umikajo, niti trdnjav ne branijo več, tistih trdnav, ki jih je smatral svet za najmogočnejše na svetu in izgubljajo svoje dragocene topove. Nad 400 so jih izgubili v Kovnu, 125 predvčerašnjim v dveh po Nemcih premaganih utrdbah. Strašno odločnost vojskovanja dokazuje ta izguba, ker Rusi niso mogli odpeljati dragocenih topov, ki jim jih zdaj tako manjka. V vojaškem oziru je velikanske važnosti, ker so Hindcrnburgovi voji izilili prehod čez reko Narev, voji maršala princa Leopolda Bavarskega in pl. Mackensena so pa prodrli čez reko Bug. Rusi zatrjujejo, da se bijejo zdaj le še zadnje čete, ki hite najbrže proti srcu Rusije, Petrogradu, da ga branijo, ker mu, sicer še oddaleč, grozi maršal Hindenburg. Predvčerajšnjim je bilo ujetih nad 7700 Rusov; vsako dnevno poročilo najvišjega vojnega vodstva nemških čet nam javlja, da je več tisoč Rusov ujetih; vse to pa dokazuje, da je zlomljena odporna sila ruske armade in da bo kmalu popolnoma premagana, če že ni. Premagana Rusija pa znači, da so z njo premagani tudi Lahi, Francozi, Angleži in Srbi,
XXX
RUSKO UMIKANJE V TRDNJAVO BREST - LITOWSK.
Budimpešta. V Holm odposlani poročevalec »Pesti Hirlapa« brzojavlja z dovoljenjem vojnega časnikarskega stana svojemu listu: Brest - Litowsk je zdaj obkoljen tudi z jugozahoda. Ruske čete, ki se bore v tem odseku, osobito ruska garda in drugi sibirski zbor, so bile že večkrat premagane in so se že umaknile pod topove Brest - Litowska. Kakor se zdi, je sovražnikovo zadnje upanje zdaj ta močna trdnjava, ker so boji zadnjih čet slabi in ker se morejo čete, ki krijejo umikanje glavnih sil, braniti le malo časa. Splošno znači položaj umikanje Rusov za brambno postojanko Brest - Litovvska. Nemške in avstrijske čete tako ljuto pritiskajo za njimi, da more sovražnik le težko kratko časa braniti zadaj ležeče postojanke.
BREST - LITOWSK ALI MINSK.
Bern. H. Stegemann izvaja v listu »Bund«: Zavezniki sc približujejo vedno bolj Brest-Litowsku. Osredotočeno pa prodirajo z juga in z zahoda; Brest - Litoivsk zalo ne tvori več središča ruske armade, marveč le še opirališče njenega levega krila. Ruska armada jc prisiljena, da svojo razvrstitev izpremeni v severno zahodni smeri in da stoji na črti Riga — Dvinsk — Vilna — Urocino — Bjeiostok — Brest-Litowsk. Položaj ruski armadi ni ugoden. Njeno levo krilo bi bilo zelo ogroženo, ako
bi ne bilo 'krito po močvirju Rokitno. Ne* varnost je pa povsod, da jo prodro. Njeno krilo je v nevarnosti tudi pri Rigi in pri Brestu. Če se še upošteva, da je ruska armada razdeljena v dva dela in da je trdnjavski trikot Kovno le še v jako slabi zvezi čez Kovel z Brest - Litowskim, dasi se morebiti, izvzemši zadnjih premaganih čet, umika precej neomajana za Bugom, ni njeno stališče nikakor zavarovano. Kadar bodo stali zavezniki pred Brestom, smemo pričakovati, da se položaj zopet pojasni, a izključeno ni, da se umikajo Rusi proti Minsku. Gališko bojišče, ki ga Rusi iz političnih razlogov, da ostanejo v stiku z Rumunijo, ne popuste, postane mogoče zopet zanimivo.
HUDI BOJI PRED BREST-LITOWSKIM.
Rotterdam. »London News« poročajo iz Petrograda: Položaj Brest - Litowska obvladuje javno mnenje v Petrogradu. Upali so prej, da se bo ruska armada ustavila pri Brest - Litowsku, a to upanje je izginilo. Pred Brest - Litowskim se bijejo že težki boji. Zasebni promet Rusije z Brest - Litowskim je popolnoma ustavljen,
BREST-LITOWSK
velja za središče druge ruske obrambne črte. iMest oje prvovrstna trdnjava. Lež v veliki globeli, ki se razteza med zahodno ruskim in južno ruskim gorskim hrbtom od zahoda proti vzhodu, v kateri teče Pripet s vojimi pritoki. Trdnjava je velevaž-na, ker na zahodu krije mogočna močvirja in promet med zahodnim in južnim ozemljem ob Bugu, Strategično važna je trdnjava osobito zato, ker tvori utrjeno obmostje reke Bug, ki postane tu sposobna za plovbo in ker tvori središče druge ruske obrambne črte, a zdaj radi hitrega prodiranja naših in nemških čet le še levo krilo glavne ruske sile. Utrjeno je mesto od 1. 1831., močvirja obdajajo trdnjavo na jugu, vzhodu in deloma tudi na zahodu. Jedro trdnjave tvori mogočno zidovje na nekem otoku; to osrednjo utrdbo obdajajo torespolske, valhinske in pobrinske utrdbe. Železniški most na severu ščiti utrdbo Grol Berg. Jedro, ki smo je opisali, obdaja v daljavi petih kilometrov dvanajst utrdb; polovica njih na levem bregu je moderna, zgrajena v novejši dobi.
IZPRAZNITEV RIGE.
Berolin. »Tagliche Rundschau« poroča: Riga je popolnoma izpraznjena, Rusi so odpeljali celo tračnice poulične ženlez-nice. Več starih hiš z bakreno streho je odkritih. Tvornice so zaprte.
VELIKE VOJAŠKE PRIPRAVE NA FINSKEM.
Stockholm. Po petrograjskih poročilih so na Finskem ukrenili velike vojaške priprave, Inozemcem so preklicali dovoljenja bivati na Finskem. Inozemci prijateljskih držav morajo odpotovati v 14., nevtralnih pa v 5 dneh. V Helsingforsu je zaprla vlada skoraj vse člane občinske uprave in veliko deželnih poslancev.
IZPRAZNITEV REVALA.
Rotterdam, Petrograjski listi so že pričeli pripravljati javnost, da nameravajo izprazniti tudi severno-zahodno Rusijo z Revalom vred.
KAKO JE PADEL IVANGOROD.
Čez Radom in po Rusih popolnoma po« žgano Novo-Aleksandrijo, od koje 1000 hiš je ostalo le 30 nepoškodovanih, sem prišel v Ivangorod, ki so ga končno tri dni preje zapustili Rusi. Boji za slavno mesto ob Visli so sc odigrali sledeče:
Potem ko so bili pregnani Rusi po ar« madah Woyrscha in Kovesa 20. julija iz Radoma, so se koncentrično umaknili nazaj proti Ivangorodu, da bi čez dva mostova, ki sta jim bila tu na razpolago, prekoračili Vislo.
Obrambna moč trdnjave, ki je bila le kot taka mišljena in zgrajena in sploh brez vsakih prebivalcev, ni ležala pravzaprav v pravih fortih, temveč v zelo obširnih poljskih predpostojankah, ki so jih zgradili med vojsko. Forti so izza zadnjih petdesetih let. Napravljeni so skozinskoz iz zemlje n opeke in napram moderni artiljeriji ta-korekoč brez obrambe. Stok je še 20 let starejši. Zato so napravili 10 do 15 km zu-
naj trdnjave nov utrdbeni pas, ki se je zdel Rusom dovolj močan za obrambo važnega prehoda čez Vislo. Dne 1. avgusta pa je prišlo med branilci in medtem približajočo se Kovesovo armado do znanega prodiral-nega boja pri Slowiki-Nove, nekaj kilometrov južno pod Ivangorodom v zahodni smeri tekoče Visle.
Močna postojanka je bila do cela preplavljena, tako da niso imeli Rusi niti časa, umakniti se v predpripravljeno drugo postojanko pri Klasztorna—Wola, 7 km dalje vzhodno, temveč šli nazaj čez Vislo v vsekakor dvomljivo varstvo zahodnih for-tov. Hitri nastop generala Kovesa je razrušil pričakovano protiobrambno moč poljskih predpostojank v prvem naskoku.
Nadaljna usoda trdnjave se je hitro odločila. Od jugovzhoda je urno dospela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda in je pretila s popolno obkolilvijo. Rusi raje niso s tem računali, ker je naša težka artiljerija v nekaterih urah popolnoma razrušila zastarele forte. V noči od 3. na 4. avgusta so bili mostovi čez Vislo in forti na zahodnem bregu pognani v zrak. 8. so jim sledile utrdbe na vzhodni strani, in obširni stolp je zgorel z vsemi zalogami in muni-cijskimi skladišči vred. Rusi so jo odkurili 9. avgusta proti vzhodu, potem ko so zažgali večji del okoli ležečih vasi. Prebivalstvo so pa vlekli seboj. Na potu proti Ba-ranowu so zapazili nevarnost, ki jim je pretila vsled hitro prodirajoče armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda, in so se pre-rili očividno, ker je bila cesta že odrezana, po stranskih potih proti severovzhodu. Istega dne, 9. avgusta, ob dveh zjutraj, je sledila predstraža Kovesove armade čez Vislo in je pričela takoj z zasledovanjem, ki se odtedaj kakor znano nadaljuje z mrzlično naglostjo.
VESTI IZ VARŠAVE.
Krakov, 18. avgusta. Kakor poroča flradna nemška »Warschauer Zeitung« so v ruski vojaški bolnišnici ostali poljski zdravniki s 30 sestrami in 70 težko ranjenimi Rusi. — Civilno sodišče že deluje kot prva instanca za civilne tožbe nad 300 rubljev, kakor tudi v važnih kazenskih slučajih. — Prebivalstu na levem bregu Visle se je dovolilo, da se zopet naselijo v stanovanjih. Promet čez viselske mostove s predmestjem Praga še ni dovoljen. — Kraljevi grad o priliki ruskega obstreljevanja ni veliko trpel. Vsekakor so Rusi odpeljali dragoceno notranjo opravo in umetnosti. — Med političnimi kaznjenci, ki so jih Nemci izpustili, je tudi na veliko let prisilnega dela obsojeni poljski socialist Meden. — Krasno poslopje grofa Kra-sinskega je ruski ogenj zelo poškodoval. — Nemško vojaško poveljstvo že izdaje dovoljenja za potovanje v Nemčijo in Avstro-Ogrsko, toda meščanska straža mora potrditi osebno istovetnost. — Po odredbi nemških oblasti se je v mestni hiši zglasilo več tisoč vojaških obvezan-cev. Ko so jih vpisali v imenike, so ruske vojaške obvezance zopet izpustili. — Glasom poročil iz letovišč Konstancina in Skolinowa, sta oba kraja ostala nepoškodovana, ravnotako krasni grad kralja So-bieskega, toda 20 km krog Varšave je bilo vse razdejano in zažgano. Polja in gozdi so opustošeni. Varšavska kolodvora viln-ske in petrograjske železnice sta popolnoma zgorela, 'kolodvor varšavsko-dunaj-ske železnice je pa le neznatno poškodovan.
RAZRUŠITEV MESTA SOCHACZEW.
Krakov, 16. avgusta. Kakor poročajo listi, je bilo poleg Varšave ležeče mesto Sochaczew popolnoma porušeno. Ceste so napolnjene z razvalinami in grobljami in preorane s strelnimi jarki. Prebivalci, ki jih je krog 20.000, se počasi povračajo v mesto razvalin. Tudi na tamošnjem pokopališču so razrušeni vsi nagrobni spomeniki.
