PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8: maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 21 (12.959)
Trst, torek, 26. januarja 1988
Razprava v komisiji za manjšine slovenske skupščine
Problematiko narodnostnih manjšin je treba obravnavati poglobljeno
Predstavniki Unije pri predsedniku ZIS
BEOGRAD Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič je včeraj sprejel delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko, v kateri so bili predsednik Unije Silvano Sau ter člani Leo Fusilli, Giancarlo Muzica in Irene Mestrovich. Mikuliča so seznanili z nekaterimi aktualnimi vprašanji položaja italijanske narodnosti v Jugoslaviji ter z delom Unije. Omenili so, da je bila Unija ustanovljena leta 1944 med narodnoosvobodilno vojno in da so se Italijani v Jugoslaviji takrat in tudi kasneje prostovoljno opredelili za to, da bodo državljani Jugoslavije, da bodo živeli in delali skupaj z ostalimi narodi SFRJ in se bojevali za napredek skupne domovine.
Čeprav ni mogoče reči, da Italijani v Jugoslaviji niso v enakopravnem položaju do drugih narodov in narodnosti, vendarle obstajajo določeni problemi, katerih rešitev bi izboljšala položaj italijanske narodnosti v Jugjoslaviji, so menili v razgovoru. Tako, na primer, aktivisti Unije Italijanov za Istro in Reko delajo volontersko, vendar kljub temu zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev prihaja do motenj v delovanju najpomembnejših kulturnih institucij članov italijanske narodnosti. Zato bi bilo nujno potrebno zagotoviti potrebna sredstva, da ne bi prihajalo do zastojev v aktivnostih unije. Delegacija je predsednika Mikuliča obvestila tudi o težavah pri izvajanju pouka italijanščine za pripadnike italijanske narodnosti, o neenakem obravnavanju italijanske narodnosti v posameznih občinah, pomanjkljivostih, ki so se pojavile ob zadnjem popisu prebivalstva in drugih problemih. Menili so, da ne bi bilo potrebno sprejemati zveznega zakona o uporabi jezika narodnosti, saj bi tovrstne probleme morali reševati od primera do primera. Hkrati so predstavniki ■ Unije izrazili pričakovanje, da bo vendarle začel delovati televizijski pretvornik, ki bi omogočil sprejem programov TV Koper na vseh področjih, kjer živijo pripadniki italijanske narodnosti.
Predsednik zveznega izvršnega sveta je v svojem odgovoru najprej orisal ustavne rešitve položaja pravic in obveznosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, ki zagotavljajo ponovno enakopravnost vseh narodnostnih skupnosti. Če pa obstajajo ekscesni primeri neustreznega obravnavanja, se morajo z njimi spopasti vsi državni in politični dejavniki v Jugoslaviji. Nikakor ne bi smeli dovoliti sektašenja do ljudi zaradi njihove pripadnosti drugemu narodu ali narodnosti - treba je odločno vztrajati pri uresničevanju ustavnih in zakonskih pravic vsakega posameznika, kot tudi narodov in narodnosti v celoti. V demokratični skupnosti, kakršna je jugoslovanska, pomeni obstoj večjega števila narodov in narodnosti uresničevanje njihovih pravic bogastvo države, katerega je treba skrbno čuvati. Mikulič je še dodal, da se bo o predlogu za sprejem zveznega zakona o uporabi jezika narodnosti izjasnila skupščina Jugoslavije. Če bi bil takšen zakon sprejet, bi morali vsekakor upoštevati položaj posameznih narodnosti in njihove specifičnosti. Glede na to da so materialna vprašanja v zvezi s položajem narodnosti v pristojnosti republik in pokrajin ter upoštevaje gospodarsko situacijo države, je Mikulič menil, da bi morali doseči optimalno razmerje med možnostmi in objektivnimi potrebami italijanske narodnosti. Pri prihodnjem popisu prebivalstva pa bi morali realno predvideti takšen mehanizem, ki bi upošteval tudi probleme, na katere so opozorili predstavniki Unije Italijanov. Mikulič je zaključil z znanim stavkom, da so narodnosti in manjšine pomemben dejavnik pri krepitvi sodelovanja, prijateljstva in razumevanja med sosednjima deželama, (dd)
Parlamentarna komisija predlagala Uniji Italijanov, naj izdela enotne kriterije za zaščito manjšine v Sloveniji in v Hrvaški
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Včeraj se je v slovenskem parlamentu sestala komisija za manjšine. Po več kot dve uri dolgi in včasih kar mučni razpravi ni podprla teksta z naslovom »osnovne značilnosti položaja italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji«. Gre za tekst o narodnih manjšinah v Sloveniji, katerega izdelavo je slovenska vlada naročila pri ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja, objavljen pa bi naj bil v zborniku, ki ga bo izdala. delovna skupnost Alpe-Jadran o položaju narodnih manjšin v deželah članicah.
Razprava se je zapletla že na samem začetku, saj nihče ni vedel, ali bi naj bil tekst informacija ali študija o Italijanih in Madžarih v Sloveniji. Ugotavljali pa so, da ni niti eno (študija ne, ker manjka analitičnost) niti drugo (informacija ne, ker so podatki pomanjkljivi in zastareli), s tekstom pa niso bili zadovoljni tudi predstavniki nobene izmed manjšin. Na koncu je komisija sklenila: prvič, da pozdravlja namen delovne skupnosti Alpe-Jadran, da resno pristopi k problematiki narodnostih manjšin, da pa je to potrebno storiti z zahtevano kritičnostjo, drugič, naj se s pisanjem teksta v Sloveniji ne hiti za vsako ceno, temveč naj se tekst obdeluje počasi, temeljito in preudarno, za kar je od zdaj naprej zadolžena slovenska vlada, tretjič, da parla-
mentarna komisija ne pristaja na tekst, ki bi bil le zbir podatkov, in četrtič, da tekst ne more biti sprejet brez soglasja manjšin - slednje bo Slovenija predlagala tudi ostalim deželam članicam, ki pripravljajo svoja poročila.
Povsem na koncu pa je parlamentarna komisija spregovorila še nekaj besed o okrogli mizi o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki je bila prejšnji teden v Kopru. Predstavniki večinskega naroda in italijanske manjšine so okroglo mizo pozitivno ocenili kot dobro osnovo za začetek reševanja problemov. Predstavnik madžarske manjšine pa se s tovrstnim načinom reševanja problemov ni strinjal. Po njegovih besedah zdaj aktivisti madžarske manjšine od ljudi poslušajo očitke, da so preveč poslušni. Rekel je še, da se Italijanom na Slovenski obali izvrstno godi (imajo TV itd.), da pa izsiljevanje ne more dati dobrih rezultatov, zato ga Madžari v Sloveniji ostro odbijajo.
Koprska okrogla miza pa je prve konkretne rezultate že rodila. Slovenska parlamentarna komisija za manjšine bo v kratkem obravnavala probleme v zvezi z bližnjim popisom prebivalstva v SFRJ z vidika manjšin, obenem pa bo predlagala Uniji Italijanov iz Istre in Reke, naj predlaga minimum enotnosti zaščite manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bi ga predložili jugoslovanskemu parlamentu v sprejem.
Sindikalna zveza poziva vlado naj se ne vmešuje
RIM — Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je negativno ocenila pismo ministra Formice predsedniku vlade Gorii, da bi prihodnjo sejo vlade posvetili vprašanju urejevanja stavk. Sindikat je včeraj jasno povedal, naj se politiki ne vmešujejo v to vprašanje. Že danes bi morala sindikalna zveza izoblikovati s pomočjo pravnikov svoj osnutek o samourejevanju stavk, ki ga bodo predstavili 28. januarja senatnima komisijama za delo in ustavna vprašanja.
Vsaka vladna pobuda bi v sedanjem trenutku zavirala napore sindikata in povečala napetost med delavci. O sedanjem osnutku se bo na tajnih volitvah izjasnilo 4,5 milijona delavcev, morebitni vladni posegi bi po mnenju sindikata preprečili demokratično razpravo.
Sindikalni osnutek urejuje vprašanja prisilnega vpoklica, osrednje agencije, napovednega roka za stavke, navaja minimalne obvezne storitve in predvideva tudi sankcije za kršitelje. Kazni so upravne in politične, osnutek pa predvideva, da bodo kaznovani tudi delodajalci. Sindikalna zveza obenem zahteva »prosojnost« na pogajanjih za obnovo delovnih pogodb.
Zaradi napovedanih političnih »vmeševanj« bo vprašanje urejevanja stavk vseprej kot lahkoreš-ljivo.
Opozicija pa spet načenja vprašanje reforme institucij
Pokojnine: z javnim glasovanjem si je vlada zagotovila zaupnico
DUŠAN KALC
RIM - — Kdor je v Palači Montecitorio pričakoval ob koncu prejšnjega tedna spokojen week-end, da bi si nekoliko oddahnil od maratonskih glasovanj o številnih popravkih k finančnemu zakonu, se je pošteno uštel. Poslanci so zapustili palačo v sobotnih poznih večernih urah pod vtisom hudih polemik med vladno večino in opozicijo, ki jih je odprla petkova odobritev komunističnega popravka o minimalnih pokojninah, včeraj dopoldne pa so bili skoraj vsi že spet na svojih bojnih mestih, da bi se izrekli o usodi vlade ter s tem tudi o nadaljnjem postopku težko prebavljivega finančnega zakona. Vlada je
Drevi v Gorici prireditev
Film video monitor
NA 10. STRANI
namreč demonstrativno zahtevala poimensko glasovanje o zaupnici ob dveh popravkih, ki predvidevajo skrčenje pokojninskih poviškov. S tem naj bi delno krila proračunski primanjkljaj, ki ga je odprla odobritev postavke treh tisoč milijard za zagotovitev najnižjih življenjskih sredstev najbolj revnim slojem.
Javno glasovanje, ki ga je marsikdo iz vrst opozicije naglas ali bolj potihoma označil za farso, je potekalo v popoldanskih urah. Izid je bil glede na poimensko glasovanje na dlani. Za prvi popravek je glasovalo 348 poslancev (209 jih je bilo proti), za drugega pa se jih je izreklo 349 (210 proti). Vlada je tako prejela zaupnico in razprava o finančnem zakonu bo tako lahko nadaljevala svojo pot, ki pa ne bo lahka. Na seznamu je še Več kot tisoč popravkov in »prosti strelci«, ki so že nekajkrat vnesli zmedo v zrahljane vrste večinske koalicije, bodo še naprej na preži. Prav tako bo morala vladna večina delati račune tudi z opozicijo, zlasti s komunisti, ki jih je odnos vlade v teh dneh hudo razdražil. Opozicija ni požrla dejstva, da so vladni krogi po porazu glede poviškov za upokojence reagirali tako, da so primanjkljaj krili prav tako iz socialnih sredstev ter izsilili javno glasovanje, da bi ne
bilo presenečenj. V svojih ostrih reakcijah je KPI označila to zadržanje kot maščevanje ter očitala vladi, da je nesposobna kateregakoli upravljanja. Z druge strani pa so nekateri predstavniki večine očitali Komunistični partiji, da je sprožila svoj napad zato, da bi postavila v krizo sedanjo razpravo o institucionalnih reformah ter označili njeno politiko za demagoško. Tako je nenadoma postal glavni kamen spotike in jabolko novega ostrega spora med opozicijo in petstrankarsko koalicijo, zlasti med komunisti in socialisti, postopek tajnega glasovanja v parlamentu. Vladna večina se odločno zavzema za odpravo tajnega glasovanja, zlasti upoštevajoč izkušnje teh zadnjih dni s prostimi strelci, opozicija pa se zaveda, da bi ji to odvzelo mnogo možnosti za morebitne uspehe v parlamentu, čeprav ne zavrača razprave o tem problemu, kot je včeraj poudaril predsednik komunistične skupine v poslanski zbornici. Zangheri je namreč mnenja, da se je treba vprašanja tajnih volitev lotiti v okviru resne debate o ustavnih reformah in na osnovi stvarnih programov.
Ostra polemika, ki je polnila te dni prve strani vseh časopisov, se je včeraj odražala NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odpadla seja na Pokrajini
TRST - Včerajšnja seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri bi morali izglasovati letošnji proračun, je nepričakovano odpadla. Ko je predsednik Locchi namreč uvodoma napovedal, da predlagajo načelniki svetovalskih skupin večine odložitev glasovanja o proračunu za en teden, »da se zaključi preverjanje med strankami, ki sestavljajo večino v tržaških krajevnih upravah«, je vsa opozicija odločno protestirala proti tako očitnemu vmešavanju tajništev strank v delovanje pokrajinske uprave. Svetovalci opozicije so zato iz protesta zapustili dvorano, tako da je bila skupščina nesklepčna. Zahtevo po odložitvi glasovanja je postavilo vodstvo Liste za Trst, ker se boji, da bi KD v petek v občinskem svetu glaso-vala proti Staffieriju.
Letos delna upočasnitev inflacije glede na januarsko gibanje cen
RIM — Novo leto se je začelo še nekam ugodno, kar zadeva inflacijo. Raziskava državnega statističnega zavoda ISTAT o gibanju januarskih cen na drobno v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in Trstu je pokazala, da so se v enem mesecu le malenkostno povzpele — za 0,5 odstotka nasproti decembru — in potrdile upočasnitev celoletne inflacije: v primerjavi z lanskim januarjem so bili namreč življenjski stroški za 5 odstotkov večji, medtem ko je znašal letni narast v decembru 5,3 in v novembru 5,1 odstotka.
Najdražji je tačas Milan, kjer so cene poskočile za 0,9 odstotka v primerjavi z decembrom in za 5,1 odstotka v primerjavi z januarjem lani. To gre pripisati predvsem podražitvi javnih storitev — v prvi vrsti vstopnic za kinodvorane — in večjim stroškom za stanovanje, vendar zaradi trimeseč-
nega obračuna »pravičnih stanarin« za no-vember-december-januar.
Na drugem mestu je Bologna s porastom cen za 0,4 odstotka v enem mesecu in 5,6 odstotka v letu dni. Stroški za živež in stanovanja so poskočili za 0,8 odstotka nasproti decembru, električni tok pa se je v tem času pocenil za 1,1 odstotka.
