Uzorna žena in mati. Dne 25. listopada ie umrla v Celju gospa Marija Bratanič, hišna posestnica istotam. — Rajnka je bila tako dobrega in plemenitega srca, da si je res zaslužila, da ji v blagi spomin posvetimo nekai vrstic. Pobožna kristijanka, vrla rodoliubkinja, imela je vedno odprto srce za cerkev in narodno stvar, rada ie revežem pomagala in podpirala revne narodne dijake. — Zato pa je bil njen pogreb tako veličasten, da se lahko reče, da ga še nobena žena v Šaleški dolini ni imela enakega. Od blizu in daleč prihiteli so sorodniki, prijatelji in znanci, izkazali blagi rajnki zadnjo čast, in voz in krsta se od krasnih vencev in trakov vidila nista. Sprevod v Celju je vodil mil. gospod opat Ogradi s petimi drugimi gosp. duhovniki in udeležila se ga }e vrsta sorodnikov, prijateljev in znancev do nove vojaške skladnice. Od tamkaj so spremili rajnko nje hči, zet z drugimi sorodniki in priiatelji v osmih vozih, v družbinsko gomilo nje rojstne župniie Št. Ilj pri Gradiču. V trgu Velenju je stal voz pri vozu, ki so se potem pridružili v St. Ilj. Tamkaj je zopet čakalo več sto Ijudij, sedem gospodov duhovnikov, na čelo njim šentiljski gosp. župnik, kateri je v rojstni hiši blagoslovil zemeljske ostanke blage rajne in \o potera spremil v cerkev, kjer se je sv. maša za njo darovala. Po darovani sv. maši se domači gospod župnik z ganljivimi besedami poslovi od rajnke, da se je vsako oko solzilo. Opisal je rajnko kot uzorno ženo, srčno, dobro krščansko mater in varčno, pridno gospodinjo, ponižnega vedenja, da jo je vsak Ijubil. — Od tridesetega leta svojega življenia mučila se je s skrbmi in trudapolnim delovanjem. Komaj nekaj mesecev nad sedem let v lepi zakonski zastopnosti s svojim rajnim možem gosp. Francem Brataničem, trgovcem in hišnim posestnikom v Mozirju združena, jih loči kruta smrt, jo ostavi kot vdovo in ji zapusti edino, komaj 4 lete staro hčerko, in dva nedorasla sina umrlega moža iz prvega zakona, kterima je bila v vsem prava mati in ki sta jo tudi vedno kot lastno dobro mater spoštovala in ljubila. Skrbela je za nju odgojo in šolanje. Oskrbovala in vodila je potem s svojo pridno rajno materjo Ano Drev veliko posestvo in obrt. — Ko sta sina dorasla, da bi ji že bila pomagala (bila sta jako pridna in po vsej savinjski dolini poznana mladeniča kot trgovska pomočnika v trgovini gosp. Širce v Žalcu), umrla sta, prerano v nailepšem cvetju mladeniških let. Morala si je sama pomagati, dokler ni veliko posestvo izročila edini hčeri in nje možu leta 1889. Rajnka preselila se je potem v Celje v lastno hišo; tamkaj bi bila lahko brezskrbno in mirno živela, a loti se je pred letmi jeterna bolezen, na kteri je celih pet let trpela. Iskala ie zdravja pri spretnih zdravnikih in po slovečih toplicah, a zaman, našla ga ni; le vedno je hirala in trpela. A nikdar ni bila nevoljna zaradi bolezni, tolažila je sebe in svoje z besedami: Saj mi ni hudo. Zadnje dni vinotoka se je vlegla v posteljo, pa je bila vedno dobre volje, še poSalila se Je, in le rekla: ni mi sile, že Bog tako hoče, njega volja naj se zgodi. Po zimi bom ležala, pomladi bom pa zopet vstala. A prišlo je drugače. Dne 21. listopada se ji nagloma shujša, bila je previdena s sv. zakraraenti in 25. listopada zjutraj ob pol šesti uri izročila je svojemu Stvarniku blago dušo nazaj. Nje zadnji pogled bil je na svojo hčer in na podobo Matere božje, ktero je vedno goreče ljubila. Še to leto je dala napraviti lep kip Marije pomočnice, ga dala blagosloviti ter rekla: ker v cerkev ne raorem, bom pa doma pri Mariji molila. Kakor je bila vedno usmiljena, tako tudi upamo, da je usmiljenje naSla pred ostrim sodnikom. Saj on sam pravi: Blagor usmiljenim, oni bodo usmiljenje dosegli . . :'¦¦ Blag ji spomin! Naj v miru počiva!