POMEN POLJSKE ZA RUSIJO.
Berlin. List »Daily Post« v Birming-hamu priznava, da sta zaveznika z osvojitvijo Varšave in cele Poljske silovito veliko pridobila in da je izguba Rusije težka. Rusija je namreč izgubila na Poljskem tako cvetočo industrijo. Glede na izdelovanje streliva je izguba Varšave velikanskega pomena za Rusijo, ki ni izgubila le najlepše svoje dežele marveč tudi svoje naj-izurjenejše delavstvo, 'ki je bosta zaveznika, o čemur se ne more dvomiti, znala izkoristili. Važne zaloge cinka so zaveznikoma dobro došle.
RUSIJA NE PRENESE IZGUBE POLJSKE.
Petrograd. »Djen« izvaja: Največjo kratkovidnost pomenja, če se tolažijo, češ da je Rusija premogočna, da bi čutila izgubo ene dežele in da bo Rusija po tej izgubi še krepkejša in složnejša. Nesmiselno je, ker tako izjavljajo celo odgovorni krogi. Rusija nc more prenesti izgube Poljske in baltiških dežela, če noče postati polazijska država.
ZRAČNI NAPAD NA RUSKI VOJAŠKI VLAK,
Petrograd. Neko nemško letalo je napadlo vojaški vlak, ki je vozil 40 voz, v katerih je bilo vse polno vojakov, Vrženi
dve bombi sta razbili prve vozove. Število mrtvih je moralo biti veliko.
BOJI OB BUKOVINSKI MEJI.
Černovice, 16. avgusta so se bili ob besarabski meji večji boji. Popoldne se je posrečilo našim, da so presenetljivo napadli Ruse, Vrgli so jih iz njih prednjih postojank. Rusi so ponoči zopet poizkušali našim iztrgati vzete postojanke, a niso uspeli s svojim napadom. Naši so obdržali priborjene strelske jarke.
NOVE RUSKE VOJNE PRIPRAVE.
V Besarabiji pozivajo 17letne mladeniče, naj se javijo k naborom.
»Lokalanzeiger« poroča, da ima Rusija velike težave pri svojih pripravah za drugo zimsko vojno, posebno ker manjka barvil za obleke in zato tovarnarji ne morejo dobaviti dovolj obleke.
ZA RUSKO BOJNO ČRTO.
Berolin. »Lokalanzeigerjev« vojni poročevalec v c. kr. tiskovnem stanu poroča: Ruski častniki izjavljajo, da je padlo število tistih sil, ki operirajo na glavnem bojišču, na dva milijona mož. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki se ga generali zelo boje, a ki je med častniki v bojni črti zelo priljubljen, je s svojim ožjim štabom zelo delaven in se nahaja zdaj na tej in kmalu zopet na drugi točki bojne črte. Pomanjkanja častnikov ne morejo popraviti. Kako slabo da je preskrbljena Rusija s streljivom, dokazuje, ker v Lublinu, kjer se nahaja veliko tvornic, niso izdelovali artiljerijskih krogel. Vse so dovažali iz Varšave.
NOVE POLITIČNE VESTI IZ RUSIJE.
Zopet prihajajo iz Rusije nove politične vesti. Padec Varšave, sovražnik pred Brest-Litovskim, izguba cele Galicije in Poljske vpliva na ljudstvo s težkim udarcem. Kdo je kriv teh ruskih porazov? Krivcev iščejo na vseh straneh. Vedno bolj se oglašajo proti vladi. Danes prihaja vest, da Goremykin vendar odstopi Na njegovo mesto pride Krivošein. Vsi večji ruski listi prinašajo to vest. Zna se tudi zgoditi, da se poslovi zunanji minister Sazonow in sledil bi mu eden bratov Giersov. Tudi finančni minister Kokovcev se je vrnil v Petrograd. Če je resnična, tedaj dobro
osvetljuje položaj sledeča vest:
Kodanj, 18. avgusta. »Politiken« javlja iz Petrograda: V vseh vladnih krogih vlada zmedenost. Boje se, da bo duma zahtevala od vlade nadaljnih pojasnil o izgubi Galicije in Poljske. Zborovalna prepoved vojaškega poveljnika je še bolj povečala javno vznemirjenost. Prihodnji torek se bo duma posvetovala o predlogu, da naj se vse tiste, ki so zakrivili izgubo Galicije in Poljske, izroči javnim sodiščem.
POSEBNEGA MIRU Z RUSIJO NE BO?
Bukarešt. »Novo Vreme« izvaja: Glede na govorice v Moskvi in v Petrogradu, da nameravajo skleniti mir, se naglasa, da želi Rusija zmagati, a da ne želi miru. Dokler ne zmagamo, o miru ni govora. Rusija po svoji pogodbi tudi ne more skleniti miru sama, vsled česar razgovor o miru ni dopusten. Opozarjamo na svoječasno poročilo, da je »Novo Vreme« last angleških denarnih mogotcev.
XXX
NEMŠKO URADNO POROČILO O ZASLEDOVANJU RUSOV.
Berlin, 19. avgusta. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Levo krilo je podilo sovražnika v bojih pred seboj in je dospelo zvečer v pokrajino zahodno in južno od Mielejzyce. Desno krilo je prodrlo pri Mielniku čez Bug in je vrglo sovražnika iz njegovih močnih postojank severno od odseka in prodira dalje.
Vojna skupina generalield-maršala p 1. Mackensen a. Tudi tu je bil izsiljen prehod čez Bug med Niemirovom in Janovvcm po zavezniških četah. Pred Brest - Litovvskom so vdrle nemške čete pri Rokitnu (jugovzhodno od Janowa) v prednjo postojanko trdnjave. Vzhodno od Wlodawe slede naše čete premaganemu sovražniku. Pod pritiskom našega napredovanja je sovražnik izpraznil tudi vzhodni breg Buga pod in nad WIodavo. Sovražnik se zasleduje.
Najvišje vojno vodstvo.
Trdniana Nmdd §£er§iim!!i. padla! M trdnlaol ujeli 20.0SS0 Rušo«.
Berlin, 20. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 20. avgusta. Trdnjava Nowo-Georgiewsk, zadnja sovražnikova opora na Poljskem, je po trdovratnem odporu vzeta. Celokupna posadka je padla v naše roke, in sicer samo po včerajšnjem
končnem boju nad 20.000 mož in zaenkrat nepregleden vojni material. Nj. Veličanstvo cesar se je podal v Nowo-Georgiewsk, da voditelju napada, generalu infanterije pl, Baeseler in hrabrim napadalnim četam izrazi svojo in zahvalo domovine.
Osa laška bataljona poražena na Fol-gariji. Ljuti boji na primorskem bojišču. Ueč laških napadan na tolminsko obmostSe odbitih. 1 Saškem pro-
klja|. Vojska do decembra bo Lahe stala 6 mll]ard lir.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. avgusta. Uradno se razglaša: Italijanska težka artiljerija je nadaljevala na naše tirolske utrdbe svoj ogenj tudi tekom včerajšnjega dne in današnje noči.
Nek napad dveh sovražnih bataljonov na naše prednje postojanke v planoti Fol-garija je bil odbit.
Nadaljujejo se ljuti boji v severnem odseku primorske čelne črte.
Močnejši napad na Mrzli vrh se je izjalovil kakor vsi prejšnji.
Južni del tolminskega obmostja so Italijani popoldne in zvečer šestkrat napadli zaman. Tudi ponoči so se ljuto bojevali. Prejkoslej je obmostje trdno v naših rokah. Saj 600 nepokopanih italijanskih mrličev leži tu pred našimi jarki.
Na Goriškem traja običajni ogenj iz tppov dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
XXX
Predvčerajšnjim so se Italijani zopet ljuto bojevali na primorskem bojišču. Skomina jih osobito tolminsko obmostje, kjer so hrabri naši junaki odbili kar šest laških napadov. Tudi na Mrzlem Vrhu so naši zapodili Italijane. Na Folgariji sta bila poražena dva laška bataljona. Lahi kakor ponavadi niso dosegli ničesar drugega, kakor da so se morali umakniti.
X X X
Požar italijanskih municijskih skladišč v Tržiču. — Vrli naši opazovalci. — Sestreljeno laško letalo.
Vojni dopisnik Geyer javlja iz glavnega stana vojnih poročevalcev dne 14. avgusta:
Topniški boji, ki so dosegli svoj vrhunec v veliki bitki ob Soči, so na obeh straneh pospešili najtrdovratnejše prizadevanje, da se čim preje pride do odločilnih uspehov. Dočim so hoteli Italijani s strašnim ognjem izzvati duševno potrtost naših čet, je topniški ogenj avstro-ogrskih čet iskal le vidnih uspehov. Tako je te dni ena naših baterij provzročila požar v celi vrsti italijanskih municijskih skladišč pri Tržiču, in ko je italijansko moštvo hotelo gasiti, so jih naše granate deloma pobile, deloma razpršile.
Naši opazovalci so temeljiti poznavalci italijanske fronte, ki neumorno vodijo ogenj baterij na vojaške predmete, vojašnice, častniške stanove in brigadna poveljstva, kjer ne preti samo materialna škoda, marveč so ogroženi tudi štabi. Neki ranjeni italijanski častnik je nedavno opisal vznemirjenje in grozo, ki jo je med Italijani izzvalo prizadevanje našega topništva, da dobi na muho višja sovražna poveljstva.
Z izvanredno natančnimi aparati je ena naših težkih baterij opazovala priprave nekega višjega italijanskega poveljstva za očividno posebno slavnosten obed. Vse je kazalo, da pričakujejo odličnih gostov, kar je naše baterije posebno veselilo. Da pre-
varijo sovražnika, so otvorile ogenj v popolnoma drugo smer, tako da Italijani niso niti slutili, kaj nameravajo naši. Ko so opazovalci ugotovili, da se ravno nosi kosilo na mizo, se je smer ognja izpremenila in že prva granata je pogodila mizo ravno v sredo ter ubila celo družbo. Ob drugi priliki so naši opazovalci po daljnogledu spoznali italijanskega generala, ki je svojemu štabu na zemljevidu ravno nekaj pojasnjeval. Našemu topništvu sc je posrečilo z nekoliko streli pogoditi dotično mesto in dva dni za tem so italijanska poročila potrdila junaško smrt zaslužnega divi-zijonarja, dveh polkovnikov in enega majorja.
Nedavno je eden naših brambnih to« pov sestrelil sovražni aeroplan, ki nas je že celo dopoldne nadlegoval iz velike višine; ko se je končno spustil tako nizko, da so ga mogle naše baterije vzeti na muho, je bilo po njem. Preje so pa naši topničarji medseboj stavili, ali ga sestrele s četrtim ali šestim strelom. No, stava je bila odveč, kajti že po drugem strelu se je v zraku zasukljal ognjeni steber in aeroplan je ob burnem vzklikanju našega moštva treščil na tla.
Ojačena laška artiljerija na Krna,
Haag. Pariški listi poročajo, da so Lahi ojačili svojo artiljerijo pri Krnu s številnimi baterijami, da bi avstrijske postojanke močnejše obstreljevali. (Potrjeno to pariško poročilo pač ni. Op. ur.)
Izgube Italijanov.
Lugano. Iz Lugana poročajo »L. N. N.«i Cadorna ne izdaja seznamov izgub. Glede na častnike jih je pa mogoče po zasebni statistiki dognati iz smrtnih oznanil časopisov v Milanu, Rimu, Genovi in v Turinu, Izgubili so po tej seveda nepopolni Statistiki Lahi dozdaj 2 generala, 48 štabnih in 338 višjih častnikov.