V Turinu je znašal mesečni porast življenjskih stroškov 0,6 in letni 5,1 odstotka, kar pripisujejo statistiki pretežno 1-odstot-ni podražitvi javnih storitev. Tudi tod se je elektrika pocenila, in to za 1 odstotek.
Najcenejša sta ta mesec, če se smemo tako izraziti, Genova in Trst: v obeh mestih je mesečna inflacija narasla za 0,4 odstotka, letna pa se je vzpela v ligurijskem središču za 4,8 in v Trstu, kot poročamo na 5. strani, za 4,7 odstotka.
Ni več časa za objokovanje
LJUBLJANA — Odločne besede razpravljalcev na včerajšnji seji predsedstva CK ZKS in sprejete naloge kažejo, da so se tokrat v vodstvu slovenske partije resno, kot še nikoli doslej, odločili za reševanje problema globalne gospodarske in družbene preobrazbe. Seveda bo šele čas pokazal, ali je to res začetek »perestrojke« na Slovenskem. Kakorkoli v sedanjih težkih časih najbrž ni več časa za objokovanje usode, zato bi se morali vsi, komunisti ali ne, najresneje pozabavati z lastno prihodnostjo.
Po besedah Milana Kučana preobrazbe na-Slovenskem ne more izpeljati le Zveza komunistov, preobrazba pa ni le gospodarski in tudi ne izključno slovenski problem. Prestrukturiranje gospodarstva je trenutno sicer ena najpomembnejših nalog, vendar moramo zmanjšati tudi kulturno in civilizacijsko zaostajanje za svetom, da bi si zagotovili višjo kakovost življenja in ustvarjanj a.. Zato se moramo gospodarsko in kulturno še bolj vključiti v Jugoslavijo, pa tudi (in predvsem) v Evropo in svet. Preobrazba pa ne more in ne sme biti le naloga komunistov, zato bodo po najširših razpravah v ZK pripravili zaključni dokument, ki naj bi bil le uvodni material za začetek preobrazbe, je dejal Milan Kučan, (dd)
Po umoru bivšega palermskega župana Insalaca
Sicilija pričakuje od države čimprej res konkretno pomoč
RIM — Sicilija pričakuje od države konkretno pomoč v težkem boju proti mafiji in si bo prizadevala, da bodo obljubam in obvezam, ki so sledile umoru bivšega palermskega župana Insalaca, čimprej sledila dejanja. To so včeraj na ločenih tiskovnih konferencah poudarili palermski župan Orlando, vsedržavni sekretar sindikata policistov SIULP Micalizio in krajevni voditelji sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Župan, ki pripada Krščanski Demokraciji, a nima nobenega opravka z oblastniškimi krogi te stranke, je podčrtal, da bo morala vlada neposredno nadzorovati izvajanje vseh razvojnih načrtov Palerma, posebno na področju javnih licitacij in urbanistike, kjer je bila mafija v zadnjem času zelo aktivna.
Voditelj policijskega sindikata pa je spet postavil v ospredje kočljivo vprašanje organika na palermski kvesturi, ki v teh pogojih ne more biti kos organiziranemu kriminalu. Samo krajevni leteči oddelek nujno potrebuje več desetin policistov in funkcionarjev, da ne govorimo o položaju na posameznih komisarjatih, kjer je položaj že dramatičen. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL pa je zagrozila s splošno stavko, če se bo Rim izneveril danim obljubam.
O boju proti mafiji pa je obširno tekla beseda tudi na včerajšnji slavnostni otvoriti akademskega leta na visoki policijski šoli. Notranji minister Fanfani je ponovil, da se bo država v borbi proti mafiji posluževala tudi tajnih služb in baje tudi posebnih protivohunskih enot, posebno na področju mafijske »aktivnosti« v tujini. Izrazil pa je nekatere
pomisleke o novih pristojnostih protimafijske parlamentarne, ki bo v kratkem formalno umeščena. Fanfani je namreč mnenja, da ta komisija ne sme nadomestiti sodne in preiskovalne oblasti, ampak z njo tesno sodelovati. Sef policije Parisi pa je obljubil, da bo notranje ministrstvo poslalo v kratkem na Sicilijo ter v Kampanijo in v Kalabrijo znatne policijske okrepitve.
V milanskih gospodarskih krogih pa se nadaljujejo ostre polemike, ki so izbruhnile, potem ko so nekateri časopisi napisali, da se je mafija vrinila tudi na borzo ter na finančna tržišča. Preiskavo o teh umazanih poslih je prvi začel palermski sodnik Rocco Chinnici, ki je nato padel pod streli mafijskih zločincev, z rezultati njegovega dela pa so bili kasneje seznanjeni tudi milanski sodniki. Borzni operaterji sicer ne izključujejo možnosti, da se je mafija vrinila tudi na borzo, odločno pa zanikajo novinarska namigovanja, da bi bila njihova ustanova »umazana ustanova«.
Svoj delovni obisk na Siciliji pa je zaključila protimafij-ska komisija Višjega sodnega sveta, ki se je včeraj mudila v Catanii in Messini. Člani VSS so lahko na lastne oči preverili, da mesti nista več »mirna otoka v mafijskem morju«, ampak da je mafijski kriminal tudi tukaj postavil na noge dobro organizirano mrežo terorja in izsiljevanja. Posebno na področju prekupčevanja z mamili, v zadnjem času pa tudi na zdravstvenem sektorju, kjer je mafija celo nadzorovala delovanje nekaterih Krajevnih zdravstvenih enot. (st)
Izraelska družba je v razsulu normalizacija pa še zelo daleč
TEL AVIV — Napetost je še vedno na dnevnem redu v Jeruzalemu in v Cisjordaniji, pojenja pa v Gazi. Te podatke je treba seveda pravilno tolmačiti, saj je bila uvedba policijske ure v jeruzalemski mestni četrti Al-Tur nekaj izjemnega, prav tako »izjemno« pa je tudi, da so v Gazi včeraj za nekaj ur preklicali policijsko uro, ki je bila v veljavi od novega leta. V Gazi je to med drugim pomenilo, da so lahko šli na delo Arabci, ki žive v begunskem taborišču Džabalija.
V Cisjordanji je vsekakor še vedno mogoče zaslediti znake vsakdanjega nasilja, vojaške oblasti pa so obsodile na šest mesecev zapora Salaha Zuhej-ko, direktorja arabskega dnevnika a-Šaa-ab. Zadnjo besedo so menda izrekli tudi glede usode štirih Palestincev, ki so jih izraelske oblasti obsodile na izgon. Vsi štirje so se namreč odrekli pravici do priziva, kar pomeni, da jih lahko kadarkoli izženejo. Dva bodoča izgnanca imata vodilne funkcije v organizaciji islamskega fundamentalizma, od drugih dveh je eden voditelj Al Fataha, drugi pa je bil politično angažiran študent.
Izraelske vojaške oblasti so odločile, da bodo pričele umik vojaških odredov iz Gaze. Že včeraj so nekateri odredi zapustili območja, ki so bila prizorišče hudih spopadov med vojaki in Palestinci, v kratkem pa bi morali tudi iz Cisjordanije umakniti dodatne vojaške odrede.
Na sliki (Telefoto AP): demonstracije Palestincev v begunskem taborišču Kalandžija na zasedenih ozemljih.
• Pokojnine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
tudi v glasovalnih izjavah pred glasovanjem o zaupnici vladi. Predstavniki levice so ostro kritizirali zadržanje vlade, ki je zahtevala glasovanje o zaupnici. Komunist Reichlin je bil mnenja, da je bilo vprašanje zaupnice postavljeno zato, da bi izbrisali svobodno izbiro parlamenta, ga na ta način ponižali ter s tem utrdili načelo, da morajo za probleme revnih skrbeti revni. »Možno je spreminjati parlamentarna pravila,« je še dejal Reichlin, »toda prava odgovornost se kaže v razčiščevanju problemov in v obravnavanju proračunskih postavk z vidika družbene pravičnosti.« Predstavniki petstrankarske koalicije pa so s svoje strani še enkrat obtožili opozicijo, da se poslužuje demagoških parol.
Na elektreno ozračje, ki bo prav gotovo vplivalo na nadaljnje razprave o finančnem zakonu in ustavnih reformah, se je nekoliko pomirilo takoj po izglasovanju zaupnice vladi, ko je zbornica s tajnim glasovanjem sprejela popravek, ki ga je predstavila vlada in ki predvideva obdavčenje nekaterih dohodkov zasebnih podjetij, ki so bili doslej predmet davčnih utaj. Ta sredstva naj bi služila za kritje primanjkljajev v finančnem računu. S tem je vlada dejansko posladkala grenki grižljaj, ki ga je malo prej vsilila. Za popravek so tako glasovali tudi komunisti. »Bitka popravkov« pa se bo v prihodnjih dneh nadaljevala in bo kljub sinočnjemu delnemu premirju polna novih zased.
De Benedetti in Mediobanca
Italijanski kapital išče nove spodbude
MILAN — Ekonomska dogajanja v Italiji sta v mesecu januarju poživila dva zelo pomembna dogodka: finančni prodor Carla De Bene-dettija v Belgiji ter dokončna notranja preosnova zavoda Mediobanca, ki je največja italijanska poslovna banka. Dogodka sta si po naravi in po vsebini v vseh smislih zelo različna, pričata pa o izredni živahnosti ter o novih procesih, ki v tem času močno označujejo ekonomsko življenje v državi. Zato ni naključje, da so o De Bene-dettiju in o njegovem belgijskem podvigu v zadnjih dneh pisali vsi najuglednejši svetovni gospodarski časopisi ter da je Financial Times predstavil podjetnika iz Ivree celo kot naslednika Giannija Agnellija na zelo prestižnem »prestolu« italijanskega kapitalizma.
De Benedettiju je uspelo to, kar je doslej v Italiji v bistvu uspelo samo Agnellijevi dinastiji, s koncernom FIAT in z vsemi »vejami« mogočne turinske avtomobilske hiše. Izvozil je italijanski kapital in italijansko fantazijo v finančnem poslovanju v druge države, posebno v zahodno Evropo, a tudi onkraj Oceana, npr. v Brazilijo in v Panamo. Začel je z Olivettijem, nato pa nadaljeval z raznovrstnimi podjetji in finančnimi družbami, pri čemer so mu pomagali tudi domači partnerji, posebno v Franciji in v Španiji.
Podjetnik iz Ivree, ki ga odvetnik Agnelli svojčas ni hotel v vodstvu svojega industrijskega velikana, pa je sredi januarja iz Pariza čez noč »poletel« v Bruselj. A ne da bi tam preživel turistični »wekeend«, ampak, da dobesedno naskoči največjo belgijsko finančno družbo (Societe General de Belgigue-SGB), ki nadzoruje več kot tretjino vsega belgijskega gospodarstva.
SGB je bila do včeraj prava finančna trdnjava belgijskega kraljestva. Ustanovil jo je leta 1882 Wilhelm Orange z namenom, ki je hotel spodbuditi in kasneje nadzorovati razvoj Belgije in njenih kolonij, tako da je z leti postala prava hobotnica vseh razvejanih interesov belgijskega kapitala širom po svetu. Njena dekadenca se je
začela približno sedemdeset let pozneje, ko je Bruselj začel izgubljati vpliv v svetu in postopoma tudi vse kolonije, posebno Kongo, kjer je SGB nadzorovala več kot 70 odst. vsega gospodarskega potenciala.
De Benedetti, ki je po neuradnih vesteh odkupil približno 25 odst. delnic SGB, je svojo operacijo pričel iz Francije preko finančne družbe CERUS. Sam pravi, da noče razpolagati z Belgijci, ki bodo hočeš nočeš še naprej nadzorovali in vodili to finančno družbo. Hoče samo postaviti temelje novi »nadnacionalni« ekonomski in finačni enoti, ki ne bo poznala več državnih meja in tržnih pregrad. Tega, kar niso Uspeli narediti politiki in državniki, bo morda jutri uspelo gospodarstvenikom. Res zanimiv izziv za Agnellija, katerega dnevnik »La Stampa« je v preteklih dneh skoraj ignoriral ta De Bene-dettijev podvig. To je po svoje značilno in priča o velikem antagonizmu med Agnellijem in lastnikom Olivettija.
Mediobanca, največja državna poslovna banka in osrednja kreditna ustanova za najpomembnejša italijanska podjetja, pa je v teh dneh doživela korenito notranjo preosnovo. Državna družba IRI je po zeleni luči vlade in parlamenta, ki ni prišla brez polemik, odstopila četrtino delnic trem velikim državnim bankam (Banco di Roma, Credito italiano in Banca commerciale italiana), drugo četrtino pa skupini uglednih industrijcev in finančnikov, ki jo vodi Gianni Agnelli, in v kateri so med drugim še Gardini, Pirelli in De Benedetti. Medtem ko ni Berlusconija, ki je do zadnjega upal, da bo vstopil v to prestižno »druščino«, ostala polovica delnic pa bo kot doslej na razpolago malim in srednjim varčevalcem.
Mediobanca, ki ji predseduje nekdanji generalni tajnik predsedstva republike Antonio M oceanico, je torej doživela delno privatizacijo. Tudi to predstavlja veliko novost in priča o globokih procesih, ki v tem trenutku pretresajo italijanska gospodarska dogajanja.
SANDOR TENCE
90 mrtvih na Kitajskem
PEKING — V kitajski pokrajini Junana je v nedeljo prišlo do strahovite železniške nesreče, v kateri je izgubilo življenje 90 oseb, 60 pa jih je bilo hudo ranjenih. V prejšnjem tednu je v neki drugi železniški nesreči umrlo 19 oseb. Tiskovna agencija Nova Kitajska poroča, da je ekspresni vlak iztiril, vzroki nesreče pa so zaenkrat še nezani. Kitajski minister za železniški promet Ding Guangen je zagotovil, da bo skušal čimprej razčistiti dogodek in izslediti morebitne krivce.
Nove nevšečnosti za De Benedettija Za SGB se poteguje tudi Gewaert
BRUSELJ — De Benedettijev odločen nastop pri nakupu delnic največje belgijske finančne družbe SGB, ki sama nadzoruje več kot eno tretjino državnega gospodarstva, buri duhove belgijskega gospodarstva in političnega življa. Po nedeljski okrogli mizi na belgijski tèleviziji, ko je imel »ivrejski gospod« nemalo dela, da je obrazložil — večkrat tudi zelo polemično — svoja dejanja, je včeraj javno nastopil predsednik Gewaerta, Andre Leysen, ki je dejal, da namerava njegova družba nakupiti od 8 do 10 milijonov novih delnic družbe SGB.