Kako se boje Lahi naših podmorskih čolnov.
Frankobrod. »F. Z,« poroča iz Aten! Lahi se tako boje avstrijskih podmorskih' čolnov, da se njih rušilci ne upajo več vo-> žiti v Albanijo.
Zaščita proti podmorskim čolnom.
»Petit Parisien« poroča iz Rima: Inženir Guarnieri v Turinu je baje iznašel aparat, s katerim se morejo napraviti neškodljivi torpedi še prej, predno pridejo do svojega cilja.
Italijanski zvonovi za našo kovinsko vojna! zbirko.
Prve italijanske zvonove za našo vojno kovinsko zbirko je 30. julija uplenil poročnik Alojzij Piffrader z majhno pat trolo v večji italijanski vasi onstran meje. Kraj leži v dosegu naših in italijanskih to-pov, je nezaseden in popolnoma izpraz-njen — edino, kar so našli v njem, je bila crknjena mačka —; toda ponoči in ob meglenem vremenu prihajajo v kraj sovražne patrole in ravno v predminoli noči je bilo ondi pol voda alpincev. Četudi največji med tremi zvonovi ni tehtal več nego pol stota, je bila le težava s snemanjem, ker se je moralo izvršiti v naglici in samo s tremi možmi. Kajti ko se je dvignila megla po pobočju navzgor, so začeli Italijani s strme skalne stene streljati iz pušk, kar radi velike daljave vsekakor ni imelo nobenega uspeha, naši šrapneli so pa preprečili, da bi se bili Italijani pomaknili nižje dol. Zvonove so kos poti nesli, nato pa naložili na voz in jih ob hudem nalivu odpravili na varno. Italijanski zvonovi bodo služili za vlivanje naših topov. Tako se godi nezvesti Italiji, ki je mislila, da bo igraje zadala smrtni sunek Avstriji.
Samostane bodo praznili...
Basel, 18. avgusta. Kakor poročajo it
Rima, je vlada splošno začela zasegati ves baker in medenino po samostanih. Fra-masonsko časopisje z neprikrito zlobnostjo poziva vlado, naj tudi v Vatikanu pobere ves baker in medenino, kajti stiska domovine zahteva, da se tudi Vatikan udeleži narodnih stisk in se v tem oziru podredi splošnim prisilnim odredbam.
Bogatini nočejo odpreti svojih žepov.
Lugano, 18. avgusta. »Secolo«, »Idea Nazionale«, »Messaggero« in »Popolo d' Italia« prinašajo enake članke, v katerih tožijo, da se imoviti krogi ustavljajo prav vsaki vojni žrtvi; posebno Rim daleč zaostaja za številnimi malimi mesti. Listi sodijo, da to izvira iz načelnega nasprot-stva teh krogov proti vojni.
Italija zaprla javne igralnice.
Lugano. »Idea Nazionale« poroča: Vlada je ukazala zapreti javne igralnice v Viareggiu in v Monte Casini, da konča ha-zardne igre, ki so požrle velikanske vsote.
Laški proračun izkazuje primanjkljaja tri tisoč milijonov lir.
Frankobrod. »Frankf. Ztg.« poroča: Laški proračun izkazuje primanjkljaja treh tisoč milijonov lir.
Lahi zopet prosijo Angleže.
Lugano, (Kor, tir.) »Stampa« objavlja i članek bivšega laškega ministra Ferrarisa
o finančnem stanju Italije. Računa, da bo stala Italijo vojska do konca decembra 6000 milijonov lir. Izposoditi si jih nameravajo pri Angležih, s katerimi se že pogajajo.
Požar v Cataniji.
Curih. (Kor. ur.) Po laških listih: V Cataniji je izbruhnil na sicilskem kolodvoru požar. Vpepeljen je bil tisti del kolodvora, kjer je bilo nastanjeno vojaško poveljstvo in kjer se je nahajala elektrarna in čakališče.
Pred laško-turško vojsko.
Lugano. »Giornale d' Italia« poroča iz Bukarešta, da je Italija zopet preklicala dovoljenje za odhod 700 Italijanov iz Italije. »Giornale d' Italia« ob tej priliki zopet piše, da hujska Turčija v Libiji domačine proti Italiji in da je zdaj mera italijanske potrpežlivosti nasproti Turčiji polna.
Curih. Iz Milana brzojavljajo: Uradno se razglaša, da so prevzele Združene države 14. avgusta varstvo italijanskih državljanov v Turčiji,
Na Balkanu.
Od tam doli prihajajo vesti, ki ena drugo podirajo. Težko je reči nekaj gotovega, pač pa je dejstvo to, da imajo sedaj glavno besedo Bolgari, Obe vojni skupini so ji priznali pravico do Makedonije, in sicer pravi ententa, da mora Bolgarija Makedonijo dobiti takoj, če ji pomaga proti Carigradu.
Ta beseda pa je zabolela posebno Grke, Sedaj je postala javna tajnost, da je ententa obljubila Carigrad z vso gotovostjo Rusiji. Na tihem pa ima iste želje grški narod. In zato, da Rusija dobi Carigrad, naj Grška izroči Bolgariji še svoj del Makedonije in Kavalo. Svoj čas je bil Veni-zelos za to, toda kralj je nasprotoval in Gunaris je še tik pred svojim odhodom odgovoril ententi, da Grška svoje zemlje ne bo odstopila. Sedaj je zopet na vrhu Ve-nizelos. Njegovo srce je pri ententi, toda računati mora z ljudskim gibanjem, ki je proti odstopu zemlje. Ni še gotovo, ali prevzame vlado Venizelos, Francoski listi javljajo, da bo kralj pozval Venizelosa, da naj nadaljuje politiko Gunarisa; to je nevtralnost in integriteto Grške, Zaenkrat še nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, če se Venizelos in kralj ne bosta zedinila,
V Nišu sedaj zboruje srbska skupščina, Ogrski listi prinašajo eno vest, da se je Srbija udala in odstopila Makedonijo, prinašajo pa tudi drugo vest, da je enten-tine predloge odločno zavrnila. Tretja vest pravi, da bo Srbija odgovorila šele koncem tega tedna. Za boljše presojevanje bodočih dogodkov objavljamo sofijsko poročilo »Berliner Tageblatta« 17, avgusta iz Niša: Pasič je sklical svoje somišljenike, jim predložil ententine predloge o odstopu, povedal, da misli ententa vojno nadaljevati, toda za uspešno nadaljevanje pa je brezpogojno potrebno, da se vojne udeleži tudi Bolgarija, Ententa bo v slučaju potrebe Grško s silo prisilila do odločitve. Tudi Srbija ne more več odlašati, ker ententa zahteva takojšen odstop ozemlja. Vsako zavlačevanje bi pomenjalo nezaupnico ententi in v tem slučaju bi bila Srbija za bodočnost navezana samo na svojo lastno moč, V razgovorih je prevladovalo mnenje, da naj se ententi glede na Bolgarijo pusti svobodno postopanje, ker Srbija popolnoma zaupa, da bo ententa upoštevala tudi srbske interese.
Bolgarski politični krogi sodijo, da srbski odgovor ne bo tako kategoričen kakor grški, kajti Srbi vedo, da bi bil en-tentin neuspeh obenem tudi njihov. Splošno sodijo, da ententa zelo forsira svoje napore, da pridobi Bolgarijo, da s Carigradom vsaj nekoliko izenači poraze na Poljskem in Francoskem,
Grki pravijo ententi, da Bolgarija ne bo šla proti Turčiji, s katero išče celo zveze. V Bolgariji sami pa so sedaj tudi opozi-cionalne stranke odobrile vladno politiko, ki je res dosegla znatne uspehe. Tudi Ge-šov se je izjavil za vlado. »Utro«, najbolj razširjen list, piše: »Sedaj imamo mi besedo in danes ali jutri bomo ali iz lastne sile ali s pomočjo Evrope dobili Makedonijo,«
Iz Rumunije ni posebnih novic. Edinole »Berliner Tageblatt « poroča, da je vlada iz obmejnih krajev s silo izgnala vse jude, ces, da so preveč Avstriji prijazni. Kralj
desidentov 'FiHpesca. konservativnih
n .. Drh™ vcsti 2 Balkana.
. q VS1, j >>Drau<< P°roča avgusta iz Soluna, da so se pred poslopji ententnih poslanikov vršile velike demonstracije. Ljudstvo je razbilo sipe v oknih, policija je morala pregnati množico s silo.
V Rimu so zelo pozorni, ker je znani Italijanom sovražni albanski voditelj Prenk Bib Doda na vabilo kralja Nikolaja odpotoval v Cetinje.
Iz Trsta poročajo, da je v Tirani 1000 Srbov, v Elbasanu pa 5000. Po deželi pošiljajo manjše oddelke, da ujamejo vsako osebo, katero naznači Essad paša, ki hoče na ta način spraviti voditelje zadnje vstaje in tako napraviti red. Usmrtiti je dal že nad 50 Albancev, katere so mu prignali Srbi,
Iz Niša poročajo, da vladna »Samouprava« piše, da je ententa napravila zadnjo kolektivno noto iz najboljših namenov za Balkan. Zato se ni treba razburjati. Če se v podrobnostih najdejo kake zmote, tedaj je znano, kdo ima na le zmote opozoriti in kam se je treba obrniti. »V tem oziru lahko čisto pomirjeni zaupamo naklonjenosti in pravičnosti svojih zaveznikov.«
Iz Lugana 16. avgusta »Stampa« poroča: Včeraj so se živahno izmenjavale brzojavke med zunanjim ministrom grofom Sonninom, balkanskimi zastopniki en-tente in italijanskimi poslaniki,
V Rimu upajo, da bo energična akcija entente pripravila Grčijo do »boljšega spoznanja«,
Kodanj, Iz Niša poročajo: Ruski poslanik knez Trubeckoj je zahteval v carjevem imenu od Srbije, naj odstopi Bolgariji vsaj macedonsko ozemlje vzhodno od Vardarja, da pridobe Bolgarijo sporazumu. Srbska vlada pa z ozirom na prebivalstvo ne more ugoditi. Srbska vlada zdaj hiti popravljati ceste med Bitoljem in Ti-rano, nadalje popravljajo stara pota v Albaniji, osobito pri Prizrenu. Sodijo, da Srbija zato tako hitro popravlja ceste in pota, ker kljub napetosti pričakuje od Italije vojaške pomoči.
Genf. Agence Havas poroča 17, t. m. neuradno: Pogajanja sporazuma z balkanskimi državami niso dovedla do sporazuma. Kdaj prično balkanske države vojsko, še ni gotovo. Več držav v sedanjem trenutku ne želi opustiti nevtralnosti.
»Vossische Zeitung« prinaša iz Sofije: Ker celo na Balkanu ne snejo juhe tako vroče, kakor jo skuhajo, bo čisto prav s hladnim mirom poslušati burne vesti iz balkanskih glavnih mest. Grožnje proti Grški izhajajo v prvi vrsti od angleške diplomacije, pa jih vsi Balkanci smatrajo samo za »bluff«. Posebno je presneto malo verjetno izkrcanje 80.000 Angležev v Solunu in Kavali. Bolgarija bo čakala in si dala časa na vse strani. Presenečenj ni pričakovati, razen če se kje na Balkanu dogode posamezna dejstva, kakor se to navadno dogaja, če kak balkanski narod Rusom ni po volji. Novo obstreljevanje Belgrada in druge vojaške akcije ob Donavi stoje gotovo v zvezi z diplomatičnimi dogodki na Balkanu in so zaenkrat bolj političnega nego vojaškega pomena.
Položaj Črnogorcev v Skadru kritičen.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča po »Giornale d'Italia«: Položaj Črnogorcev v Skadru je kritičen. Boje se, da napadejo mesto hribovski rodovi. Iz Skadra so na hribovce poslali vse razpoložljive čete. Hribovci so zmagovali in so veliko Črnogorcev ujeli. Zahtevali so nato, naj jim Črnogorci vrnejo zaplenjeno orožje, oni pa vrnejo ujetnike. Kralj Nikolaj jim ne bo vrnil orožje, a hribovci ujetnikov niso privedli v Skader, marveč v Gusinie,
Grški kralj sprejel odstop vlade, Atene, (Kor. ur.) Kralj je sprejel odstop ministrstva Gunaris in se je 18. t. m. posvetoval z Venizelosom,
Bolgarski vojni minister odstopil, Sofija, 20. avgusta. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Bulgare«: Vojni minister Fi-čev je iz ozirov na svoje zdravje odstopil.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo, Berlin, 19, avgusta. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Med Angres—Souchez je izvedel sovražnik včeraj zvečer napad, ki ga je pripravljal cel dan z ognjem artiljerije. Mestoma je vdrl v naše najsprednejše jarke in je del središča še zaseden po njem, a na ostali bojni črti je bil že vržen.
V Vogezih je obnovil sovražnik včeraj svoj napad severno od Munstra proti našim postojankam na Lingekoplu in Schratzmannle. Po začasnem prodiranju v posamezne jarke na Lingekopiu je bil tam sovražnik povsod odbit. Na Schratzmannle se še bojujejo.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Današnje poročilo najvišjega vojnega vodstva nemške armade poroča o ljutih francoskih napadih pri Angres Souchezu in v Vogezih. Francoski napadi so le deloma uspeli in bodo v kratkem nemške čete, kakor se je to dozdaj še vedno zgodilo, vzravnale položaj, v kolikor ga še niso. rrancozi so postali živahnejši, ker pritiskajo nan,e in na Angleže Rusi, da naj napadajo in da tako razbremene Ruse. Poleg tega je pa tudi v francoski republiki med poslanci nevolja radi nedelavnosti francoske generalitete že tako velika, da ni izKljucen odstop sedanje francoske vlade in morebiti celo predsednika Poinca-reja, ki je na željo Rusov postal predsednik francoskc republike, ker je bilo znano, da želi voiske z Nemčijo.
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 16. avgusta. Popoldansko poročilo. Ponoči kanonada okoli Soucheza in na planoti Rouvron. Severno od Aisne, v odseku Quennevieres in v zahodnih Argonih boji z bombami in ročnimi granatami.
Zvečer: Na več delih fronte celi dan siloviti artiljerijski boji. Naše baterije so povzročile sovražniku občutne izgube pri Quennevieresu, so ustavile njegov ogenj na planoti Rouvron in so resno poškodovale nemške utrdbe severno od Godata med Berry au Bacom in Loivre. Ker je sovražnik metal granate na St. Die, smo streljali na gazometer v Markirchu, ki je eksplodiral. Za represalijo je tudi drugi ogenj zažgal nemško tovarno vzhodno od Munstra.
Pariz, 18. avgusta. Včerajšnje popoldansko poročilo:
Precej živahna kanonada na raznih delih fronte, posebno v Boesinghe pri Quennevieresu, v Lotringiji pri Arracour-tu in Leintreyu. Boj z ročnimi granatami v Argonih pri Fontaines aux charmes in pri Haute chevauchee, V zadnjem kraju so Nemci iz svojih jarkov napadli, toda naš ogenj jih je vrgel nazaj v njihovo črto.
Pogovor s poveljnikom francoske verdun-ske vojske,
Berlin, 18. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča: Pariški poročevalec »United Press« je obiskal z dovoljenjem generali-simusa Joffre-ja mnoge francoske utrdbe na zahodnem bojišču. V pogovoru s poveljnikom čet okoli Verduna, je ta rekel sledeče: »Nam se ne mudi, ker za nas dela čas- Mi moremo kadar samo to hočemo predreti nemške postojanke, ali to bi se dalo izvršiti z zelo velikimi izgubami. Zato hočemo, da Nemci poskušajo svojo moč na nas. V francoskih vojaških krogih se splošno misli, da bo vojska trajala vsaj še leto dni.
Nova francoska letala.
Pariz. »Temps« poroča: Na francoskem bojišču preizkušajo nova letala, ki jih gonita dva motorja in ki so oborožena s strojno puško. Uspehi so izvrstni.
Portugalska artiljerija za Angleže,
Dunaj. Nekateri listi poročajo iz najbolj poučenega vira: Portugalska in Anglija se pogajata, da bi Portugalska prepustila Angliji vse svoje topove. V Londonu se mudi zdaj portugalska komisija, da se sklene pogodba. Vsi portugalski arsenali delajo za Angleško, ki je naročila zato generalu Bothi, naj pomiri portugalsko Afriko, da Portugalski ni potrebno odpošiljati čet tja.
Del francoskih socialistov za mir,
Curih, Na občnem zboru francoskih strokovnih ^ društev namerava opozicio-nalna opozicija predlagati, naj se sklepa o tem, če naj strokovna društva podpirajo politiko vojske ali pa zahtevajo od vlade, da se sklene kmalu mir. ad Rusiaj.
Francoska vladna kriza. Tudi Poincare-jevo stališče omajano.
Haag. Po došlih poročilih namerava odstopiti tudi predsednik republike Poincare, če bo prisiljena vlada odstopiti. Kljub temu močna stranka sili na odstop vlade,
»Deutsche Tageszeitung« poroča iz Haaga: Semkaj došle vesti pravijo, da sc bo francoska ministrska kriza morala rešiti še ta teden. Predsednik Poincare baje grozi z odstopom, če bodo vrgli Viviani-jevo ministrstvo, zato upajo, da se bo radikalna stranka tega ustrašila, pa kljub temu zahteva v zbornici močna stranka, da ministrstvo odstopi. Kot bodočega moža imenujejo Brianda.
Na izvolitev Poincareja je vplivala najbolj Rusija. Bil je izvoljen, ker je bilo znano o njem rojenem Lorenčanu, da želi vojsko z Nemčijo, dasi je veliko uglednih francoskih politikov nasprotovalo njegovi izvolitvi. Vpliv ruskega poslanika Izvol-skega je pa premagal vse ovire in je dosegel, da je postal Poincare predsednik republike, dasi z njim niso bili zadovoljni čisti republikanci, ki so morebiti upravičeno trdili, da bi Poincare ne nasprotoval tudi obnovitvi monarhije.
Millerand podal demisijo,
Berolinski »Deutsche Tageszeitung« poročajo iz Curiha 16. avgusta Od danes zjutraj se tu trdovratno vzdržuje govorica, da je francoski vojni minister Millerand podal svojo demisijo. Potrjena pa vest še ni.
Angleška vlada zahteva nov šesttisočmili-jonski vojni kredit.
Amsterdam, Iz Londona se poroča: Ministrski svet je sklenil, da bo zahteval od parlamenta nov vojni kredit v višini šesttisoč milijonov.
Bol za Carigrad.
PRED NOVIMI OPERACIJAMI ZAVEZNIKOV.
Ženeva, 17, avgusta. Po pariških vesteh pripravljajo Francozi in Angleži na Gallipoliiu nav splošen napad, Londonski
dopisnik »Secola« tako-le opisuje nalogo teh najnovejših operacij: »Od Francozov in Angležev izvršena izkrcavanja na ožini pri Bulairu, ki veže Gallipoli s turškin^ ozadjem, se smatra v vojaških krogih kot začetek nove faze proti Dardanelam. Nove operacije imajo namen, da zavladajo nad cestami, ki vodijo iz Gallipolija v notra-njost. Edino po teh cestah se preskrbuje turška vojska na suhem. Morska pot v Marmarskem morju je v nevarnosti pred angleškimi podmorskimi čolni. Na ta način zavezniki vežejo čezdalje manjši krog okoli turške vojske na polotoku. Ta načrt je bil že dolgo časa zasnovan, ali se je mislilo, da bo njeno delovanje ojačeno s sodelovanjem Italije. Sedaj je prišel čas. (?)
FRANCOZI IZKRCALI ČETE NA KIOSU IN SAMOSU.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča. VI Milan došli grški listi imajo vest, da so se na otoku Kios izkrcale angleške, na otoku Samos pa francoske čete, v celem okoli 70.000 mož.
V ZALIV SAROS ODPOSLANIH 100.000 MOŽ.
Frankobrod, Dne 14. t. m. so z Myti-
lena odposlali 100.000 mož v zaliv Saros.
Ujetniki in internirane! se vračajo.
Rim, 17, avgusta. (Kor, ur.) »Osser« vatore Romano« prinaša vest, da so vsled posredovanja sv. stolice med Nemčijo in Angleško nastale težkoče glede izvršitve izmenjave za vojno nesposobnih civilnih' ujetnikov vsake starosti pred vojnimi strankami, sedaj popolnoma premagane, kakor to potrjujejo tudi obojestranske di« plomatične izjave.
Italijansko časopisje pa s tem vatit kanskim poročilom ni zadovoljno, ker Va-* tik an tako uspešno nastopa za mir in po* sredovanje. »Corriere della Sera« zahteva, da se mora kategorično dementirati vest, da Vatik an obdelava škofe ententi« nih držav v smislu mirovnega posredova« nja. Iz Dunaja je v pondeljek odpotovala na severno bojišče velika komisija visokih vojaških uradnikov in zdravnikov, da slo* vesno sprejmejo za vojno nesposobne voj« ne ujetnike, ki so prišli iz Rusije,
»Lokalanzeiger« pa poroča iz Ko-danja, da bo to izmenjavanje ruskih in avstrijskih vojnih ujetnikov najbrže kmalu prenehalo in sicer radi prometnih ovir, ker Rusija za te namene zaenkrat nima dovolj pripravnih železniških vozov.
Dnevne novice.
—	Cenj. naročniki »Slovenca«, ki pre*
mene svoje bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati,
+ Hrvatska deputacija mest povo« dom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja. Povodom slavlja 85. rojstnega dne cesarja bodo poslala hrvaška mesta posebna odposlanstva na Dunaj, ki se bodo poklonila vladarju. Cesar bo sprejel hrvaško deputacijo najbrž koncem tega meseca.
—	Pozdravi naših vojakov. Prejeli smo: Vsem doma ostalim pošiljamo pozdrave s Kraške planote povodom slavlja rojstnega dne našega presvitlega cesarja tu zbrani Slovenci. Zaman se trudi vero-, lomni Italijan, naše zemlje ne bo pustošil, dokler stoje naše vrste; le preko naših trupel vodi njegova pot. V imenu vseh? Na skorajšnje veselo svidenje! Ivan Vrisk, div, tel, odd.
+ Odlikovanja, Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 1. trd. top. bat. Ludvik Pengov. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracija je dobil nadporočnik 47. pp. Rihard Kopriva. Najvišje pohvalno priznanje je do« bil nadporočnik 7. lov. bat. Oton Stenger, nadporočnika 97. pp. Franc Šega in dr. iur. Maks Obersnel in stotnik 97. pp, Štefan pl, Patay, Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil četovodja 8. lov, bat, Fermišek Vinko, nadomestni stražmojster Zadnikar Franc, prideljen 2. bos, herc, p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste je dobil častniški sluga 16. pp. Bizjak Josip.
+ Odlikovanja pri mornarici. Cesarsko pohvalno priznanje se je izrazilo kon vetnemu kapitanu Adolfu Potočnik in fre> gatnemu poročniku Draganu Babič.