Leysen se je včeraj sestal z De Benedettijem. Velika podjetnika sta si na sestanku izmenjala svoja stališča glede nakupa novih delnic. Kot je kasneje Leysen povedal novinarjem, nista dobila pravega skupnega jezika. Očitno je, da družba Gewaert zastopa interese še kake druge družbe. Leysen je med drugim dejal, da bi želele tudi nekatere flamske družbe, ki jim je bil do danes vhod med delničarje SGB odločno prepovedan, postati delničarji.
De Benedettijev nakup delnic finančne družbe SGB je gotovo razživel precej konservativno poslovanje največjih belgijskih finančnih družb, prihodnji dnevi pa bodo morda razglasili uspeh Olivettijevega lastnika.
Carlo De Benedetti
V senatu ZDA začela razprava o ratifikaciji sporazuma ki predvideva uničenje raket srednjega in kratkega dosega
NEW YORK - V ameriškem senatu se je včeraj-začela razprava o ratifikaciji sporazuma o uničenju raket srednjega in kratkega dosega. Kot izjavljajo vodilni senatorji ratifikacija ni toliko vprašljiva bolj vprašljivo je, ali bodo pristaši sporazuma uspeli zbrati potrebno število glasov, tako da bi preprečili sprejetje številnih amandmajev k sporazumu, ki bi zahtevalo ponovno dogovarjanje s SZ.
Vodja senatne večine demokratski senator Robert Byrd sodi, »da je sporazum o odpravi raket srednjega dosega preizkusni konj za sprejetje sporazuma o zmanjšanju števila strateških jedrskih orožij, zato je lahko ali začetek ali pa konec procesa kontrole jedrske oborožitve«. Izid razprave o ratifikaciji tega sporazuma ni pomemben samo za predsednika Reagana osebno, saj bo senat v bistvu odločil o tem, ali bo sedanja ameriška administracija s SZ lahko do konca svojega mandata s SZ sklenila tudi sporazum o 50 odstotnem zmanjšanju števila strateških jedrskih orožij, ampak tudi za nadaljevanje razorožitve-nega procesa v obdobju po Reaganu.
Ironija usode je, da sporazum o raketah srednjega in kratkega dosega podpirajo demokrati oziroma predsednikovi politični nasprotniki, medtem ko ga Reaganovi konzervativni pristaši v glavnem srdito napadajo. Ker je senat sestavljen »iz 100 prima don, ki plešejo kot hočejo«, izida razprave ni mogoče predvideti, čeprav pristaši sporazuma trenutno razpolagajo s 67 glasovi, ki so potrebni za verifikacijo. Veliko vprašanje pa je, ali bodo uspeli zbrati tudi 51 glasov, ki so potrebni za zavrnitev popravkov. Sta-
rosta skrajnih konzervativcev v republikanski strani senator Jesse Helms je napovedal, da bo poskušal preprečiti ratifikacijo, češ da razpolaga s trdimi dokazi, da SZ krši sporazume Salt oziroma, da ni objavila resničnega števila svojih raket srednjega in kratkega dosega. Resne pomisleke k sporazumu je najavil tudi eden izmed najresnejših pretendentov za republikansko predsedniško nominacijo senator Bob Dole, ki se je nedavno sicer v načelu izrekel za njihovo ratifikacijo.
Glavne pripombe se bodo vrtele okrog naslednjih vprašanj:
-	Kakšne bodo posledice uničenja raket srednjega in kratkega dosega na ravnotežje v konvencionalnih silah obeh blokov v Evropi?
-	Ali bo dogovorjena verifikacija sporazumov preprečila morebitna kršenja in ali so ukrepi za nadzorovanje izvajanja sporazuma dovolj natančni oziroma, ali ustrezajo ameriškim interesom?
-	Ali naj bo ratifikacija sporazuma povezana z domnevnimi sovjetskimi kršitvami prejšnjih sporazumov med obema velikima silama?
Najbolj glasen nasprotnik sporazuma je, poleg senatorja Jessija Helmsa, kongresnik Jack Kemp iz države New York, ki se poteguje za republikansko predsedniško nominacijo. Kemp, ki je eden izmed glavnih ideologov tako imenovane »konzervativne revolucije«, trdi, »da so ZDA kapitulirale pred SZ« in, da se je Reaganu mudilo podpisati sporazum samo zato, da bi Gorbačev obiskal ZDA.
Prvi cilj konzervativcev je čimbolj zavleči razpravo, drugi pa je preprečiti, da bi senat sploh gla-
soval o ratifikaciji sporazuma. Skupina senatorjev se na primer zavzema, da bi senat glasoval o sporazumu šele potem, ko bo zadnji sovjetski vojak zapustil Afganistan.
Predsednik Reagan je v nedeljski radijski poslanici še enkrat poskušal pregovoriti svoje ideološke zaveznike, »da je sporazum tudi v interesu ZDA« in-»da v pogledu stroge verifikacije nima primere v zgodovini kontrole nad oboroževalno tekmo«. Doslej sicer ni bilo v navadi, da senat, ki je po ameriški ustavi pooblaščen za potrjevanje mednarodnih sporazumov, daje amandmaje na že podpisane sporazume, še posebej ker bi to terjalo ponovna pogajanja SZ, oziroma njen pristanek.
Bela hiša napoveduje, da bo Reagan koncem maja ali v začetku junija obiskal Moskvo neglede na to, ali bo sporazum o 50 odstotnem zmanjšanju števila jedrskih orožij pripravljen za podpis ali ne. Ameriški predstavniki na pogovorih v Ženevi so koncem preteklega tedna izročili sovjetskim predstavnikom nove ameriške razorožitvene predloge. Senatna razprava bo trajala predvidoma do začetka aprila. Glede na to, da so zahodnoevropske države že sklenile, da ne bodo dovolile več nameščanja novih jedrski orožij je bil sporazum po mnenju nekaterih senator jev v bistvu že potrjen pred njegovo uradno ratifika cijo. Usoda sporazuma je sicer v rokah približno senatorjev, ki se zaenkrat še niso javno izrekli njegovi vsebini.	UROŠ LIPUŠČEK
Delegacija RK ZSMS v nedeljo obiskala Benečijo
Boljše informiranje nujen pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje
Gostje obiskali tudi podjetje Beneco in uredništvo Novega Matajurja
Delegacija RK ZSMS se je v soboto v Trstu srečala s predstavniki SKGZ
ŠPETER Z obiskom Benečije se je v nedeljo zaključil dvodnevni obisk v zamejstvu delegacije Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik Tone Anderlič.
Dvodnevno bivanje predstavnikov ZSMS v zamejstvu spada v okvir vzpostavitve stikov z mladimi iz Slovenije, za kar se novo vodstvo Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gos-podarske zveze, ki je organiziralo obisk, še posebno prizadeva. Nujnost dobrih odnosov pa izhaja iz predpostavke, da le dobro medsebojno poznavanje obrodi uspešne oblike sodelovanja.
V tem smislu je bilo torej nujno, da je vodstvo RK ZSMS obiskalo tudi Benečijo in je tako lahko spoznalo aspekt zamejske stvarnosti, ki je bistveno drugačen od tistega, s katerim se je srečalo v prvem dnevu obiska pri nas. V ta namen je MO SKGZ organiziral v zasebnem otroškem vrtcu v Špetru razgovor s skupino mladih, ki se v Benečiji trudi, da bi slovenska beseda dobila tisto mesto v družbi, ki ji priti-če.
»Ta naloga pa ni lahka,« je dejala Jole Namor, odgovorna urednica Novega Matajurja, »saj so težave, s katerimi se srečujemo, izredno velike; imamo namreč premalo prostorov in kadrov, javni upravitelji pa so večkrat gluhi na naše prošnje.« V tem smislu se stvari počasi, a vztrajno pomikajo na bolje, so soglasno izjavljali udeleženci nedeljskega srečanja. Pozitiven trend se kaže v vse boljšem sodelovanju, ki ga imajo slovenski kulturno-prosvetni delavci z naprednimi občinskimi upravami v Benečiji. Po drugi strani pa so odnosi s sosednjimi občinami v Sloveniji na nezadovoljivi ravni in Benečanom kljub naporom ne uspe, da bi z njimi vzpostavili vzajemno koristne odnose. Na srečanju so z
veliko zaskrbljenostjo podčrtali pomanjkanje kadrov, kar bi z boljšim sodelovanjem s sosedi vendarle lahko odpravili.
Predsednik RK ZSMS Tone Anderlič je dejal, da je v Sloveniji premalo informacij o življenju Slovencev v videmski pokrajini in se o njih govori le takrat, ko prirejajo večje manifestacije. Boljše informiranje pa je pogoj za boljše sodelovanje in za postopno odpravljanje odprtih vrzeli. Tudi Anderlič je bil glede tega zmerno optimist, njegov optimizem pa je upravičil s tem, da imajo Slovenci na tem območju bistveno ugodnejše ekonomske temelje, večja razpoložljivost z denarnimi sredstvi pa je neobhoden pogoj za izvedbo obsežnejših in kvalitatnejših projektov.
Na srečanju so bili poleg gostov iz Slovenije in članov vodstva MO
SKGZ prisotni še Marina Černetič in Vilma Martinič iz Zavoda za slovensko izobraževanje v Špetru, Germano Cendou kot predstavnik zbora Pod lipo, Aldo Klodič v imenu društva Rečan, Niko Erlich, predsednik Kluba Slovencev v Kanalski dolini ter Ines Trušnjak in Adriano Štulin, uslužbenca pri podjetju Beneco.
Predstavniki RK SZDL so si v nedeljo še ogledali redakcijo Novega Matajurja, kjer jim je odgovorna urednica predstavila obsežni program kvalitetne rasti tednika. V prostorih Novega Matajurja je bil, poleg članov redakcije, prisoten tudi Maurizio Namor, župan v Dreki in odgovoren pri SDGZ za videmsko pokrajino. Zastopniki slovenske mladine so si ogledali še podjetje Beneco, kjer so se spoznali z razvojno tehnologijo podjetja, ki je lahko vsem Slovencem v ponos.
FABIO GERGOLET
Prvi primer take koalicije v F-JK
V Martignaccu sporazum med komunisti in KD
Nekaj podobnega tudi drevi v Štarancanu?
MARTIGNACCO (Videm) — Demokristjan Iginio Colussi je od petka zvečer novi župan v Martignac-cu, večjem kraju blizu Vidma. Vodi koalicijo, sestavljeno iz demokristjanov ter komunistov. Gre za prvi primer take koalicije v Furlaniji-Julijski krajini, medtem ko je v drugih krajih države v zadnjem času prišlo v več krajih do sodelovanja med demokristjani in komunisti.
V	Vidmu in v deželi nasploh je petkov dogodek v Martignaccu že vzbudil val polemik. Še zlasti zaradi tega, ker je akcijo demokristjanov baje vodil sam osebni tajnik predsednika Biasuttija, kot tudi zaradi tega, ker je bil tu dolgo let za župana sedanji deželni tajnik PSI Saro. V Martignaccu so namreč socialisti imeli osemnajst let župana, najprej v koaliciji s komunisti, zatem pa z demokristjani.
V	demokristjanskih krogih sicer skušajo omiliti pomen te koalicije in trdijd, da gre za osamljen primer, omejen na krajevno problematiko, vezan na osebna nesoglasja med demokristjani in socialisti. Deželni tajnik Longo je že obsodil to koalicijo. Odobril pa jo je deželni tajnik KPI Viezzoli, ki pravi, da je bil sporazum med demokristjani in komunisti dosežen na programu. Kriza v Martignaccu je trajala več mesecev.
V	Furlaniji je v zadnjem času pravzaprav prišlo do več primerov nesodelovanja med demokristjani in socialisti ter razbitja njihovih koalicij. V Palmanovi so demokristjani sestavili večino le z republi-
kanci in socialiste pustili na cedilu. V Pozzuolu je po razbitju take koalicije prišlo do nove med PSI in KPI. V Karniji so se marsikje socialisti in komunisti povezali ter pustili demokristjane pred vrati.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi na Goriškem. Že pred dvema letoma je prišlo do znanih dogodkov v Gradežu. Takrat so republikanci, socialdemokrati in komunisti sestavili koalicijo in pustili v opoziciji demokristjane in socialiste. Na lanskih predčasnih volitvah so republikanci zmagali in postali prva stranka v občini. Glasove so pobrali vsem, zaveznikom in nasprotnikom. Spet so ponovili koalicijo PRI-PSDI-KPI. Vendar se je ta razbila že po nekaj mesecih in povzročila razkol tudi med komunisti, saj je eden od treh zapustil to stranko in se povezal z republikanci. V Gradežu so sedaj brez župana in odbornikov.
Nekaj podobnega kot v furlanskem Martignaccu pa se utegne zgoditi danes zvečer v Štarancanu na Goriškem. Tu je do pred kratkim občino vodila koalicija KPI-PSI-PSDI. Vendar pa so bili spori na dnevnem redu. Zaradi tega je komunistični župan Papais z odborniki te stranke (komunisti imajo tu deset od skupnega števila dvajsetih svetovalcev) podal ostavko. Možno je, da pride danes zvečer, ko se sestane občinski svet, do nove koalicije med komunisti in demokristjani (ti imajo šest svetovalcev) z izvolitvijo župana iz vrst komunistov.