—	Vojaški kurat Maračič je od 21. julija kot naslednik včg. nadkurata h! Ranta nameščen kot divizijski župnik pri 6. inf. diviziji in številka njegove vojne pošte je sedaj 32, ne torej 173. Njegova so-trudnika sta preč. gospoda dr. Kulovec pri 17. pp, m Hafner pri 7. pp. Preč. gospod kurat Maračič pošilja z bojišča vsem znancem in prijateljem prisrčen pozdrav.
—	Gospod nadkurat Raat je imenovan voditeljem vojnega superiorata pri neki armadi na Rusko Poljskem.
—	Smrt za domovino. Dne 10. t, m. so padli na polju časti in slave Slovenci: Maketa 27. dom. pp., Franc Bremec in KasU
ner ter kadetni aspirant Štefan Kočcvar. Vsi trije so bili zadeti v glavo. To so prve žrtve po enem mesecu pri tem domačem pešpolku. Blag spomin slovenskim ju-*r tlakom!
+ Proti dr. Trumbiču in drugom. Poroča se, da je okrajno sodišče uvedlo sodno postopanje proti dr. Trumbiču kot predsedniku, dr. Ant. Biankini, dr. De Giulli, dr. Juliju Gazzari, dr. Mičiču in umetniku Ivanu Mestroviču kot članom »Jugoslovanskega odbora«, in sicer radi zločina veleizdaje. Dr. Gazzari so zaplenili vse njegovo premoženje v znesku 10O.OOO kron.
+ Iz politične državne službe. Njegova ekscelenca gospod deželni predsednik kranski je imenoval stavbnega praktikan-ta Ivana pl. Tornago za c. kr. stavbnega adjunkta.
Sin deželnega glavarja ranjen. Starejši sin našega deželnega glavarja, rezervni poročnik Ivo Š u s t e r š i č , je bil ranjen na laškem bojišču, pri Tolminu. Ranjen je bil v strahovitih bojih, sredi svojih junaških Bosancev, ki so se bili kot levi in sijajno rešili svojo posebno teško nalogo. — Rana po zatrjevanju vseh očividcev, hvala Bogu ni nevarna, Tako poroča državni poslanec dr. B e n k o v i č, ki službuje v neposredni bližini bojišča,
+ Visoko odlikovanje štajerskega namestnika. C. kr. kor. ur. poroča: Štajerski namestnik Manfred grof Clary je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda.
—	Iz ljudskošolske službe. Začasno vodstvo ljudske šole v Podbrezju je poverjeno učiteljici Antoniji Štamcar, ker je pozvan pod orožje nadučitelj Anton Lovše. Učiteljski kandidatinji Irmi Grohar je dovoljena brezplačna šolska praksa na ljudski šoli v Zagorju.
—	Za poročnike so imenovani vojaški akademiki Gottfried bar. S c h w a r z pl, Karsten (pri 17. pp.), Franc Matej-k a (pri 27. Dp.) in Ervin R i e g e 1 (pri 27. pp.).
—	Odlikovanja. Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil major Franc Ko-rec in vojaški podintendant Alfonz Mala-verh,
—	Imenovanje. Za štabnega narednika je imenovan Anton T o p 1 i k a r pri 97. pešpolku, oddelek strojnih pušk.
—	Slovenski vojak umrl v Inomostu, Iz Inomosta nam poročajo dne 14. t. m.: V tukajšnji bolnišnici »Hotel Maria The-resia« je dne 14. t. m. umrl na srčni vodenici in vnetju možgan Alojzij P u c e 1 j iz Zališča pri Rudolfovem, od 17. pešpolka, del. oddelek.
—	Strašna nesreča na železnici. Na postaji Hojvic, Češko, je trčil praški brzo-vlak s tovornim vlakom. Med 132 popotniki brzovlaka jih je bilo ranjenih 24, med njimi 2 težko.
—	Umrl je urednik »Neues Wiener Tagblatta« Jožef Stieglitz.
—	Najvišje pohvalno priznanje je prejel stotnik Julij Lampič 27. dom. pešpolka.
—	Zaplenjeni surovi petrolej, S cesarsko odredbo se je zaplenil surovi petrolej. Vsled vojske niso iz Galicije odvažali surovega petroleja. Bencina, petroleja in olja za mazanje je pričelo za to primanjkovati. Da se pospeši čiščenje surovega olja, se je zaplenil,
—	Na severnem bojišču je bil v nogo težko ranjen in se zdravi v bolnišnici v Lincu poročnik 6. ulanskega polka Raj-mund Jordan, rojak radovljiški.
—	V Št, Jerneju bo dne 24 t. m. velik semenj prvikrat na novem sejmišču. Tako velicega ter po najnovejših strokovnjaških predpisih prirejenega sejmišča nima sedaj nobena občina od Ljubljane doli. Tudi napredek.
—	Kruti alkohol tudi v sedanjem teš-kem času ne miruje. Na Vrhniki je dne 16. t, m, vsled preobilo zavžitega ruma umrl gluhonemi Matija Medved, star okrog 30 let. Ljudje so ga videli pijanega obležati ob potoku, a ko so ga zvečer njegovi domači hoteli spraviti na stanovanje so opazili, da je mrtev. Bil je udan pijači, zlasti žganjepitju.
—	Oproščena. V Mariboru je bila osumljena veleizdaje soproga davčnega oskrbnika Kotzbek. Pred sodiščem je bila oproščena.
LManske novice.
lj Brambni ščit v Ljubljani. Zabijanje žrebljev po 20 h, 50 h in 1 K se vrši na magistratu vsak dan od 9. dopoldne do pol 1. ure popoldne ter od 4. ure popoldne do mraka. Žreblji in potrdila o zabijanju se dobivajo pri brambnem ščitu.
lj Dajte nam kruha! Že par dni sem oblegajo ob različnih dnevnih urah večje množice ljudi razne prodajalne kruha. Gnječa je ponekodi iolika, da so v nevarnosti starci in otroci. Vse to pa povzroča velik nered pri razdeljevanju kruha. Pripeljejo ga mnogo prepozno in pa vsaj polovico premalo. Pomisli naj se vendar, da morajo ljudje na delo in da nima
nihče časa oprezovati na kruh po cele ure, potem pa še oditi praznih rok. Koruzne moke menda vendar ne manjka, vode in drv pa sedaj tudi še ne. Človeku se smilijo uboge begunske rodbine in pa lačni otročiči domačih nižjih slojev, ki niti za drag denar ne morejo dobiti najpotrebnejšega živila. Pomoč je nujno potrebna, kajti želodčno vprašanje igra tu važno vlogo.
lj Gospod župan dr. Ivan Tavčar odpotoval je danes za teden dni iz Ljubljane, Za čas njegove odsotnosti nadomestuje ga v županskih poslih gospod podžupan dr. Triller, ki je vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne navzoč v županovi pisarni na magistratu.
lj 1000 cigaret za tri krone v prid našim ranjenim vojakom. Z navdušenjem so hiteli naši sinovi na bojno plan, da ščitijo domovje pred premočnim sovražnikom. Mnogo se jih vrača, da si zdravijo rane, ki jih je zadala sovražna roka. Dolžnost nas veže, da delimo skrb za dobrobit teh junakov. Darovi ljubezni so dolžnost hvaležnosti, kateri se naj nihče ne odteguje. Vsepovsod so se požrtvovalna srca odzvala, ali daril ni nikdar preveč. Zlasti cigarete so dar, ki ga naši vojaki najbolj zažele in najraje sprejemajo. Ugodna prilika se nudi tu pomagati. Pri tukajšnjem tobačnem skladišču na Tržaški cesti št. 12 se dobi za pet kron 1000 cevk in za basanje potrebni tobak. Ko se nazaj prinese od dobrih rok basane cigarete, ki so namenjene za razdelitev v bolnicah »Rdečega križa«, tedaj se vrne dve kroni. Potemtakem treba le nekoliko truda, pa je mogoče z malim denarjem udeležiti se dobrodelnega namena. Na delo tedaj, kupujte in darujte, da olajšate položaj naših bednih ranjenih vojakov. — C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
lj Umrli so v Ljubljani: Janez Mencej, dninar, 73 let. — Jakob Ambrosič, Adam Nikolai, pešca. — Konštantin Kramuruk, pešec. — Illes Szasz, ogrski črnovojnik. — Fran Habersattler, pešec. — Benato Peric, sin begunke, 1 leto. — Stanislav Grzyl, pešec. — Ivan Brause, poddesetnik. — Fran Kikel, vojaški kolesar, — Josip Graf, četovodja deželnih strelcev. — Ivan Wagner, pešec, 27 let. — Marija Trpin, žena slikarja in podobarja, 34 let. — Peter Smerkol, premogar-hiralec, 37 let. — Josip Schmiedt, Hamil Pajič, Mihael Bagle-da, pešci.
lj Padel je na italijanskem bojišču 18, t, m. poročnik v rezervi Teodor Steinherz.
lj Na današnjem specialnem večeru v »Kino Central« v deželnem gledališču je na sporedu veleinteresantna novost: »Mož z dvojnim obrazom«, velika detektivska drama in več drugih zanimivih točk. — Jutri nov senzacijski spored.
lj Izgubil je neki notarski kandidat listnico z več važnimi legitimacijami in listinami. Odda naj se z drugimi predmeti vred na naslov v legitimacijah ali pri tem upravništvu.
Na potopljenem podmorskem čolnu u XII
so bili: Kapitan Egon Lerch, poročnik Ernst Zaccaria in Friderik Nesser, Stanislav Dvo-raček, Franc Lang, Mane Budisavljevič, Makso Pustaverh, Rudolf Drotzinger, Ladislav Deak, Zoltan Stras, Josip Ziegler, Karol Waidisch, Robert Schrammayer, Štefan Kousek, Anton Fidra, Josip Reisin-ger, Ivan Kotzmann.
Na morili.
ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN »O XIII« POTOPLJEN. — PARNIK »ARABIC« TORPEDIRAN.
Berlin, 20. avgusta. (Kor. ur.) Uradno: Nek nemški podmorski čoln je uničil angleški podmorski čoln »O XIII« ob južnem izhodu Sunda.
London, 20. avgusta. (Kor. ur.) White-starski parnik »Arabic«, ki obsega 10.000 ton, je bil torpediran, ko je vozil v Ameriko, Popotniki in posadka je rešena.
DVA PARNIKA POTOPLJENA.
London, 19. avgusta. (Kor. ur.) Glasom Reuterjevega poročila sta bila parni-ka »Maggie« in »Serbino«, slednji last črte Wilson, potopljena. Posadka je bila rešena.
Razna naročilo.
RUSIJA VPOKLICUJE MORNARIŠKE PODČASTNIKE.
Petrograd, 19. avg. (Kor. ur.) Carjev ukaz z dne 8. avgusta odreja vpoklic vseh mornariških šarž iz azijske Rusije.
SEDEŽ VOJAŠKEGA GUVERNERJA PREMEŠČEN V KIELCE.
Kielce, 18. avgusta. (K. u.) 15. t. m. je c. in kr. vojaški guvernement premestil svoj sedež iz Miechowa v Kielce. Mestni predsednik je povodom službenega nastopa v navzočnosti mestnega zastopstva in I magistratnih uradnikov v imenu mesta na
slovesen način izrazil vojaškemu guvernerju svojo lojalnost.
NOVI POZIVI POD OROŽJE NA ŠVEDSKEM.
Berlin. »Magd, Ztg.« poroča iz Stock-holma: Vpoklicana sta zopet dva letnika švedske armade,
IZPOPOLNITEV MORNARICE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Rotterdam, 18, avgusta. Iz Washing-tona se poroča: Voditelj mornaričnega oddelka, Daniels, se peča z dalekosežnimi načrti za izpopolnitev mornarice. Predvsem se ima ustanoviti poseben mornariški svet iz civilnih krogov, ki mu bo stal na čelu Thomas A. Edison. Za člane se imenujejo še drugi znameniti iznajditelji. Daniels bo stvar predložil že prihodnjemu kongresu. Obenem se ima ustanoviti velik centralni urad in laboratorij za eksperimente.
JAPONCI SE POLAŠČAJO ANGLEŠKE TRGOVINE.
Amsterdam. (K. u.) »Newyork Times« poročajo iz Singapore: Japonci izkoriščajo splošen trgovinski položaj tako, da se niso polastili le trgovine sovražnih držav, marveč tudi angleške kupčije.
ŠPANCI ZAHTEVAJO GIBRALTAR.
Genf, V nedeljo je bilo v Barceloni, kakor poročajo madridski listi, veliko viharnih ljudskih shodov, na katerih so zahtevali, naj zahteva Španska Gibraltar.
PORTUGALSKE SE NE UDELEŽI EVROPSKE VOJSKE.
Basel. »Tagesanzeiger« poroča iz Lizbone: Tudi nova portugalska vlada je odklonila udeležbo v evropski vojski.
MOSKOVSKE NEMIRE ZAKRIVIL MESTNI PREFEKT ADDIANOV.
Petrograd, 19. avg. (Kor. ur.) »Rječ« poroča iz Moskve: Preiskava, ki so jo uvedli senatorji, je odkrila, da zadeva vsa krivda radi nemirov v Moskvi prefekta Addianova, ki je revirnemu načelniku iz strahu pred liberalno opozicijo prepovedal vsak nastop proti izgrednikom.
VATIKAN IN MIR.
Lugano, 18. avgusta. Iz Rima se poroča: Vatikanski uradniki so zastopniku »Press-Association« razložili papeževo politiko in izjavili, da si Vatikan neprestano prizadeva, da bi se končale vojne strahote in vojna sama. Uradniki so tudi namignili, da hoče biti papež zastopan pri mirovnih posvetovanjih kot najvišji zaščitnik člove-čanskih in krščanskih načel.
OGNJENIK NA OTOKU STROMBOLI BRUHA.
Lugano, 18. avgusta. (Kor, ur.) Vulkan na otoku Stromboli je izbruhnil velike množine lave. Iz njegovih žrel se glasom uradnih poročil zlivajo celi ognjeni potoki.
NEURJA V OHIO.
Rotterdam, 18, avgusta. Iz Ohia se poroča, da so zadnje vremenske nezgode v državi Ohio napravile mnogo milijonov škode. Veliko tovarn je moralo radi po-vodnji ustaviti delo in mnogo tisoč delavcev je ob kruh. Na tisoče hektarov njiv, travnikov itd. je opustošenih, pridelki so uničeni.
PriraorsKe novice.
Cesarjev god v Gorici. Kljub bližnjemu boju je Gorica cesarjev god slovesno praznovala. Vsak, kdor je le ostal v mestu, je razobesil zastave in bil pri sv, maši, katero je v osrednjem semenišču bral nadškofov namestnik. V neki drugi cerkvi se je prej vršila slovesna služba božja, katere se je udeležilo vse vojaštvo. Pri slovesnem obedu je najvišji poveljujoči general napil cesarju. V ognjevitih besedah je izrazil v srcih vseh vkoreninjeno zvestobo do cesarja, V tem se je od blizu in daleč začulo gromenje topov, ki je »slava« klicem dalo nepozabljiv odmev.
Poziv. V tržaškem uradnem listu se poziva javnega knjižničarja dr. Attilia Hortis, naj se vrne in zopet prevzame svojo službo dne 18. septembra t. 1,, če ne, bo odpuščen. Podobnih pozivov javnim uradnikom v Trstu je bilo izdanih že obilo, pa najbrže ne bodo prodrli v — Italijo.
— Poklonitev tržaškega slovenstva Nj. Veličanstvu, Povodom cesarjevega rojstnega dne se je pri ces, namestniku v Trstu oglasila deputacija tržaških Slovencev, ki je zastopala 55 društev in denarnih zavodov iz mesta in okolice. V imenu de-putacije je govoril dr. Josip Wilfan, po-vdarjajoč slovensko zvestobo in željo po zagotovitvi gospodarskega in duševnega napredka v neoviranem naravnem razvoju v plemenitem, mirnem tekmovanju s so-deželani druge narodnosti, Ces, namestnik jc nemški odgovoril, zaključil je pa svoj odgovor slovenski: »Tudi slovensko prebivalstvo Trsta, ki se je hvala njegovi vztrajni delavnosti in neutrudljivi organizaciji povzpelo do važnega činitelja v javnem in gospodarskem razvoju mesta, ljudstvo, katerega sinovi sc sedaj z junaško hrabrostjo bore za čast in bodočnost Av-
strije, v okviru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega premi-lostnega gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo uživala naša preljuba domovina po zmagoslavno dovršeni vojni, V tem zmislu Vas pozdravljam še enkrat, gospoda moja, ter se Vam zahvaljujem za izražene dokaze Vašega patrijotizma!« — Gospod namestnik se jc nato pogovarjal s posameznimi člani odposlanstva o razmerah v društvih, ki so jih zastopali, in o splošnih željah in potrebah slovenskega prebivalstva ter se končno poslovil od poslanstva z zagotovilom, da bo po svojih najboljših močeh upošteval in pospeševal upravičene želje tržaškega Slovenstva, posebno kar se tiče gospodarskih potreb in pa mladinske vzgoje in oskrbe,
—	Slovenski begunci z Goriškega st. nahajajo v sledečih krajih: v političnem okraju Auspitz na Moravskem 1425 Slovencev, v političnem okraju Hohenstadt na Moravskem 1375 Slovencev, v političnem okraju Iglau na Moravskem 800 Slovencev, v polit, okraju M. Schonberg na Moravskem 1800 Slovencev, v polit. okr. M. Triibau na Moravskem 1455 Slovencev, v polit, okraju Braunau, Spodnja Avstrija, 500 Slovencev, v pol. okr. Modling, Spod. Avstr., 1500 Slovencev, v pol. okr, Romerstadt, Spod, Avstr., 347 Slovencev, v polit, okr, Horn, Spod, Avstr,, 1060 Slovencev in v Lipnici na Štajerskem okoli 1000 Slovencev.
Velika gospojnica v Gorici. Prazno* vali smo jo sicer na zunaj skromno, a tembolj smo občutili v naših srcih, kako smo ravno v teh nevarnih časih potrebni zaščite Marije Device, naše ljube Gospe, Slovesna sv, maša se je vršila v kapucinski cerkvi ob desetih. Cerkev je bila skoraj prenapolnjena vernikov in posebno je bilo opaziti mnogo vojaštva. Vidimo, da naše ljudstvo kljub grozeči nevarnosti — granate so že namreč padale v bližini te cerkve — rado poseča še sveta opravila in si izproša nadnaravnih moči proti teškim izkušnjam, ki so prišle nad nas,
Goričan Anton Paulin — umrl junaške smrti na severnem bojišču. Anton Paulin, doma iz Gorice, služeč pri pp. 97., 13. stotnija je umrl dne 14. junija 1915 v Galiciji vsled zadobljenih ran. Bil je ustreljen v trebuh. Pokopan leži na pokopališču v vasi Gvozdzice pri Kolomeji. Bog mu daj večni mir!
Jurist Stanko Gabrščik iz Trsta, praporščak pri 80. polku, piše z dne 13, junija iz Kijeva, da je neranjen ujet. Toliko v obvestilo njegovim prijateljem.
Konjski tramvaj v Trstu in laške unifor-
me. Vsled zadnje vladne odredbe, po kateri je prepovedano nositi sovražnikovim podobne uniforme, so tudi pri tržaškem konjskem tramwayu odvzeli voznikom laške kape in jih nadomestili z drugimi, podobnimi našim železničarjem. Magi-stratni policaji, ki so nosili čisto laške uniforme, hodijo v lastnih civilnih oblekah. Istotako ostali magistratni veljaki, Svoj-čas je marsikdo z začudenjem povpraševal, 'kdo je »ta laški general«, ko so videli prav po sredi ceste široko korakati poročnika trž. gasilnega društva. Imel je tudi laško sabljo. Sedaj je tudi le pajacade konec.
—	Župan Obljubek je zagotovo ostal v Brdih in ni torej na Gorenjskem, kakor se je poročalo. Ostal je na domu v Krasnem pri Kojskem z ženo in sinom Drago-tinom. Hčerke je odposlal začasno na Štajersko. Drugi sin Stanko se pa nahaja v Brežah na Koroškem, kjer poseča kot enoletni prostovoljec častniško šolo.
—	Padel je na severnem bojišču Ivan Žnidarčič iz Skrljevega pri Kožbani v Brdih. Služil je pri lovskem bataljonu št. 18 in boreč se za svobodo svoje domovine našel je častno smrt na galiških po> ljanah. Bodi mu tuja žemljica lahka!
—	Ranjena sta bila na jugozapadnem bojišču Fiklak Jožef iz beneškega Vrhov-lja in Anton Sitar iz Senika, oba pripadata lovskemu bataljonu št. 7. Peljali so jih v notranjost dežele, da se izlečita.
XXX SEZNAM
vseh ženskih oseb in otrok, ki so bile ta* njene v Gorici in okolici od začetka vojske sem in ki so se, oziroma se še nahajajo v mestni ženski bolnišnici v Via Preozzi: Kumar Frančiška, Ločnik, 43 let, spr. 6. junija 1915, odp. 27. julija. Kumar Marija, Ločnik, 16 let, spr. 6. jun., odp. 27. jul. Kumar Peter, Ločnik, 6 let, spr. 6. jun., odp. 27. jul. Kumar Karmela, Ločnik, 4 leta, spr. 6, jun,, odp, 27. jul, Leban Ana, Podgora, 58 let, spr, 5. jun., še v bolnišnici. Pereko Avguština, Ločnik, 70 let, spr, 8. jun., odp, 27, jun. Malič Jožefa, Ločnik, 37 let, spr. 8. jun., odp. 5. jul, Bregant Kristina, Gorica, 18 let, spr. 9. jun., umrla 10. jun. Furlan Marija, Polač, 69 let, spr, 12. jun., odp. 1. avg. Petrovčič Frančiška, Gorica, 17 let, spr, 13. jun., umrla 13, jun. Vida Marija, Gorica, 21 let, spr. 17. jun., odp. 21. jun, Butkovič Adolf, Gorica, 13 let, spr, 17, jun., odp, 28. jun. Peric Marija, Opatieselo, 18 let, spr. 20. jun., umrla 21, jun. Peric Olga, Opatjeselo, 3 leta, spr.
20. jun., umrla 21. jun. Vižintin Marija, Štandrež, 18 let, spr. 24. jun., umrla 26. jun. Qorjanc Katarina, Deskla, 48 let, spr. 24. jun., odp. 2. avg. Komel Mercedes, Gorica, 16 let, spr. 24. jun., odp. 27. jun. Ve-likonja Alma, Gorica, 10 let, spr. 25. jun., odp. 27. jul. Velikonja Ada, Gorica, 6 let, spr. 25. jun., odp. 27. jul. Badalič Kristina, Gorica, 38 let, spr. 24. jun., odp. 6. jul. Marušič Marija, Standrež, 26 let, spr. 24. jun., odp. 27. jul. Furlani Marija, Gorica, 50 let, spr. 25. jun., odp. 10. jul. Pavletič Angela, Gorica, 12 let, spr. 26. jun,, odp. 7. avg. Bratuš Justina, Gorica, 56 let, spr,
26.	jun,, odp, 13. jul. Gorijan Marija, Vo-gersko, 23 let, 26. jun,, odp. 5. jul. Perša Jožefa, Gorica, 30 let, spr. 26. jun., odp. 9, avg. Bregant Jožefa, Podgora, 40 let, spr. 26. jun., odp. 22, jul. Francovig Adal-giza, Gorica, 22 let, spr. 27. jun., odp. 7. jul. Vizintin Marija, Gorica, 18 let, spr.