MARKO WALTRITSCH
Koper: začetek seminarja za italijanske šolnike
KOPER — »Vzgoja za sožitje ter interkulturno izobraževanje za učitelje na večnacionalnem področju ni le prijazno vodilo ali deklaracija, ampak praktično napotilo, s katerim je vsak dan in vsako uro na preizkušnji. Zelo važno se je na to tudi strokovno pripraviti, vendar tudi to ne zaleže, če manjka podpora in razumevanje večinskega okolja. Vem, da jo v dobršni meri tukaj imate.« S temi besedami je Franci Pivec, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo iz Slovenije, nagovoril učitelje in srednješolce s šol z italijanskim učnim jezikom z Obale in Bujščine ob včerajšnjem začetku 27. seminarja italijanskega jezika in kulture. Zbrane v koprskem gledališču je pozdravil tudi dr. Felice Scauso, generalni konzul republike Italije v Kopru, in poudaril, da je na tukajšnjih šolah narodnosti čutiti ponoven razvoj in živahnejšo dejavnost, kar je seveda najboljša opora življenju in razvoju narodnosti. Direktor seminarja Giuseppe De-bernardi pa je predstavil letošnji program. Tema o zgodovini Istre v obdobju med padcem Benetk in
padcem Avstro-Ogrske je nadaljevanje tiste, ki so jo začeli že lani, gre namreč za obdobje, v katerem so se začela narodnostna in delavsko gibanje na tukajšnjem območju. O tej temi bo predaval Stelio Spadaro iz Trsta. Elvio Gu-agnini s tržaške univerze bo govoril o najvidnejših osebnostih sodobne italijanske literature, kritičarka Maria Campitelli pa o temeljnih smereh v sodobni umetnosti. Elza Fonda iz eksperimentalnega centra za kinematografijo iz Rima bo govorila o telovadbi oziroma gimnastiki glasu, zadnji dan pa bosta Giuseppe Giaccone iz Palerma in Rafaello Olivotti iz Trsta spregovorila o italijanskih izkušnjah pri sodelovanju na področju posegov v ekosistem Jadranskega morja. Poleg strokovnega dela in predavanj bo v tem tednu v koprskem gledališču tudi nekaj prireditev, ki vsako leto spremljajo pričujoči seminar. Včeraj je na primer kot častni gost nastopil dramatik in pesnik Elio Pecora iz Rima, s katerim so se udeleženci pogovarjali o njegovem delu. Zatem pa je bil še recital po pripovedi Lalle Kezich.
BORIS ŠULIGOJ
Nekaj več snega za smučarje
A 1*	V*VV«1	IVI*
tudi na smuciscih v deželi
VIDEM — Končno so tudi za smučarje iz Furlanije-Julijske krajine napočili boljši časi: v prejšnjih dneh je ponovno snežilo in novozapadli sneg je občutno izboljšal snežne razmere na že odprtih progah. V vseh zimskošportnih središčih iz naše dežele so v nedeljo našteli mnogo več smučarjev, kot pa v preteklih nedeljah. Vendar pa turistični operaterji pričakujejo obilnejše snežne padavine: hoteli so sicer dobro zasedeni, v ugodnejših snežnih razmerah bi jih zagotovo napolnili. Tudi včeraj je v višjih predelih naše dežele rahlo snežilo, napovedi za prihodnje dni pa niso najbolj ugodne, saj nad naše kraje ponovno priteka topel in vlažen zrak.
Na sliki: tako je bilo v nedeljo v Forni di Sopra
Letos le malo novega asfalta
SEŽANA — Ob tem, da bo letos zaradi visokih posojilnih obveznosti skoraj povsem ustavljeno nadaljevanje gradnje kraškega vodovoda, bo zaradi pomanjkanja denarja otežkočena tudi obnova oziroma vzdrževanje cest v sežanski občini.
Tako naj bi letos obnovili le nekaj manj kot 1,5 kilometra asfaltne prevleke na cesti med Sv. Ano in Razguri, za kar naj bi porabili 50 milijonov dinarjev. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Materija nameravajo izboljšati tudi cestni odcep v Povžane, kar bo po predračunu vredno 30 milijonov dinarjev. Poleg krajevnih skupnosti, ki bodo ža kritje stroškov urejanja teh cest primaknile 5 odstotkov potrebnega denarja, bodo za ta dela združili še denar za amortizacijo lokalnih cest in prispevek republiške skupnosti za ceste, ki ga ta namenja za manj razvita območja.
Na srečo bodo Sežanci lahko nadaljevali svojo največjo cestno naložbo, obnovo prometnice po Vremski dolini, med Vremami in Ribnico. Te gradnje so se ob pomoči republiške skupnosti za ceste in z angažiranjem denarja za manj razvite lotili v sodelovanju z občinama Postojna in Ilirska Bistrica, vredna pa bo 2,3 milijarde dinarjev.
(J. O.)
Ward je prespal noč doma. Ko je Li telefoniral, je oče avignil slušalko, vendar ni spregovoril z njim niti besede; je bilo spet po starem, Lionel v življenju Thayerjev ni eč obstajal. Zdaj ko je našel Anne, so ga lahko spet pogre-,ali, vsaj Ward. Takoj je izročil slušalko Faye; poslušala je 11 blu potem predlagala Lijevo zamisel. v »Lionel sprašuje, kaj praviva k temu, da bi najeli stano-ahje blizu šole in pustili, da bi Anne do poroda stanovala ^ 1 njiju. Potem se lahko Anne spet preseli sem, onadva pa j^°sta našla novega sostanovalca in mu oddala njeno sobo. ^al meniš?« Previdno ga je pogledala čez svojo skodelico dvVe' ie Inpo, da se je vrnil, pa čeprav samo za noč ali V teh težkih časih ji je bil vsaj v oporo. Ward se je nirščil in pri sebi premleval Lionelovo zamisel. tìv-»Si predstavljaš, čemu vse bi bila izpostavljena pri teh n. etl?« Ob sami misli mu je bilo slabo, Faye pa se je v nutku naježila od jeze.
»Si lahko predstavljaš, kaj vse je počela sama v tisti ogabni komuni, Ward? Bodiva poštena!«
»Že prav, že prav. Saj nama ni treba znova vsega ponavljati.« Ni maral misliti na stvari, ki so jih počeli z njegovo hčerkico. Prav tako ni maral, da bi živela v pedrskem gnezdu z Lijem in Johnom. Toda postalo je očitno, da se ne bo vrnila domov, in vrhu tega bi se s Faye lahko znebila vsaj malo napetosti. Doma sta ostali samo še dvojčici, pa še ti dve sta bili redko v hiši. Vedno sta bili kje zunaj s prijatelji, še posebno Val. Pogledal je Faye. »Naj premislim.«
Zamisel mu še vedno ni bila posebno všeč, toda bolj ko je premišljeval, bolj je moral priznati, da ni tako slaba. Tudi fanta sta bila vesela, ko jima je Faye to povedala. Ugotovila sta, da je praktično nemogoče živeti z drugimi fanti v starem domu, ker se nista hotela več pretvarjati. Lionel je bil pri dvajsetih letih pripravljen priznati, da je homoseksualec, John pa tudi.
Faye jima je pomagala najti majhno, a prijetno stanovanje v Westwoodu, nedaleč od prejšnjega doma, in se je celo ponudila, da jima ga bo opremila, toda John je v nekaj dneh naredil pravi čudež s stvarmi, ki jih je imel pri roki; Faye ni mogla verjeti svojim očem, da je lahko tako čedno. Nakupil je metre svetlo sive flanele in rožnate svile in popolnoma spremenil stanovanje. Z blagom je obil stene, preoblekel je dva kavča, ki so ju kupili za petdeset dolarjev na neki hišni razprodaji, nakupil stare grafike po zakotnih ulicah in oživil rastline, ki so se zdele že dokončno mrtve. Stanovanje je delovalo kot prefinjeno delo poklicne-
ga dekoraterja in John je bil ves navdušen, ko ga je Faye pohvalila. Še bolj ponosna pa je bila njegova mati, ki jima je kupila veliko ogledalo, ki so gra obesili nad kamin. Zal ji je bilo male Anne, obenem pa je bila srečna, da se to ni zgodilo eni izmed njenih hčera.
Anne pa — Anne ni bila še nikoli srečnejša. Prevzela je čiščenje stanovanja. Neke noči, ko se je od Johna naučila, kako je treba pripraviti pečeno raco, je izjavila, da je to še boljše od komune. John je bil fantastičen kuhar in jima je vsak večer kuhal. Lionel se je vpisal v poletni semester kinematografije, da bi nadoknadil izgubljeni čas, in je nameraval do jeseni ujeti zamujeno, John pa je naredil veliki korak. Zavedal se je, da ga Kalifornijska univerza prav nič ne privlači, zato se je izpisal in si poiskal službo pri slavnem dekoraterju v Beverly Hillsu. Možak je bil ves zagret zanj in John je imel vsak dan igre, preden ga je odgnal, toda dekoraterske izkušnje, ki jih je dobil pri njem, so bile vredne truda. Vse delo je bilo na njegovih plečih, hvale pa nobene, toda zahajal je v čudovita stanovanja, o katerih jima je vsak večer pripovedoval pri večerji. Delal je že od julija; proti koncu avgusta se je njegovemu delodajalcu končno posvetilo, da ne bo nič, in od takrat je imel mir pred njim. Povedal mu je, da ima resno razmerje z Lione-lom, možak pa se je, samo zasmejal, vedoč da je to samjo vprašanje časa. »Otroka,« se je posmehnil. Ker pa je bil zadovoljen z Johnovim delom, ga je pustil pri miru.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Ob glasovanju za letošnji proračun Pokrajine
Na srečanju z zastopniki deželne uprave
Leva opozicija za globalno zaščito in za komisijo o kulturi sožitja
Vrsta resolucij KPI in NL za dopolnitev dokumentov
V proračunskih dokumentih tržaške pokrajinske uprave zevajo tako široke vrzeli in je v njih zaslediti, po mnenju leve opozicije, tako globoke nedoslednosti in pomanjkljvos-ti, da sta imeli svetovalski skupini KPI in Neodvisne levice za potrebno, da sta javnosti predložili svoja stališča in napovedali pobude za dopolnitev teh dokumentov na včerajšnji tiskovni konferenci, še pred zaključkom razprave in glasovanjem na sinočnji seji pokrajinskega sveta. Na njej so nastopili komunisti Martone, Lusova in Apostoli ter svetovalec Neodvisne levice Omero.
Prva kritika, ki jo levičarska opozicija naslavlja Locchi-jevemu pokrajinskemu odboru, je že ta, da se mu je mudilo predložiti proračun (tako da je tržaška Pokrajina med prvimi, ki razpravlja o tem osnovnem upravnem aktu), ne da bi upošteval, da so ravno v tem času v pripravi pomembne spremembe za perspektivo delovanja pokrajinske uprave. Bolje bi bilo, je poudaril Martone, če bi počakali na odobritev deželnega zakona o decentralizaciji in upoštevali v programskih dokumentih tudi nove naloge in pristojnosti, ki so z njim dodeljene Pokrajini. Nuja je tudi povzročila, da v proračunskih dokumentih ne najdejo odmeva sklepi komaj zaključene deželne konference o državnih udeležbah, ki so še kako pomembni za gospodarske in družbene perspektive naše pokrajine.
Niti v Locchijevem programskem poročilu niti v računovodskih dokumentih ni nobene besede o slovenskem delu prebivalstva, ki predstavlja važen dejavnik za skladen kulturni in družbeni razvoj naših krajev, je naglasil načelnik svetovalske skupine KPI, kot ni niti z besedico omenjena italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji, ki preživlja ravno v zadnjih časih velike težave. Mnogo napak in pomanjkljivosti vsebujejo proračunski dokumenti tudi na področju kulturnih dejavnosti in ekologije, je dodal svetovalec Neodvisne levice Omero, pri čemer je predvsem opazno pomanjkanje točno določenih proračunskih postavk
(predvidene izdatke so celo zmanjšali) in vsakršne prednostne lestvice glede pobud Pokrajine. Tudi v sektorju socialnega skrbstva kažejo proračunski dokumenti preveliko nedoločenost, zlasti v pomanjkanju programov za pravo dein-stitucionalizacijo handikapiranih otrok, je naglasila komunistka Lusova, Apostoli pa je očital Locchijevemu odboru, da ne zna prevzeti aktivne vloge pri ozdravljenju krajevnega gospodarskega ustroja.
Da bi zapolnili te vrzeli, je levičarska opozicija sklenila konstruktivno prispevati z vrsto ustreznih resolucij, ki naj predstavljajo dopolnitev proračunskih dokumentov. Prvi dve neposredno zadevata slovensko narodnostno skupnost, saj obvezujeta predsednika Pokrajine, naj posreduje pri predsednikih obeh vej parlamenta za pospešitev zakonodajnega postopka o globalni zaščiti, pokrajinski odbor pa, da ustanovi v okviru druge svetovalske komisije (za kulturo) delovno skupino za spodbujanje stalnih kulturnih odnosov med italijanskim in slovenskim delom prebivalstva. Tretja resolucija KPI in NL pa se zavzema za odločnejše akcije Dežele in vlade v korist italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in predlaga nujno srečanje predstavnikov Pokrajine z zastopstvom Unije Italijanov iz Istre in z Reke.
Četrta resolucija zahteva ustanovitev urada, ki naj usklajuje vlogo Pokrajine na področjih kulture, vzgoje, mladinskega vprašanja, turizma, športa in prostega časa, peta pa poverja predsedniku nalogo, da posreduje pri Deželi, tako da bo dobila Pokrajina določnejše pristojnosti glede zaščite teritorija pred onesnaženjem in glede civilne zaščite. Zadnja resolucija levičarske opozicije pa obvezuje odbor, da predložTskupščini v roku 3 mesecev organski načrt posegov v korist handikapiranim otrokom, da sklene ustrezne konvencije z drugimi pristojnimi ustanovami, da izdela študijo o potrebah glede jasli in otroških vrtcev, nazadnje pa zahteva ustrezno povečanje okrnjenih proračunskih postavk.
Pokrajina potrdila predlog o uničevanju mestnih odpadkov
Že sklicani sestanki za določitev kraja kjer naj bi namestili novo odlagališče
Na srečanju s predstavniki deželne uprave je Pokrajina Trst potrdila svoje stališče o deželnem načrtu za uničevanje trdih mestnih odpadkov. Pokrajinska uprava se zavzema za napravo mešanega tipa, ki naj bi najprej izločila kovinske odpadke, druge pa naj bi predelala za pridobivanje goriva in gnojil. Neuporabljene ostanke naj bi nato uničili v upepeljevalniku z omejeno zmogljivostjo.
To stališče so zastopniki Pokrajine orisali na srečanju, ki ga je v Vidmu sklical predsednik deželnega odbora Biasutti in ki so se ga udeležili predsedniki in odborniki za okolje vseh štirih pokrajin naše dežele. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi deželna odbornika za javna dela Bomben in za zdravstvo Manzon, je predsednik Biasutti izrazil zanimanje za predloge predstavnikov tržaške pokrajinske uprave in pripravljenost uvesti morebitne spremembe v sicer že odobreni načrt za uničevanje trdih mestnih odpadkov, pač pa je pozval Pokrajino Trst, naj jasneje opredeli tako vrsto naprave, ki bi bila najbolj primerna, kot tudi kraj, kjer naj bi zbirali odpadke.