27.	jun., odp. 26, jul, Lipušček Marija, Gorica, 52 let, spr. 29. jun., odp. 4. jul. Peric Frančiška, Opatjeselo, 28 let, spr. 30. jun., odp, 5. jul. Zidarič Štefanija, Deskla, 15 let, spr. 2. jul., odp. 5. jul. Milost Jožefa, Gorica, 78 let, spr. 4. jul., odp 21. jul. Če-ščut Jožefa, Sovodnje, 16 let, spr, 5, jul., umrla 6. jul. Petean Katarina, Štandrež, 62 let, spr. 7. jul., odp. 26. jul, Lipizer Ana, Gorica, 15 let, spr. 8, jul., odp. 16. jul. Zizmond Marija, Št. Peter, 7 let, spr. 12. jul., odp. 25. jul. Ciglič Katarina, Pevma, 61 let, spr. 18. jul., odp. 29. jul. Peršolja Marija, Gorica, 1 leto, spr. 19. jul., umrla 19. jul. Jakončič Tereza, Podgora, 52 let, spr. 20. jul., odp. 22. jul. Grauner Frančiška, Gorica, 21 let, spr. 20. jul., odp, 26, jul. Tabaj Cilka, Štandrež, 17 let, spr. 20. jul., še v bolnišnici. Furlan Marija, Štandrež, 16 let, spr. 20. jul., še v bolnišnici. Pelicon Terezija, Štandrež, 52 let, spr. 22. jul,, odp. 26. jul. Avanzini Ita, Gorica, 38 let, spr. 22. jul., še v bolnišnici. Vodopivec Karmen, Gorica, 18 let, spr. 24. jul., odp. 5. avg. Stanič Katarina, Gorica, 23 let, spr. 24. jul., odp. 27. jul. Sinič Katarina, Gorica, 62 let, spr. 24. jul., še v bolnišnici. Batistič Katarina, Sovodnje, 76 let, spr, 25, jul., šev boln. Pušnar Uršula, Gorica, 64 let, spr. 29. jul., še v boln. Vodopivec Karmen, Gorica, 18 let, spr. 6. avg., še v bolnišnici. Ferfolja Klara, Miren, 20 let, spr. 8. avg., še v bolnišnici Zidarič Jožefa, Deskla, 3 leta, spr. 29. jun., še v bolnišnici — Skupaj je bilo vseb 53 oseb ranjenih, od katerih jih je 7 umrlo, 36 ozdravilo in 10 jih je še v bolnišnici. Če sledimo datumom, vidimo, da je bilo ravno v časih velikih bitk največ ranjenih,
Pooresnnc družine s Primorskega.
Karel Lenardič, Roudna čis. 10, Ho-stinec u 'oeleho konec, Pilzen IV. Češko, ki je prej služil pri vojni mornarici v Pulju, išče svoje stariše, ženo Antonijo, doma iz Kojskega št. 10 pri Gorici. Ob enem išče tudi svojega brata, župnika v Kožbani. — Ivan Rustia, konjska bolnica, Radgona, Štajersko, vprašuje, kje se nahajajo želez-ničarji^ iz Kanala in sicer Vales, Rihar, Le-giša, Živec, Vouk, Gabrijelčič in prosi, naj mu naznanijo svoj naslov. — Pogreša se družina Simšič iz Huma 162 p. Kojsko, Brda. Pojasnila na uredništvo »Slovenca«. — Štefan Šturm iz Kožbane v Brdih išče sinove: Friderika in Jožefa, ki sta morala 20, maja t. 1. v vojnike v Ljutomer ozir. v Radgono k infr. 97, Blagovoljna poročila so nasloviti na: Joso Kamuščič, Gorica, Via Ponte Isonzo 9, Alojzišče, ali na »Slovenca«. — Mavric Gabrijel, pri vojaškem stavbnem vodstvu v Steržišču, p. Hudajuž-na, Primorsko, išče Katarino Mavric in družino, doma iz Gorenjega polja 86, občina Anhovo. —- Velišček Anton, črnovoj. straž-na slotnija, Ptuj, išče svojo ženo Marijo s še&timi otroci, doma iz Kojskega 94 pri
Gorici. — Kdo kaj ve, kje se nahaja moja žena Frančiška Pintar in hči Marta iz Loč-nika 212 po domače Ljubisa, je prijazno naprošen, da mi sporoči sedanji njih naslov oziroma kaj se je z njima zgodilo. Jožef Pintar, k. k. Landsturm Wachkomp., Pet-tau, — Jernej Korsič, Dunaj XVI., Wogin-gergasse 4—13, Oesterr. Industrie Werke, išče svojo družino, doma iz Zgonjač, županstvo Kojsko. — Išče se družina Lovi-šček iz Pušnega, občina Ajba pri Kanalu. Kdor kaj o nji ve, naj sporoči Lambertu Lovišček, Backerei Leo Belec 26, Admont, Štajersko. — Kdor bi kaj vedel o družini Tratnik, po domače Klančer, Idrsko št. 81 pri Kobaridu, naj to sporoči na naslov: Andrej Tratnik, k. k Feld. K, R. 9,Bat. 7, vojna pošta 612. — Družina Janeza Gor-jan, ki se sedaj nahaja na Spodnjem Avstrijskem, Deizendorf bei Zelerndorf, doma v Dolu, p Opatjeselo, išče 14letnega Ivana Gorjan, ki je služil v Mirnu pri g. Sever in njegovega brata Jožefa, ki je kopal jarke.
—	Angela Hlede, Št. Viška gora, p. Slap ob Idriji, Primorsko, iče pogrešano družino Andreja Hlede, Pevma 134 priGorici. — Išče se Kurtin Štefanija s sedmimi otroci, ki je stanovala pred vojsko z Italijo v Ver-hovljah, občina Kojsko. Pojasnila želi Anton Kurtin, k. k. Mil. Arb. Abi. 18/17, vojna pošta 53. — Anzelin Anton iz Šlovren-ca 11 (obč. Biljana) bivajoč sedaj v Gross-Stohlu na Moravskem, išče svoja sinova Antona (9 let) in Jožefa (6 let), ki sta bila v družbi Franca Kodermac iz Šlovrenca.
—	Markočič Miha iz Šlovrenca 12 (obč. Biljana), bivajoč sedaj v Gross-Stohlu na Moravskem, išče svojo hčer Emilijo, staro 27 let in naslov sina Janeza, vojaka pri Inf. Reg. 97, ki je zadnjič pisal iz Ljubljane dne 15. maja t. 1., a se je njegov naslov izgubil, ravno tako sina vojaka Jožefa Markočič, Fest. Artill., ki je zadnjič pisal iz Maribora. — Keber Jožef iz Medane 38, bivajoč v Gross-Stohlu na Moravskem išče svojo soprogo Jožefo (48-letno) in svoja dva sinova Franca (12 1.) in Antona (11 1.). — Pulc Jakob iz Barbane št. 8 (ob. Biljana), bivajoč v Gross-Stohlu na Moravskem išče svojo ženo Terezijo roj. Mavrič (53 1.) in svojega nečaka Cirila Mavrič, ki je služboval kot pisar pri c. kr. sodniji v Krminu. — Išče se Antonija Simčič s tremi otroci iz Prelesjega št. 47, občina Anhovo pri Gorici; pojasnila Antonu Simčič, k, u. k. Notreservespital Nr, 216, Donawitz Leoben, Štajersko. — Devetak Peter, 97. pešpolk, stražna stotnija, Kader, Radgona, Štajersko išče Frančiško Devetak s štirimi otroci. Pred vojsko je stanovala v Staran-cani št. 41 pri Tržiču (Monfalcone). — Išče se družina Antona Smrekar, Libušnje št. 6 pri Kobaridu; pojasnila Francu Smrekar, Kalvang, Zgornje Štajersko. — Kdor ve, kje se nahaja č. g. Janez Kumar, kurat iz Pevme pri Gorici, naj blagovoli naznaniti družini Munih, pri Sv. Luciji ob Soči.
—	Pogreša se Marija Kopač iz Gorice, via Carduci 25. Kdor kaj o nji ve, naj sporoči na naslov: Ivan Šturm, k. u. k. Wachkomp. Nr. 7, Seebach bei Villach, Koroško. — Josip Florjančič, črnovojnik 27. dom. pol., VIII. nad. stot., Steinach na Zg. Štajerskem išče svojo družino, doma v Podsabotinu pri Gorici. — Alojzij Primožič, k. u. k. Mil. Verpfl. Mag., vojna pošta 320, išče svojo ženo Frančiško in 3 otroke, doma iz Kanala ob Soči. —
Pogrešani vojaki.
Pogreša se Anton Ferletič iz Doberdoba št. 61, ki je služil pri 97. pešpolku; išče ga njegova soproga Štefanija Ferletič, sedaj stanujoča v Oberhollabrun-u, Wie-nerstrasse 7, Snodnje Avstrijsko. — Pogreša se Andrej Ferfolja iz Opatjesela, ki je služil pri 27. domobranskem polku; išče ga njegova sestra Terezija Laurenčič, Ober-
hollabrunn, Wienerstrasse 7, Sp. Avstrijsko. — Peter Fikfak iz Vrhovlja nad Ko-žbano vBrdih, sedaj pri trenu kot civilni voznik baterija 14/17, vojna pošta št. 320. išče sina Franca Fikfak in brata Miho, ki sta odšla na 20. maja k vojakom v Ljutomer ozir. Radgono k 97. pp. Blagohotna poročila na gorejšnji naslov ali na uredništvo »Slovenca«. — Anton Leban, Zwettl, Nieder Oestereich, išče svojega brata Ivana Leban, ki je služil pri 97. pešpolku, 14 stot., vojna pošta 73,
izkaz darov za pogoreice v Ribnici.