Pokrajinski odbornik za okolje Dini je že navezal prve stike in sklical prve sestanke za pbglobitev tega vprašanja. Časa na razpolago je bolj malo, saj mora Pokrajina poslati Deželi zahteva-
na pojasnila najkasneje do 15. februarja. Dežela bo morala nato vnesti v prvotni načrt morebitne popravke ter vse skupaj poslati v odobritev ministrstvu za okolje.
Prvi pomembnejši sestanek bo že v prihodnjih dneh, poleg predstavnikov pokrajinske uprave pa bi se ga morali udeležiti zastopniki občin, Krajevne zdravstvene enote, Ustanove za industrijsko cono, Pristaniške ustanove in pristaniškega poveljstva. Na dnevnem redu bo vprašanje izbire kraja, kjer naj bi namestili novi objekt za zbiranje in uničevanje trdih mestnih odpadkov.
Sestala sta se Romeo in Carbone
V vrsti obiskov pri predstavnikih krajevnih uprav se je novi izredni komisar Centra za znanstvene raziskave prof. Romeo srečal tudi s podpredsednikom deželne uprave Gianfrancom Carbonejem. Orisal mu je smernice in pobude za razvoj te pomembne raziskovalne ustanove, medtem ko je Carbone podčrtal, da je raziskovalno področje tisto, ki bo v procesu deindustri-alizacije dopolnilo in zagotovilo zamenjavo dotrajanih sektorjev s tistimi v razvoju.
Predavanje Zore Rebule o delu Matjaža Kmecla
Matjaž Kmecl je tudi v zamejstvu zelo uveljavljeno literarno ime. Njegovo zadnje delo Slovenska postna premišljevanja, ki je postalo v Sloveniji pravi best seller, je tudi v Tržaški knjigarni že dalj časa razprodano. Pretekli petek je Kmecl do zadnjega kotička »napolnil« dvorano openske Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, v soboto pa je bil o njem in o njegovem opusu govor na večeru Slovenskega kulturnega kluba.
Književnika je članom kluba predstavila prof. Zora Tavčar Rebula. Obrazložila je, da Kmecl sploh ni literat v pravem smislu. Njegovo najbolj literarno delo je morda le knjiga S prijatelji pod macesni. Kmecl velja tudi za dramatika in esejista, a njegova dramska in esejistična dela ne odgovarjajo striktno klasičnim dramskim in esejističnim merilom. Rebulova je poudarila, da je avtor zaslovel kot kulturnik in politik (bil je slovenski minister za kulturo), je odličen govornik in uživa poseben ugled, to pa zato, ker je poštenjak.
Pri svojem ustvarjanju se poslužuje tistih oblik, ki mu »pridejo najbolj prav«. To je mogoče zaznati tudi v Slovenskih postnih premišljevanjih, v katerih se prepletata esejistika in literatura. To je knjiga esejev, ki so nekaj več, pa tudi nekaj manj kot klasični eseji, je poudarila Rebulova. Predavateljica je nato analizirala vsako od 14 postaj Kmeclovega »križevega pota« in iz njih izluščila avtorjeva »sporočila«. Sobotno predavanje je za člane SKK pomenilo vsekakor dobro pripravo na maturo.
SKD Tabor za 20-letnico in Prešernov dan
Jubilejni tango na Opčinah
Predsednik SKD Tabor Rinaldo Vremec (levo) izroča priznanje Viktorju Sosiču
SKD Tabor z Opčin je v nedeljo v domačem Prosvetnem domu proslavilo 20-letnico ustanovitve in obenem dan slovenske kulture. »20. jubilej pomeni za vse nas ponos na opravljeno delo, spomin na prve korake, spomin na vse tiste sodelavce, ki so nas za vedno zapustili«, je v slavnostnem ovoru podčrtal predsednik društva inaldo Vremec, ki se je s hvaležnostjo spomnil prvega predsednika Rudija Vremca.
SKD Tabor je bilo ustanovljeno 7. decembra 1967 (zaradi popravil v dvorani je društvo preložilo proslavo za mesec in jo združilo s proslavo slovenskega kulturnega dne, saj se oba praznika dopolnjujeta). Nastalo je z združitvijo treh društev: PD Opčine, PD Andrej Čok in Mladinskega krožka Opčine. Kljub nekaterim uvodnim težavam je novo društvo v praksi dokazalo, da je mogoče z dobro voljo, s potrpljenjem, požrtvovalnostjo in z medsebojno strpnostjo premostiti marsikatero oviro. V dveh desetletjih se je razvilo v eno najmočnejših društev pri nas, kar pa je še pomembnejše - za Opence je postalo »naše društvo«. Po pogledu v preteklost je predsednik Vremec »poškilil« tudi v prihodnost. »Življenje gre naprej, in to, kar je veljalo kot lepo pred dvajsetimi leti, ni rečeno, da je lepo še danes. Ne bojimo se novega, ampak istočasno ne zanemarjajmo starega,« je vsekakor opomnil in poudaril, da bi morali v prihodnosti težiti predvsem h kvaliteti kulturnega delovanja. Ob koncu govora se je predsednik zahvalil vsem domačim kulturnim delavcem za njihov trud, posebno priznanje (plaketo) pa je v imenu odbora izročil
Viktorju Sosiču, ki je bil med ustanovitelji društva in je bil odtlej edini med člani — neprekinjeno tudi odbornik. Sosič je požel rekorden aplavz občinstva.
Ta, slavnostni del proslave je bil vključen v kulturno prireditev, ki je v nedeljo popoldne potekala v prepolni dvorani openskega Prosvetnega doma. Marko Sosič je pri realizaciji razpotegnil dogajanje na vso dvorano: na odru sta dobila mesto moški in
ženski pevski zbor Tabor (vodil ju je Sveto Grgič), v dvorani na nasprotni strani (v kotu) je pel mešani pevski zbor Primorec-Tabor (pod vodstvom Matjaža Ščeka). Sredi dvorane je bila postavljena starinska postelja (postelja je navsezadnje res v središču človekovega življenja, saj na njej preživimo največji del naše eksistence, je kraj počitka, je pa tudi vir življenja...). Ob posteljo je oblikovalec prostora Miloš Jugovič postavil na steno pritrjeno omarico s košato kičasto namiz-
no svetilko spreminjajočih se barv,-prostor pod omarico so krasile umetne rože (spet kič), nad posteljo pa je na vešalih (dobesedno) viselo starinsko ogledalo.
V tako opremljen prostor so v ritmu tanga harmonikarja Aleksandra Ipavca prispeli pevke in pevci vseh treh zborov in recitatorji (Alda Sosič, Giuliana Sosič in Drago Gorup). Tango je bil diskretni povezovalec vsega dogajanja v dvorani. Oglasil se je po pesmih zborov, potihoma je spremljal recitacije Cankarjevih erotičnih pesmi ob postelji. Navsezadnje druži tango in Cankarjeve erotične pesmi podobna usoda. Erotika je bila »na indeksu«, proti argentinskemu senzualnemu in »plebejskemu« plesu se je skoraj ob istem času, v začetku stoletja, zagnal sam papež, češ da je to »hudičev ples«. V ritmu tanga so v nedeljo plesali Cankarjevi erotični verzi. Obenem jih je spremljala tudi domača pesem: pesem slavne preteklosti na odru, in pesem, ki si šele utira pot v prihodnost, v dvorani.
Tričetrturna prireditev tako ni bila konvencionalna proslava (in predsednik Vremec je v svojem govoru napovedal, da mora za nas veljati geslo: »Ne s proslavami, ampak z delom bomo proslavili dan slovenske kulture in obdržali v srcu Franceta Prešerna, Cankarja in vse naše zaslužne može.«). Dokazala pa je, da je mogoče s kvalitetnim kulturnim udejstvovanjem ustvariti nekaj novega, privlačnega, morda na prvi pogled nerazumljivega, vsekakor pa nekaj, kar daje misliti. SKD Tabor je z jubilejno prireditvijo dokazalo, da ima potencial za tak nov način kulturnega dela.
Okrogla miza o paketu po dveh letih od sprejetja
Zakon št. 26 ali paket za Trst in Gorico, o katerem je bilo že nešteto javnih razprav in posvetov, bo kmalu predmet še ene podobne prireditve. V petek, 29. januarja, prireja tržaški Lions Club San Giusto v sodelovanju s Tržaško hranilnico, z Združenjem industrijcev in s podjetjem Stock okroglo mizo z naslovom »Srečen rojstni dan, paket«, ki bo ob 17.30 v kongresni dvorani Tržaškega velesejma. Prireditelji imajo namen preveriti domet, rezultate in perspektive tega zakonskega pripomočka po dveh letih od njegovega sprejetja.
Na okroglo mizo so povabili osebe, ki so sodelovale pri odobritvi paketa, in tiste, ki danes skrbijo za njegovo izvajanje: predsednika komisije Sklada za Trst Carboneja, poslanca Colonija, deželnega odbornika za finance Rinaldija, izrednega komisarja Centra za znanstvene raziskave Romea, predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, predsednika Združenja industrijcev Toresello, člana predsedstva ustanove IRI Traunerja in predsednika Avtonomne pristaniške ustanove Zanettija. Okroglo mizo bo vodil direktor tržaškega Združenja industrijcev Ferretti, udeležile pa se je bodo še številne druge osebnosti, ki so kakorkoli sodelovale pri zasnovi, oblikovanju in sprejetju zakona št. 26.
Mladi KD in mladinsko zaposlovanje
Pred dokončno odpravo nesporazumov?
Vladni odloki o odpravi takse za jugoslovanske tovornjake
Skupina mladih demokristjanov iz ekonomske komisije pri deželnem mladinskem gibanju Krščanske demokracije je te dni obravnavala osnutek svojega političnega predloga o mladinskem zaposlovanju. Mladi demokristjani so tudi potrdili svojo namero o izvedbi deželnega posveta na to temo, ki bo 27. februarja v Trstu in
ki se ga bo udeležil tudi minister San-tuz. Naslov posveta bo »Kakšno delovno mesto za mlade v Trstu in v Furlaniji-Julijski krajini?«, predsedoval pa mu bo poslanec Sergio Coloni. Njegov namen je ustvariti priložnost za skupni razmislek o delovnih mestih za mlade, ki zahtevajo zagotovilo za dostojanstveno in gotovo delo.
Pohvala jaslicam barko vij anskih osnovnošolcev
Poročali smo že, da je tržaška Pokrajina pred božičnimi prazniki razpisala natečaj za najlepše jaslice, ki ga je poimenovala »Božič z jaslicami«. Natečaj je bil namenjen šolam, javnim lokalom, cerkvam, rekreacijskim centrom, obrtnim delavnicam in trgovinam.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali Sergio Brossi (predsednik), Enrico Fraulin, Claudio Fab-ris, Adriana Scarizza, Assunta Cortese in Giuseppe Castagnaro je te dni razdelila vrsto priznanj.
V skupini drugokvalificiranih je tudi cerkev v Križu s svojimi jaslicami, medtem ko so med jaslicami, ki so bile, glede na izvirno zamisel in izvedbo še posebej opažene, jaslice, ki so jih po zamisli Davida Poljšaka pripravili učenci osnovne šole Fran Šaleški Finžgar iz Barkovelj. Jaslice so bile izdelane v črno-beli barvi; pastirčke, tri kralje in sveto družino pa so predstavljale fotografije učencev samih, oblečenih v primerna oblačila. Jaslice so zbudile veliko pozornost med starši in Barkovljani ter so bile deležne veliko pohval.
Poročali smo že, da je italijanska vlada pred nekaj meseci sklenila uvesti za vse tovornjake z jugoslovansko registracijo zelo visoke takse, kar je imelo za posledico občutno zvišanje stroškov prevoza. Prišlo je tudi do velikih zastojev na mejnih prehodih in do negodovanja in protestov. Med zasedanjem mešane jugoslovansko-itali-janske komisije v Zagrebu je bil načelno sprejet sporazum o ukinitvi teh dajatev, a predlog komisije sta morali potrditi še obe vladi.
Italijansko ministrstvo za finance je 8. in 12. januarja izdalo dva ločena odloka, ki dokončno urejata to problematiko. Z odlokom z 8. januarja je bilo določeno, da bodo vsi jugoslovanski tovornjaki oproščeni plačevanja avtomobilskih taks od petnajstega dneva po objavi v Uradnem listu (odlok je bil objavljev 19. januarja, kar pomeni, da bo stopil v veljavo 5. februarja). Odlok bo veljaven le v primeru recipročnosti s strani jugoslovanske vlade. Drugi odlok, ki bo ravno tako stopil v veljavo 5. februarja, pa določa uvedbo specifične fiksne pristojbine ("diritto fisso") za vse jugoslovanske tovornjake. Pristojbina znaša 1.500 lir za tono
ali del, če je blago namenjeno do 100 km daleč od meje, za večje razdalje pa znaša 2.500 lir za tono ali del. Te pristojbine so oproščena vozila, ki so namenjena na obmejno območje, kot je to določeno v prilogi B videmskega sporazuma. Seveda bo tudi ta odlok veljal le, če bodo jugoslovanske oblasti postopale recipročno.
Menimo torej, da so bili končno odpravljeni vsi nesporazumi, ki so botrovali uvedbi visokih pristojbin in ki so negativno vplivali tako na cene prevoza kakor na možnost plasmana blaga. (zk)
Rajonski sveti
Na Rojanskem trgu 3 se bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri sestal rajonski svet za Rojan, Greto in Barkov-lje. Na dnevnem redu ima srečanje z občinskim odbornikom za javno šolstvo Neriom Tomizzo in nekatera upravna vprašanja.
Rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija pa je sklical sestanek za ponedeljek, 1. februarja, ob 19.30, ko bo razpravljal o vrsti tekočih vprašanj.