Poleg predobrotnih darovalcev, ki smo jih že izkazali, so poslali darove ribniškim pogorelcem še sledeči: Presvetli g. knez in škof ljubljanski dr. Ant. B. Jeglič (100 K), kanonik dr. Jos. Lesar v Ljubljani (100 K), občina Vel. Poljane (100 K), vojni kurat Alojzij Dejali iz Nemške vasi (100 K), dr. Ant. Schiffrer, Ribnica (50 K), Marijeta Koplan, Lazi (20 K), Anton Mlaški (4 K), Alojzij Pogačnik, Ljubljana (20 K), Franc Tome, Ljubljana (5 K), Anton Arigler, Ribnica (40 K), Terezija Winkler, Ribnica (2 K), Franc Arko, Ribnica (3 K), Mali Klun, Ribnica (10 K), Karolina Goderer, Ribnica (2 K), Jakob Klun, Ribnica (4 K), Anton Pele, Ribnica (10 K), neimenovani (1.44 K), Neža Dejak, Ribnica (4 K), Marijeta Ramor, Ribnica (10 Ki, Al. Rizzoli, Ribnica (4 K), Pavla Rizzoli, Ribnica (2 K), Angela Pakiž, Ribnica (5 K), Mat, Henik-man, Ribnica (1 K), Marija Blahna, Ribnica (5 K), Ivan Lovšin, Ribnica (2 K), neimenovan (2.08 K), J. Verdič. Ribnica (4 K), Ivana Mrhar, Ribnica (1 K), Peter Nosan, Goričavas (10 K), župnija Dramlje (19 K), župnik Dobnikar, Janče (10 K), svetnik Saje Mihael, Škaručina (10 K), Ivan Šker-janc, župnik, Vreme (20 K), arhitekt Iv. Vurnik, Radovljica (10 K), Iv. Zupan, župnik, Hrenovice (10 K), župnija Hrenovke (10 K), I. Čadramski (20 K), Ivan Fatur, Rakek (5 K), mons. Ant. Jaklič, Gradec (50 K), Stanko Premrl, duhovnik, Ljubljana (10 K), Engelbert Rakovec, župnik, Boš-tanj (10 K), Ant. Mezeg, župnik, Špitalič (20 K), župnija Vel. Poljane (26 K), Fr. Vr-hovšek, župnik, Dol. vas (43.60 K), I. Kro-mar, župnik, Stari trg (20 K), Marija Čeme, Rakitna (10 K), Karol Gnidovec, kaplan, Žužemberk, (20 K), Fr. Češarek, župnik, Brezovica, (40 K), Fr. Kunstelj, dekan v p., Cerknica (20 K), Anton Rihar, Mengeš (10 K), Mih. Arko, dekan, Idrija (40 K), župnija Velesovo (62 K 20 vin.), Fr. Jav-šovec, superior, Celje (20 K), Jan. Kljun, župnik, Tuhinj (50 K), Ivan Ivančič, Ota-
vice (10 K), dr. Štefan Rajh, Kočevje (10 kron), Andrej Tavčar, nadpoštar, Ljubljana (10 K), Matevž Jereb, župnik, Sp. Ber-nik (10 K), Kat. Mlekuž, Mrtvice (8 K), dr. Marinko, duhovnik, Mavčiče (10 K), Ign. Fertin, župnik, Zasip (20 K), Anton Jam-nik, župnik, Sela (30 K), Anton Znidaršič, župnik, Draga (15 K), župnija Domžale (25 K), Janez Tavčar, župnik, šinkov-turn (30 K), kanonik Janez Novak, Radovljica (50 K), Mat. Erger, dekan, Postojna (20 K), župnija Sodražica (154 K), Fr. Traven, župnik, Sodražica (20 K), Hranilnica in posojilnica Sodražica (50 K), Al. Lunder, kaplan, Srednjavas (10 K), Osrednji odbor, Stražišče (50 K), župnija Brusnice (33 K), župnija Breznica (10 K), Jos. Lavrič, župnik, Breznica (20 K), župnija Starilog (54 K 47 vin.), Anton Žnidaršič, kaplan, Starilog (5 K 53 vin.), župnija Do-brepolje (91 K), Pavel Perko, župnik, Češnjice (10 K), zlatomašnik Simon Pri-stov, Št. Vid (30 K), svetnik Iv. Brence, Preska (15 K), duhovnija Lokva pri Trstu (12 K), župnija Kokra (10 K), župnija Stara Loka (70 K), župnija Stara Loka (70 K), župnija Šmihel pri Novem mestu (40 K), župnija Lašče (110 K), Hranilnica in posojilnica Lašče (70 K), župnija Zagradec (25 kron), Hranilnica in posojilnica Zagradec (25 K), Engelbert Berlan, župnik, Zagradec (10 K), Ana Arhar, Trst (7 K), Franc Grom, Trst (2 K), Hedvika Pregelj, Trst (3 K), poslanec Anton Lovšin, Jurjevica (10 K), Franc Fric, Hrovača (10 K), župnija Loški potok (36 K), deželni odbor ostanek (166 K 75 vin.), Hranilnica in posojilnica v Ribnici (400 K). Vsem dosedanjim dobrotnikom kličemo: Stoterokrat Bog povrni! In Bog živi nove! Pomožni odbor.
fl akt st ni %
iz gnjati (Schinkemvurst) kg 6 K 40 v, razpošilja najmanj 5 kg proti povzetju
IZVOZ SALAM 1641 Sp. šiška 272, Ljubjana.
V trgovino mešane stroke na Kranjskem želi vstopiti kot
čenka
15 letna, pisave in računstva dobro zmožna, vešča nemščine, močna deklica poštenih staršev. Naslov pove uprava lista pod št. 1640.
Ljubljansko skladišče oblek
Radi prevelike zaloge prodajam
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
dežne plašče za gospode „žabia koža" K 20 — in višje •> ,< „ »	črne K /5-— „ „
pelerine K IO— „ „
Naš nadepolni, dobri sin in brat, gospod
Teodor Steinherz,
poročnik v rezervi
od začetka vojske vedno v boju stoječ, je 18. avgusta 1915. na jugozahodnem bojišču padel.
V globoki žalosti: Vilhelm in Vilma Steinherz, starši. Za tiho sožalje se prosi!
Ljubljana, 19. avgusta 1915.
estavracija na južnem kolodvoru, Ljubljana
Z^hVS^i Po dolgoletnem vodstvu zapušairn
restavracijo na južnem kolodvoru.
Ob tej priliki izrekam slav. potujočemu občinstvu, osobito pa dragim mi ljubljanskim gostom, kateri so mi izkazovali v vseh teh letih svojo ljubeznjivo naklonjenost
presrčno zahvalo
proseč jih, da to cenjeno zaupanje preneso tudi na mojega naslednika Stanhlam
cfosedanjega restavraterja v Nabrežini.
Z odliaiim spoštovanjem	fQsfp
V Ljubljani, 19. avgusta 1915.	restavrater.
Čast mi je cenj. ljubljanskim krogom ter si. potujočemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel
Priporočilo.
restavracijo na južnem kolodvoru
katero bom vodil po istih načelih solidnosti in postrežljivosti kakor moj prednik, gospod •
Josip Schrey
ter prosim, da se v toliki meri njemu izkazana naklonjenost prenese tudi name.
Priporočam se z vsem spoštovanjem
Stanislav Horak
V Ljubljani, 19. avgusta 1915.	restavrater.
AMERIKA V MEKSIKI.
Pariz, 18. avgusta. (Kor. ur.) Poročevalec »Petit Journala« poroča iz Wa-shingtona, da se je Wilson odločil nastopiti in napraviti konec zmedenemu polo-ažju v Meksiki. Wilson misli napraviti Madero za začasnega predsednika. T. o začasno odredbo bodo odobrile tudi južnoameriške ABC-države. Nato bi se imel voliti nov predsednik, za časa volitev bi moralo vladati premirje in razne meksi-kanske stranke bi se morale zavezati, da bodo začasno vlado spoštovale in v slučaju potrebe tudi branile, zakar obljubijo Zjedinjene države svojo denarno in moralno podporo. Strankam, ki bi ne hotele teh predlogov sprejeti, se ne smelo pošiljati orožja. V Meksiki se mudi poseben poslanec Wi!sona, ki hoče izvršiti to rešitev, v Wrshingtonu pa sc pogajanja nadaljujejo.
liiii, trgovskega sotniika,
kot prvo moč in spretno
prodajalko
se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Oton Homan, Radovljica. 1616
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
s	#
Knjigovodkinja
za glavno zalogo tobaka se sprejme. Naslov pove uprava lista pod št. 1615.
sanatorium -jeiionai
4 ZA- NOTRANJEMN • KZRUF^JČNE -BOLEZNI. [
' LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 ^ZDRWNK:PRMARIJ'DrFR.DERGANC
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, trezen in priden se takoj sprejme in pod ugodnimi pogoji. — Firma J. Kušlan Kranj
(Gorenjsko.)	1630
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamtč, vrvarna, Llubljana, Sv. Petra cesta šf. 31. 1453
osvežujoče, dobra in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški, V zalogi so snovi za ananas, Jabolčnih, gTe-nauine, malinoveo, poprova meta, mu-škntolec, pomerančnils, dišeča perla, vičajeveo. Ta pijača se labko poleti za-vživa hla:lna, pozimi pa vroča mesto ruma in žganja. Skaziti se ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 4-60 i i- rinko po povzetju. Na fi takih porcij dodam ono povrhu Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavce ta pijača osveži in ne upijani, vsleil česar ne zgubo mo na svoji delazmožnosti.
Jan Grolicli, drogerija ,Pri angelu', Brno 643, Morava.
1351
St. 13.112.
RAZGLAS.
Dsžeino poslovalnico zo Kranjsko
vojno-zavarovalnega oddelka vdovskega in sirotinskega pomožnega zaklada v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
išče za takoj
proti stalnim prejemkom
SGtrudnike in sotrudnice
dame in gospode.
Vdove In sirote po bojevnikih, soproge rezervistov, učitelji in učiteljice imajo
prednost.
Predstaviti se je med 9. in 12. uro dopoldne in med 3. in 5. popoldne v prostorih deželne poslovalnice v šelenburgovi ulici štev. 6. II.
C. kr. deželna vlada je z ukazom z dne 15. avgusta 1915, št. 21.163 prepustiia za novo mlevsko sezono uravnavo porabe m evskih izdelkov za Ljubljano mestni občini ljubljanski.
Poživljajo se vsi dosedanji prodajalci moke ter drugi, ki obrtoma uporabljajo moko, da se najkasneje
do prihodnjega petka, dne 20. avgusta, opoldne, pismeno priglase
na mestnem magistratu, da jih je mogoče vpisati v imenik odjemalcev in prodajalcev moke.
UiBStni magistrat Bjphijanski,
dne 17. avgusta 1915.	1618
Deželna poslouclnlcn za Kranjsko
uoino-zauaroualnega oddelka vdovskega in siroiinskega pomožnega zaklada u LJubljani
mr išCe
za okrajna glavarstva: Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Novo
mesto, Postojna in Radovljica
zastopnike
ki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov in biti dobro uvedeni pri oblastvih. Ker je to služba s stalnimi prejemki, mora vsak okrajni zastopnik delati izključno samo za deželno poslovalnico, ne sme imeti torej stranskih služb. Gospodje, izurjeni zlasti v organizaciji, naj pošljejo svoje oferte z označbo starosti in natančnimi življenskimi podatki pismeno deželni poslovalnici vojno-zavarovalnega urada v Ljubljani,
Šelenburgova ulica št. 6, II. desno.

> ts
oddelek vojno zavarovanje.
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarske in kraljevske Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode gen. art. insp. fcm. Leopolda Salvatorja in presvetle gospe nadvojvodinje Blanke.
Dunai, 1, Schuiarzenbergplafz 1.
WM poslovalnici! za Kranjsko v LjaMjani, ŠelenDurgova ulica 6, H. naflsir. na desno, zraven glavne pošle.
.........ajB r: ssmm
nanasKEsi -a—ManiMiim
Poziv!
Mnogo na bojiščih se nahajajočih vojakov ima doma ženo in otroke, ki jih čaka najhujša beda, če se oče ne vrne več domov.
Vojno zavarovanje
ima namen, da jim nudi varstvo in pomoč.
Vsak mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomoč za najhujši slučaj. Vsaka žena, ki ji je mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke.
Vsak delodajalec mora pomisliti, da se bojujejo njegovi uslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje
življenje proti sovražniku.
Nihče naj ne zamudi te potrebne oskrbe za bližnjo bodočnost, dokler ni prepozno.
Vsak, ki se ga to tiče, naj si odtrga majhen znesek, da obvaruje sebe in svojce najstrašnejših posledic vojske. Vojno zavarovanje se lahko prijavi pri občinskem in župnem uradu, pri šolskih vodstvih ali naravnost pri
%
iHH Mi zs miški vdovskega in sirolinshesa zahtada celokupne oborožene sile, v Ljiani, ŠeleiMia lin štev. o, 11. nalsMe.
Crnovojniki plačajo VI2°/o premije, aktivni častniki, moštvo, rezervisti 7°/0.
Izdaja konzorcij »Slovenca*
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Oostinčar, državni poslanec.