Spet »preverjanje« med vodstvi strank občinske koalicije
V pričakovanju petkove ponovne razprave o odstavitvi župana Staffieri-ja v tržaškem občinskem svetu, so se včeraj sestala vodstva strank razmajane večine, da bi poskusila uskladiti svoja stališča in obnašanje do tega vprašanja, a tudi bolj na splošno do usode občinske uprave pred bližnjimi upravnimi volitvami. Na sestanku so listarji Staffieri, Cecovini in Gambas-sini, demokristjana Tripani' in Coslo-vich, socialista Agnelli in Seghene, republikanca Castigliego in Angeli ter socialdemokrat Pierandrei opravili splošen pregled razmer in politično-upravne dejavnosti občinske uprave, niso pa še sprejeli nobenih dokončnih odločitev in so zato sklicali novo srečanje, ki bo jutri na občinskem sedežu.
Kaže vsekakor, da so se med voditelji nekako »preklicanega« zavezništva vode nekoliko pomirile in da je odprl včerajšnji sestanek možnost novega, vsaj zasilnega dogovora, ki naj bi omogočil redno delovanje občinske uprave do naravnega izteka mandatne dobe. Najbolj optimisti so socialisti, ki so pravzaprav tako novo »preverjanje« zahtevali na svojem nedavnem pokrajinskem kongresu, saj menijo, da so možnosti vzpostavitve ponovne skupne linije kar precejšnje. Bolj zadržani so pa demokristjani, republikanci in socialdemokrati, ki ohranjajo precejšnje dvome glede mirnega nadaljevanja sedanjega upravnega dela pod vodstvom Staffierija, ki je doslej pre-mnogokrat pokazal, da z županskega mesta bolj gleda na koristi svoje Liste za Trst kot pa na skupen interes koalicije in na dejanske potrebe občanov.
Po podatkih za januar
V Trstu le rahel dvig cen glede na december
Januarja življenjski stroški navadno precej poskočijo, saj je na vrsti trimesečni obračun »pravičnih stanarin«, vrh tega pa je to tudi mesec, ko nas stisnejo s povišanjem storitvenih tarif. No, kljub temu so se cene na drobno v Trstu povzpele samo za 0,4 odstotka glede na lanski december in za 4,7 odstotka v primerjavi z lanskim januarjem. Tako vsaj kažejo začasni podatki državnega statističnega zavoda ISTAT o gibanju inflacije v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in v našem mestu, iz katerih je tudi razvidno, da je tačas najdražje mesto Milan (o tem nadrobneje poročamo na prvi strani).
Pri nas so najbolj poskočili stroški za stanovanje, in to zaradi že omenjenega obračuna pravičnih stanarin. V primeri z decembrom so narasli za 1 odstotek, v primerjavi z januarjem lani pa za 4,5 odstotka. Prehrana se je podražila v enem mesecu za 0,6 odstotka in v enem letu za 4,9 odstotka, cene oblačil so se zvišale za 0,1 oziroma 5,5 odstotka, razni stroški so se povečali za 0,4 oziroma za 4,5 odstotka, medtem ko so se električni tok in razna goriva pocenili za 1 odstotek v primerjavi z decembrom, a podražili kar za 6,2 odstotka v letu dni. Da pa si ne bi kdo delal utvar, češ, zdaj bomo manj plačevali za elektriko, naj ve, da bo medministrski odbor za cene CIP kmalu izdal odlok o obnovitvi dodatne termične pristojbine (»sovraprezzo termico«), katerega veljavnost je zapadla lani.
Zavodni svet učiteljišča o volitvah v zborne organe
Zavodni svet državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek v Trstu je na svoji redni seji 20. januarja 1988 obravnaval volitve v zborne organe, ki bodo 28. in 29. februarja letos.
Pri tem je ugotovil, da že dolgo časa ni bilo nobene stvarne pobude glede enotnega šolskega zbornega
organa, ki naj bi jamčil avtonomijo slovenske šole. Spričo tega dejstva je zavodni svet izrazil zaskrbljenost, še posebno pa ga skrbi delovanje šolskega odbora, ki brez ustreznih pobud v odnosu do pristojnih organov oblasti inertno proglaša bojkot volitev v okrajne pokrajinske šolske svete.
Zaradi delovnih pogojev
Danes in jutri stavka umetniškega in tehničnega ansambla našega gledališča
Od kolektiva Slovenskega stalnega gledališča smo prejeli naslednje sporočilo:
»Umetniški in tehnični ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu sta na sestanku dne 25. januarja 1988 sklenila, da proglasita dvodnevno stavko začenši s 26. januarjem 1988.
S to akcijo hočemo opozoriti javnost in politične stranke na nesprejemljive pogoje, ki nam jih ponuja upravni svet Slovenskega stalnega gledališča ob podpisu nove pogodbe.
Ne moremo pristati na podpis take delovne pogodbe, ki nam ne zagotavlja niti minimalnih 273 delovnih dni v sezoni.
Odklanjamo tudi večkratno podpisovanje pogodb v sezoni, ker nas to postavlja v negotov umetniški, gmoten in eksistenčni položaj.
Kolektiv«
Deželno tajništvo KPI o krizi SSG
Deželno tajništvo KPI je včeraj med drugim razpravljalo tudi o Slovenskem stalnem gledališču in o njegovi predčasni prekinitvi delovanja zaradi pomanjkanja denarja, kakor tudi o nepopravljivih posledicah, ki bodo nastale, če prekinitev ne bo preprečena.
Primer ladje Brigitta Montanari
Tudi v Italiji se nekaj premika
V Italiji pa tudi v Jugoslaviji se stopnjuje zanimanje za usodo ladje Brigitte Montanari, ki se je leta 1984 Potopila s tovorom^ strupenega vinilklorida nedaleč od Šibenika. Na ladjo,
, že tri leta leži na dnu Jadrana v globini 86 metrov, so opozorile v prejšnjih dneh organizacije naravovarstve-nikov, ki so izročile predstavnikom italijanskih in jugoslovanskih oblasti poziv z zahtevo, naj se čimprej odstrani nevarni tovor, ki bi lahko imel pogubne posledice za okolje. Tržaški po^ slanci so vložili pismeno vprašanje vladi, za danes pa je napovedan tudi na deželi sestanek izvedencev. Kaže torej, da se je tudi v Italiji začelo nekaj premikati, da se pristojni organi začenjajo zavedati, da sta Brigitta Montanari in njen tovor vinilklorida lahko nevarna tempirana bomba.
Medtem ko se po časopisih krešejo mnenja, včasih tudi z objavljanjem dokaj dvomljivih domnev o vzrokih brodoloma, se v sodni palači okoli primera Brigitte Montanari bije drugačna bitka. Družba Cispa, ki je bila lastnica ladje, je namreč predlagala, naj bi se SR Hrvatska zadovoljila z odškodnino 580 milijonov lir, kolikor, je predvideno v skladu za omejene odgovornosti. Sosednja republika pa meni, da sta za nesrečo odgovorna lastnik ladje in kapitan, ker je bila Brigitta Montanari prekomerno natovorjena in to naj bi bil glavni vzrok brodoloma. Zato zahteva znatno večjo odškodnino, saj bodo samo stroški za odstranitev nevarnosti znatno višji.
O tem problemu se je včeraj na tržaškem civilnem sodišču nadaljeval proces, ki se je začel pred nekaj tedni. Zastopnika hrvaškega pravobranilstva sta predlagala odložitev razprave, da bi počakali na rezultate preiskave, ki jo vodi pristaniško poveljstvo, medtem ko je temu predlogu odločno nasprotoval predstavnik družbe Cispa, ki bi najbrž rad izkoristil dejstvo, da so poročila o nevarnosti ladje in njenega tovora povzročile val zaskrbljenosti v javnem mnenju ter zahtevo po ukrepanju. Sodnik se zaenkrat ni opredelil in si je pridržal pravico, da odloči po daljšem premisleku.
Zanimivo pa je vsekakor, da so sodni in drugi preiskovalni organi začeli »mleti« vprašanje tri leta po brodolomu, čeprav so v nesreči izgubili življenje trije italijanski mornarji. Doslej namreč, vsaj tako je v petek poudaril namestnik hrvaškega pravobranilca Marijan Sušanj, še nobeno italijansko telo ni uradno stopilo v stik s hrvaškimi predstavniki oblasti in zaprosilo za dokumentacijo in rezultate preiskave, ki jo je vodilo tamkajšnje sodstvo.
„ Od razsodbe bo odvisna višina odškodnine, ki jo bo morala poravnati družba Cispa, vprašanje pa je, kdaj bo spdišče dokončno odločalo, saj so zlasti pravde pred civilnim sodiščem zelo dolge. Naravovarstveniki zato povsem Opravičeno opozarjajo, da ni mogoče jokati na dokončno razsodbo in je treba ukrepati takoj. Nevarnosti, ki jo Predstavljata Brigitta Montanari in bjen tovor, pa se dobro zaveda tudi SR tdrvatska. Med tiskovno konferenco na konzlatu SFRJ je Marijan Sušanj Poudaril, da je področje, kjer se je po-
topila ladja, stalno pod nadzorstvom, ker so opazili, da je iz trupa začel uhajati plin. Znanstveniki analizirajo tako vodo kot atmosfero, sedaj pa so začeli raziskovati tudi morsko dno ter morebitne posledice uhajanja vinilklorida na floro in favno. Glavni problem pa je, kako nevarnost odstraniti. Že v marcu bodo trup ladje delno dvignili in ga premestili drugam, kjer je morje bolj plitvo in zaščiteno pred tokom in vetrom. Nato pa bodo morali odločiti, ali prečrpati vinilklorid na drugi tanker ali pa ga v nadzorovanih količinah spustiti v atmosfero, kér se plin ob sončnem vremenu pod vplivom ultravijoličnih žarkov razkroji in ni več nevaren. To sta po mnenju hrvaških izvedencev edini možni rešitvi, saj trupa Brigitte Montanari ni mogoče dvigniti kar tako na površje, ker bi vinilklorid ob manjšem pritisku in višji temperaturi lahko eksplodiral. »Zato tudi,« je dejal Marijan Sušanj, »SR Hrvatska ni osvojila nekaterih predlogov za odstranitev ladje, ki jih je v imenu družbe Cispa predložila zavarovalnica Skuld,«
Cena posega pa ne sme biti zavora za odstranjevanje nevarnosti, saj bi razlitje vinilklorida lahko bilo Jadranu usodno. Tega se morata zavedati obe sosedi, ki morata stvarno pristopiti k reševanju problema. Očitno pa je tudi, da ekološka nuja ne sme postati zastor, ki naj bi zameglil pogled v zakulisje ter onemogočil ugotavljanje odgovornosti za brodolom.
Morebitna nevarnost onesnaženja Severnega Jadrana bo predmet današnjega sestanka tehnikov in izvedencev, ki ga je sklical deželni odbornik za prevoze in za civilno zaščito Di Benedetto. Za zadevo se uradno zanima tudi tržaška pristaniška kapitanerija, in sicer predvsem z vidika ugotavljanj vzrokov potopitve in morebitnih odgovornosti. O nevarnosti onesnaženja voda pa se bodo morali izreči strokovnjaki.
V. T.
Se o obisku delegacije ZSMS
Obisk v Nabrežini in srečanje z mladinsko skupino P. Tomažič
Na našem posnetku je delegacija Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki si je med svojim sobotnim obiskom v Trstu — o katerem smo sicer že izčrpno poročali — med drugim ogledala tudi prostore delavnice Atelier v Nabrežini. V soboto zvečer pa so se mladinci iz Slovenije sestali s člani Mladinske skupine Pinko Tomažič ter obiskali njihove prostore v Bazovici.
Člani Mladinske skupine so toplo pozdravili rojake iz Slovenije in Mladinski odbor SKGZ, ki se je tudi udeležil srečanja. Vzdušje je takoj postalo veselo in živahno, saj je vse potekalo v prijateljskem duhu. Po krajšem pozdravu so se vsi premaknili v prostore bazovskega Partizanskega doma, kjer imajo člani Mladinske skupine redne vaje. Sledil je prijeten razgovor, na katerem so predstavniki Mladinske skupine orisali članom RK ZSMS svoje načrte in jim obrazložili, kako je sploh ta skupina nastala. Rodila se je pač po zaslugi nekaj posameznikov, ki so se iz lastnega navdiha zavzeli za to, da so postavili na noge to mladinsko organizacijo. Postavilo se je seveda vprašanje finansiranja ustanov oz. organizacij. Clanica mladinskega odbora SKGZ Daniela Birsa je poudarila, da skušajo pomagati vsem organizacijam in da Mladinska skupina P. Tomažič sploh ni zapostavljena, čeprav še ni članica SKGZ, saj je zelo važno medsebojno sodelovanje- Predsednik RK ZSMS je navedel razlike, ki jih je mogoče opaziti med tukajšnjim načinom delovanja in načinom finansiranja ustanov v Sloveniji. Po njegovem ne gre namreč samo za to, da finansiramo ustanovo, pač pa za finansiranje njenega programa. Pogovor se je nato dotaknil pomena sožitja med Italijani in Slovenci, kar je eden izmed ciljev Mladinske skupine, in problema miru, ki je nedvonpio vsem skupen.
Razgovoru je sledila večerja v gostilni Pri lipi, nato pa je bila na vrsti prijetna družabnost, na kateri so se predstavniki treh ustanov bolje spoznali, utrdili medsebojne odnose in nakazali pot za čimboljše bodoče medsebojno sodelovanje, (ag)
Tosca drevi v Cristalli!
V	gledališču Cristallo bo drevi ob 20.30 premiera igre Tosca Victoriena Sardouja. Igro je režiral Aldo Trionfo, v glavnih vlogah pa nastopajo Marina Malfatti (Tosca), Arnoldo Foà (Scàrpia) in Roberto Trifirò (Cavaradossi).
Gledališko Tosco so prvič uprizorili pred 100 leti. Takrat je naslovno vlogo odigrala slavna Sarah Bernhard. Režiser Trionfo je pri svoji postavitvi izpostavil ne toliko ljubezensko plat zgodbe, ki jo je prevzel in uglasbil Puccini, pač pa eksistencialni moment.
Sardoujevo Tosco bodo ponavljali v prihodnjih dneh vse do nedelje.
Prireditve Združenja Basaglia
Kulturno združenje Franco Basaglia prireja ta teden vrsto manifestacij s skupnim naslovom Istovetenje teritorija. Drevi ob 20.30 bodo v gledališču Anani-an predvajali film Johna Cassavetesa Shadows (Ombre), katerega protagonist je dejansko New York. Vstop je prost.
V	četrtek bo v Centru v Ul. Gambini 8 srečanje z milanskimi »metropolitanskimi« pesniki. Sodelovali bodo Piero Del Giudice, Silvio Giussani, Giancarlo Majorino, Giampiero Neri, Antonio Porta in Tiziano Rossi.
V	petek bo (prav tako v Ul. Gambini 8) srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo, ki bo govoril o svojem odnosu do rodne Istre in do Trsta. Obe srečanji v Ul. Gambini se bosta začeli ob 18. uri.
Podrl ga je kombi
Pridržana prognoza za starejšega pešca
Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli hudo poškodovanega Maria Sancina iz Ul. del Pane bianco 9. 79-letni Sancin je bil žrtev prometne nesreče in se še vedno bori s smrtjo. Sancin je zado-bil hude lobanjske poškodbe, zaradi katerih so si zdravniki pridržali prognozo. Nesreča se je pripetila okrog 6.30, ko je moški prečkal Istrsko ulico v bližini pokopališča pri Sv. Ani. Sancin je bil na prehodu za pešce, ko ga je nenadoma podrl kombi, ki ga je upravljal 25-letni Fabio Petrini iz Ul. San Severo 103. Petrini je verjetno vozil prehitro, tako da ni mogel pravočasno pritisniti na zavore, ko je pred sabo zagledal pešca. Sancina je rešilec Rdečega križa prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je prebil lobanjo.
Deželno tajništvo je na osnovi poročila svojega zastopnika v upravnem svetu SSG-sklenilo slediti razvoju dogodkov z največjo pozornostjo. Tako bo deželni tajnik Viezzi čimprej obiskal gledališče, istočasno pa bodo izvoljeni komunisti začeli usklajeno akcijo na parlamentarni, deželni in pokrajinski ravni.
Štirimesečni tečaji angleščine in ruščine
Združenje Italija-ZDA sporoča, da je v teku vpisovanje na štirimesečne tečaje angleščine. Lekcije bodo dvakrat na teden, od 1. februarja do 31. maja. Tečaje bodo vodili ameriški in angleški profesorji. Vpisovanje na sedežu Združenja v Ul. Roma 15.
Združenje Italija-Sovjetska zveza pa sprejema vpise na intenzivni tečaj ruščine, ki bo potekal dvakrat tedensko, in sicer od februarja do maja. Interesenti bodo dobili vse potrebne informacije na sedežu Združenja v Ul. Torrebianca 13.
Samo za člane SDGZ
Srečanje o novih zunanjetrgovinskih predpisih SFRJ
V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo danes ob 17.15 predavanje o zunanjetrgovinskih predpisih v Jugoslaviji za leto 1988. Na srečanju, ki je namenjeno članom zunanjetrgovinskih sekcij pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, bodo govorili: Cvetka Selšek, predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje Slovenije, dr. Arhar, namestnik guvernerja Narodne banke Slovenije, Aljoša Mrak, tajnik Gospodarske zbornice Slovenije ter Alojz Rožman, predstavnik GZ Jugoslavije v Trstu.
“j- Preminila je naša predraga
Ana Pertot vd. Caharija
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 14.30 iz hiše žalosti v Nabrežini št. 4 v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Zdravko, hčeri Vera z možem in Anica z družino, sestra Zora ter drugo sorodstvo.
Iskrena zahvala naj gre zdravniku dr. Posarelliju za njegovo humano in skrbno nego pokojnice.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, 26. januarja 1988
Zapustil nas je dragi oče
Franc Berginc
(SOČA)
Žalujoči: hčerke Gojka in Breda z družinama.
Bovec, 26. januarja 1988.
Žalovanju se pridružujeta
Vladimir
in Jolanda Gorup
Pogreb naše drage
Albine Micali vd. Montagna
bo jutri, 27. t. m. Ob 10.30 bomo prepeljali krsto v boliunsko cerkev, kjer bo ob 11. uri pogrebni obred.
SVOJCI
Boljunec, 26. januarja 1988
Ob težki izgubi drage mame izrekajo sošolcu Marku Ferfolji in družini iskreno sožalje učenci 1. a razreda, ravnatelj in profesorji ter ostali učenci srednje šole I. Cankar.
V borštanski Srenjski hiši
Nastop Tržaškega okteta navdušil domače občinstvo
PD Slovenec Iz Boršta in Zabrežca je v soboto zvečer priredilo celovečerni koncert Tržaškega okteta. Goste je uvodoma pozdravil in predstavil predsednik društva Boris Žerjal. Udeležba občinstva je bila nadvse zadovoljiva, saj so obiskovalci zapolnili tudi zadnji kotiček dvorane v borštanski Srenjski hiši.
V prvem delu svojega koncerta je Tržaški oktet predstavil skladbe Hrab-roslava Volariča in Marija Kogoja. V glavnem so to uglasbitve liričnih besedil znanih slovenskih pesnikov, kot so Fran Levstik, Janko Kersnik, Simon Gregorčič, Alojz Gradnik in drugi. V drugem delu sobotnega nastopa pa so bile na vrsti predvsem pesmi, ki so jih oktetovci posneli na svoji zadnji LP plošči, ki je pred kratkim izšla pod naslovom Rokovanja. Koncert je občinstvo zelo navdušil, tako da je moral Tržaški oktet napovedanemu sporedu dodati še dve pesmi.
Ciklus predavanj o problemu mamil
V	Trstu se bo 3. februarja začel izpopolnjevalni tečaj o odvisnosti od mamil, ki ga prireja center za boj proti mamilom CMAS, ki deluje v okviru Krajevne zdravstvene enote št. 1. Tečaj je podprla tudi Dežela FJK. Tečaj nosi naslov »Mamila: subjekt in maska«.
Tema prvega niza predavanj je »Podoba in resnični subjekt. Komunikacija - mediji - stvarni vsakdan«. Ciklus predavanj — naslova nas ne smeta preveč preplašiti — predvideva 7 srečanj. O vprašanju mamil bodo govorili psihiatri, psihologi, sodniki, učitelji,' sindikalisti, kriminologi, duhovniki in; tisti, ki se tudi poklicno srečujejo s težkimi problemi mamil in mamilašev.
Tečaj bo v Veliki dvorani v Ul. Vasari št. 5, posamezna predavanja pa bodo potekala v dopoldanskem in popoldanskem času.
Okrogla miza o alkoholizmu
V	četrtek, 28. januarja, bo ob 17. uri v konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice zanimiva okrogla miza o problemih alkoholizma. Prireja jo Soroptimisti international club, o sodobni terapiji za alkoholike pa bodo predavali ugledni strokovnjaki, med katerimi tudi prof. Vladimir Hudolin iz Zagreba. O izkušnjah na tem področju bodo govorili še dr. Renzo But-tolo, prof. Giambattista Modonutti in duhovnik Mario Vatta. Okroglo mizo bo vodil Ranieri Ponis.
Sporočilo Občine Devin-N abrežina
Uprava devinsko-nabrežinske Občine sporoča, da je treba prošnje za avtorizacijo plesov, predstav in drugih javnih prireditev predstaviti uradu občinskih redarjev najmanj sedem dni pred datumom prireditve. Za prošnje, ki ne bodo predstavljene v navedenem roku, uprava ne bo mogla izdati dovoljenj.
Vpisi v občinske otroške vrtce
Občina Trst sporoča, da bodo vpisi v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1988/89 trajali do 2. februarja. Starši bodo lahko otroke vpisovali v posameznih vrtcih, in sicer vsak delavnik od 9. do 11.30.
razne prireditve
MePZ M. Pertot iz Barkovelj vabi na CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah v nedeljo, 31. t. m., ob 18.30. Zbor vodi Aleksandra Pertot.
TPK Sirena priredi v soboto, 30. t. m., ob 18. uri v novem pomorskem sedežu predavanje z naslovom MORSKO ŽIVLJENJE V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVE PERSPEKTIVE, ki ga bo ob spremljavi diapozitivov podal mag. Andrej Avčin, raziskovalni sodelavec Morske biološke postaje v Piranu (Inštitut za biologijo ljubljanske univerze). Zaradi izredno zanimive in aktualne tematike vabi člane, prijatelje, predvsem pa šolsko mladino, da se polnoštevilno udeležijo predavanja.
Velikonočni izleti in potovaiya
Od 31. marca do 4. aprila
z ladjo in avtobusom po DALMACIJI: cena 345.000 lir;
od 31. marca do 9. aprila
SINGAPUR in MALEZIJA: cena 1.590.000 lir;
od 23. aprila do 1. maja
EGIPT: klasična tura - cena 928.000 lir, s križarjenjem po NILU -■ cena 1.225.000 lir;
2-, 3- in 4-dnevni izleti na KRK, LOŠINJ, BLED in v CELJE-PTUJ. Informacije in vpisovanja:
pri Potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20 - tel. 60-261
poravnavo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1988.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni znes-
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Gostuje gledališče G. Belli-Rim
Dario Fo
CHI RUBA UN PIEDE È FORTUNATO IN AMORE
Režija Antonio Salines
v Kulturnem domu 25., 26., 28., 29.,
in 30. JANUARJA 1988 ob 20.30
Predprodaja vstopnic vsak dan danes, od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
________gledališča____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu Shakespearov MACBETH. Nastopala bosta G. Lavia in M. Guerritore. Režija G. Lavia. V abonmaju: odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 premiera opere Charlesa Gounoda FAUST, (red A/C). Režija Franco Cavarra, dirigent Spiros Argiris. Druga predstava (red B/A) bo v petek.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 premiera dela V. Sar-douja TOSCA. Nastopajo Marina Malfatti, Arnoldo Foà in Roberto Trifiro. Ponovitve do 31. januarja.
koncerti
Società dei concerti
V ponedeljek, 1. februarja, v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert pianista
M. Dalberta.
Glasbena matica vljudno naproša tiste abonente, ki ne nameravajo obiskati koncerta v sredo, 27. t. m., da to sporočijo pravočasno v pisarno GM, tel. 418605, zaradi velikega zanimanja. Prodaja vstopnic se nadaljuje v Pasaži Protti in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 26. januarja
TIMOTEJ
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 10.56 in zatone ob 1.10.
Jutri, SREDA, 27. januarja
ANGELA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.17 najvišje 35 cm, ob 10.02 najnižje -19 cm, ob 15.27 najvišje -6 cm, ob 19.16 najnižje -11 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1009 mb ustaljen, veter 10 kilometrov na uro severni, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Belli, Andrea Skerlavaj, Emanuele Ruzzier.
UMRLI SO: 69-letni Renatro Verdelli, 62-Bruno Lupieri, 82-letna Maria Giraldi, 89-Guido Gianporcaro, 87-letna Ada Sa-rafoni, 87-letni Giuseppe Eriavec, 87-letna Elvira Lucatello, 80-Silvio Pillarz, 88-letna Maria Carolina Baglivo, 83-letni Francesco Žitnik, 78-letni Edoardo Petronio, 66-letni Mario Hrovatin, 90-letna Maria Marella, 35-letni Mauro Piemontesi, 65-letna Ida Delbello, 87-letna Amelia Vidic, 65-letni Giuseppe Debiasi, 80-letni Renato Franco, 73-letni Guerrino Petri, 80-letni Ernesto Perini, 82-letna Lidia Dick, 89-letni Bortolo Pitacco, 88-letni Angelo Palotta, 61-letna Silvia Busca, 55-letni Bruno Tech, 78-letna Antonia Ian-derca, 92-letna Emma Busechian.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 ( Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6 BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	studiu Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, razstavljajo slikarji: Marinella Biscaro, Maurizio Donzelli in Silvestro Lodi. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikarka Giuliana PAZIENZA.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je odprta razstava slikarke F. Ba-tich, slikarja Uga Carràja in slikarke Rosdear.
,1 GLASBENA /j MATICA
^"111 TRST
Sezona 1987-88
6. abonmajski koncert
jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
STEFAN MILENKOVIČ
violina
LIDIJA KAJNACO
klavir
(Tartini, Dvorak, Corelli, Paga-nini in Ravel)
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 II cielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wendersi i. Bruno Ganz, Otto Sader.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR II - 17.15, 22.15 Io e mia sorella, It. 1987, kom., r. Carlo Verdone; i. Ornella Muti, Carlo Verdone.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Hamburger Hill, vojni, ZDA 1987, r. John Irvin; i. Steven Weber in Tim Quill.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 The Stufi -Il gelato che uccide, srh.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon.
FENICE - 17.00, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini, □ .
MIGNON - 16.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., 1937, 83'; prod. W. Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Una moglie molto infedele, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Angel He-art, l’ascensore per l’inlerno, ZDA, 1987, srh., r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I vizi segreti degli italiani, porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un piedipiatti a Beverly Hìlls II., kom., ZDA 1987, r. Tony Scott; i. Eddie Murphy, Ronny Cox.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Maurice, dram., VB 1987; r. J. Ivory; i. J. Wilby, H. Grant, R. Graves, □.
RADIO - 15.30, 21.30 People sex games, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
ZSKD razpisuje LITERARNI NATEČAJ ob dnevu slovenske kulture z naslovom: "Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?" Na natečaj se lahko prijavijo dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Delo je treba oddati najkasneje do sobote, 30. t. m., na sedežih Zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in v Gorici, Ul. della Croce 3.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da priredi DRUŽABNI VEČER v soboto, 6. februarja 1988, v hotelu Maestoso v Lipici. Vabljeni so člani, borci, aktivisti, deportiranci, prijatelji in mladina. Zabavali vas bodo Veseli godci. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah najkasneje do 2. februarja 1988.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol-Nabreži-
na sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. februarja, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red: poročila, diskusija, volitve novih društvenih organov in razno.
VZPI-ANPI Repentabor sklicuje sestanek jutri, 27. t. m„ ob 19.30 v Bubniče-1 vem domu.
UL. SV. FRANČIŠKA 20
v sodelovanju z Ljubljansko banko
Vas vabi v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave akademskega kiparja
Moma Vukoviča
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
danes, 26. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom
SEVER-JUG
Izkušnjo tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo v Mozambiku bosta ob diapozitivih prikazala zdravnika Giorgio Tamburiini in Franco Colonna.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da poteče rok za predložitev prošnje za premestitev in prehod staleža za višjo srednjo šolo 5. februarja ter za . osebje ATA 15. februarja. Obrazci za prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/H, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter sreda od 11. do 12. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Nabrežini na št. 8 Ivan Ušaj. Toči belo in črno vino.
PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Anton Bole.
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
V NEDELJO, 17. t. m., je bila na smučarskem izletu SPDT zamenjana torba s smučarskimi čevlji. Tel. 911433.
PRODAM renault 6, kub. 850, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 228145.
PRODAM fiat 131, supermirafiori 1.300, letnik 1979, v zelo dobrem stanju, cena zanimiva. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
GOSTILNA NA KRASU išče sposobnega in resnega upravitelja. Tel. 200818.
IZKUŠENO prodajalko išče za takojšnjo zaposlitev trgovina z oblačili. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šofro "Prodajalka".
__________prispevki________________
V	počastitev spomina Eme Adamič roj. Škerlj, moža in ostalih članov družine daruje Anica Gombač-Škerlj 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Franca Santina daruje družina Kalc, Gropada 69, 50.000 lir za KD I. Grbec in 50.000 lir za Gospodarsko zadrugo Skala - Gropada.
Namesto cvetja na grob Franca Santina daruje Pavla Sancin 20.000 lir za Sklad M. Čuk, 20.000 lir za Dom J. Ukmarja in 20.000 lir za KD I. Grbec - Škedenj.
V	spomin na Franca Santina darujeta Mira in Darinka Šuman 20.000 lir za KD I. Grbec - Škedenj.
V	spomin na pok. nadučitelja Adalberta Štublja daruje Anica Gombač 10.000 lir za osnovno šolo Bazoviški junaki v Rojanu.
V	drag spomin na starše, nečakinjo in brata daruje Anica Gombač 20.000 lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Alojzijo Lovriho daruje Karlo Slavec (Dolina 20) 15.000 lir za pihalni orkester Breg, 15.000 lir za Sklad Dela in 15.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Srečko Žuljan por. Bertoli daruje brat Zdravko Žuljan 100.000 lir za Sklad M. Čuk, 50.000 lir za Združenje krvodajalcev Trst in 50.000 lir za SKD Slavec - Ricmanje.
menjalnica			25. 1. 1988
Ameriški dolar		.. 1220.--	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 	;		732,—	Švicarski frank ...		 903.—
Francoski frank		215.—	Avstrijski šiling ...		 104,—
Holandski florint 		652,—	Norveška krona ..		 190,—
Belgijski frank		34,-	Švedska krona			 202,—
Funt šterling		..	2175.—	Portugalski eskudo		 8,—
Irski šterling		..	1930.	Španska peseta ...		 10,—
Danska krona 					188,—	Avstralski dolar ..		 835,—
Grška drahma 		8.	Debeli dinar			 0,83
Kanadski dolar 		920.--	Drobni dinar			 0,83
			
			
Trgovina čevljev »SOHJA»
Prosek 6
SEZONSKA RAZPRODAJA
slike, ki niso le spomin
lida turk
V središču Vipavske doline
Na razglednici, ki je potovala aprila 1903 iz Ajdovščine v Trst, vidimo današnjo Prešernovo ulico v tem upravnem in trgovskem središču Vipavske doline. Danes je ulica pomembna predvsem zaradi Pilonove galerije; tedaj pa je slikar, po katerem nosi galerija ime, komaj začel trgati hlače po šolskih klopeh.
Ulica je bila v preteklosti kar nekam gosposka, če je res, kar mi je povedala nona: otroci iz Gorenj so se namreč na sveti večer predčasno odpravili k polnočnici v Ajdovščino, da bi tu lahko skozi razsvetljena okna videli v »gosposkih« hišah jaslice ali celo božična drevesca. Bila je to »prava ulica«, ne kot dvorišča in »gase« v zgodovinskem središču, strnjenem in nekdaj utrjenem naselju, ki se začne na drugi strani »plača«, od koder je fotograf Pribyl posnel razglednico.
Ob hiši Casagrande na levi je stal Grad Edlingov, pozneje Bolaf-fijev. V gradu je bilo sodišče, ki je stopilo tudi v italijansko literaturo po zaslugi italijanskega pisatelja Piera Chiare in njegovega romana Bom videl Singapur,. Casagrandove se drži Križajeva hiša, v kateri se je rodil arhitekt Svetozar Križaj, ki je Pilonovo galerijo uredil. Pilonova hiša je na razglednici dobro vidna zaradi balkončka. V tej hiši je oče Menigo pekel kruh, ki ga je Veno ovekovečil v svojem tihožitju. Na levi strani ceste sta bili še urarna in druga pekarna. Ovinek nam zakriva Lokarjevo hišo. Na desni strani ceste je proti koncu Bratino-va gostilna, bliže Bianchijeva hiša.
Leta 1923 je Pilon portretiral svojega vrstnika-soseda, elegantnega Walterja Bianchija, ki se je tudi sam in kar uspešno poskusil kot slikar in umetniški oblikovalec. Zadnja na desni strani v prvem planu je hiša posestnika Repiča.
Pa še razglednica iz Vipave. Pod skalo - tako so imenovali in še imenujejo poglavitne izvire reke Vipave.
Pripravlja: Iztok Jelačin
Radio Koper ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
V nestrpnem pričakovanju žrebanja najprej preglejmo lestvico:
Štev. tednov na lestvici
7 4 4 3 9 2 6 2
8
Lestvica pretekli teden
1	1. Los Lobos — La Bamba
5	2. Gianna Nannini — / maschi
4	3. Sting — We'll Be Together
6	4. U2 — In god's Country
2	5. Bruce Springsteen—Tunnel Of Love
9	6. Terence Trent D’Arby — Wonderfull World
3	7. George Michael — Faith
10	8. Brian Adams — Run To You
—	9. Rick Astley — Never Gonna Give You Up
8	10. Simply Red — Maybe Someday
Tako, taka so dejstva lestvice tega tedna... Zlati trenutek mehiške skupine Los Lobos se nadaljuje, odlično gre tudi Gianni Nannini, ki je s svojim zelo prepoznavnim stilom osvojila primorske in zamejske poslušalce... Vzpenja se Sting, vzpenja se tudi skupina U2, ki je postala resnična stalnica naše lestvice. Bruceu Springsteenu tudi tokrat ni uspel skok na sam vrh, trenutno pa je »starosta« Vročih 10 z devetimi tedni prisotnosti... Wonderfull World je, kot kaže, sinonim za uspeh, motivi s tem naslovom so pač vedno uspeli, tako tudi D’Arbyjev. Morda naslov daje upanje po tistem, kar sicer naša čutila ne zaznavajo... George Michael se »hladi«, Brian Adams »segreva«, na devetem mestu pa imamo edino novost tega tedna, Ricka Astleya in njegov motiv Never Gonna Give You Up. Zaključujejo Simply Red...
V nedeljo nam je ostalo časa le za en predlog - Got My Mind Set On You, enega četverice legendarnih Beatlov, Georga Harrisona. Prihodnjič žrebamo, nagrade pa bodo letos še privlačnejše kot lani.
X------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:......................................................
Naslov:..............................................................
Glasujem za:.........................................................
Moj predlog:............................................ ............
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
■	.			današnji televizijski in radijski	sporedi -T

RAI 1
4T	RAI 2				RTV Ljubljana	
TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik’- kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
18.00	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena komedija: Sono momentaneamente a Broadway (i. Gino Bramieri, Paola Tedesco)
23.10	Dnevnik
23.20	Film: Gioco mortale (kom., ZDA 1966, r. William Castle, i. Nigel Green, Mary Badham, 1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Film: Gioco mortale (2. del)
1.05	Dok.: Življenje živali
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja „
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Sfida alTO.K. Corrai (vestern, ZDA 1957, r. John Sturges, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'isola che scotta (dram., Fr. 1961, r. Luis Bunuel, i. Maria Felix, Gerard Philipe)
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Miniraziskava: Bestiario metropolitano (2. del)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Prima e dopo
20.00	Informativna oddaja: Otroška glasovnost
20.30	Film: Airport '80 (dram., ZDA 1979, r. David Lowell Rich, i. Alain Delon, Susan Blakely, Robert Wagner, 1. del)
21.35	Dnevnik - vesti
21.40	Film: Airport '80 (2. del)
23.10	Glasbena oddaja: L'altro spettacolo (vodi Gianni Mina)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
9.05	Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki,
9.35	Kam, kje, kako med počitnicami
9.40	Risanka
9.45	Dokumentarec: Zgodovina izumov - Odkrivanje sveta
10.40	Risanka
10.45	Informativna oddaja: Periskop -Strip
11.45	Rubrika: Otroci rocka
12.10	Film: Cyrano de Bergerac (ris., ZDA 1973)
17.30	Videostrani
17.45	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo koplje luknje v kruh
17.50 Mladinska oddaja: Pisani svet -Portret Ivana Jermana
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Baletni večer: Nevsakdanji dan (Aleksander Lajovic), Vrag in trobenta (Alojz Srebotnjak)
21.15	Kulturni tednik: Osmi dan
22.10	Dnevnik
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Diamanti sporchi di sangue
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Intervju z Giorgiom Rosset-tijem o resoluciji EGS TRST — Razprava o Brigitti Montanari na tržaškem sodišču - izjava
težavah
OPČINE -, 20-letnica SKD Tabor VIDEM — Dizzy Gillespie v Vidmu
odvetnika Franca Škerlja TRST — SSG spet v finančnih
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Košarka: Annabella-Cuki
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Šport: EP v dvosedežnem bobu
23.10	Nanizanka: Washington a porte chiuse
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Mirage (dram., ZDA 1965, r. Edward Dmytryk, i. Gregory Peck, Walter Matthau)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo (4. del)
23.00	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
°-15 Rubrika: Première
9.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25 Bonanza
L® RETEQUATTRO
9 30 Nanizanka: La grande vallata
915 Film: Ciao ciao bambina (kom., It. 1959, r.
Sergio Grieco, i. Antonio Cifariello, Elsa Martinelli)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La tela del ragno (dram., ZDA 1955, r. Vincente Minnelli, i. Richard Widmark, Lauren Bacali)
22.55 Film: Il rompicuori (kom., ZDA 1972, r. Eiaine May, i. Charles Grodin, Cybill She-perd)
1.00 Nanizanki: Switch, 1.50 II Santo
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Denni, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Beat Street (glas., ZDA 1983, r. Stan Lat-hon, i. Robert Taylor, Guy Davis)
0.30 Rock opolnoči: Ziggy Stardust and thè Spi-ders from Mars
rg[uj TELEPADOVA
11.30	Nan.: Dancing Days
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Quel pomeriggio di un giorno da cani (dram., ZDA 1975, r. Sidney Lumet, i. Al Pacino, John Cazale)
23.00	Kviz: Colpo grosso
24.00	Evropski nogomet 1.30 Nan.: Mod Squad
r^	telefriuli
15.00	Dražbi
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Music box
16.15	Dokumentarec: Sulla rotta di Magellano
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita comincia a quarantanni
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.30 Informativna oddaja: ' News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Oddaja iz Benečije: Ne-diški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Analiza enogastronom-ske ponudbe naše dežele; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Ne-meza (16. del); 15.20 Zbornik (2. del);
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pesnitev: Iorjeve blodnje (pon.); 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
14.05	Znanje za jutri; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Drobež; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura;
21.05	Od premiere do premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska napoved in promet;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasbena oddaja; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Sotočje;
19.00	Dnevnik; 19.30 Žaključek sporedov in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi;
10.35	Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 O turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Sintoni-zirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bub-bling; 17.33 Bazar; 18.00 Radijska scena; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Okno na Benečijo;
18.00	Glasbena oddaja s skupino Šank Rock; 19.30 Smeh in glasba; 20.45 Val mladih, nato Glasba za lahko noč.
Preučili bodo socialdemokratsko zastopstvo
Jutri se bo Scarano sestal s tajniki petih strank večine
Jutri se bo goriški župan sestal s tajniki strank večinske koalicije. Skupno bodo preučili položaj, ki je nastal v občinski upravi potem ko je pokrajinski tajnik PSDI Esposito od župana zahteval, da odborniku Zucalliju odvzame njegove pristojnosti, ker da ta namerava zapustiti stranko. Scarano je to povedal sinoči v občinskem svetu, potem ko ga je komunist Salomoni vprašal kakšni so odnosi v odboru ko je prišlo do znanih premikov znotraj socialdemokratske stranke, o čemer smo v prejšnjih dneh že poročali.
Začetni del sinočnje seje je bil tudi drugače polemičen. Republikanec Drufuca se je obregnil ob odbornika za javna dela Del Bena, ker je ta v neki izjavi tisku dejal, da se morajo starši obrniti do odbornika za šolstvo Obizzija (ta je republikanec) naj odpre osnovno šolo v Stražicah, kajti odbor-ništvo za javna dela je s popravljalnimi deli zaključilo. Drufuca je bil do Del Bena zelo polemičen.
Isti Drufuca je zahteval tudi posebno razpravo o goriški bolnišnici. Župan je obljubil, da bo sklical izredno sejo občinskega sveta. Republikanski svetovalec je bil tudi mnenja, da ni prav, da bodo dobili prebivalci drugih
občin na Goriškem enake količine bencina kot tisti v Gorici in Sovod-njah, kajti razdalja teh krajev do jugoslovanske meje je daljša od tistih krajev ob meji.
Celo vrsto vprašanj so postavili komunistični svetovalci. Ulianova je hotela, da bi očistili smeti na dvorišču poleg sinagoge, ter da bi tistim, ki gredo po pokojnino na poštni urad na korzu omogočijo parkiranje. Busolini je hotel vedeti zakaj na avtoportu ne uporabljajo premičnega stroja, ki je upravo veljal 150 milijonov lir. Hotel je tudi vedeti kako bo s takso za izvoze iz hiš za tiste lastnike, ki je ne bi smeli plačati. Odbornik Obit je obljubil, da bodo to naredili s prihodnjih finačnim letom in da bodo skušali povrniti denar tistim, ki ga niso bili dolžni plačati. Busolini je še hotel vedeti ali se bo Občina udeležila mirovne manifestacije v Petovljah, ki jo prirejajo sindikati. Župan je odgovoril, da je šele včeraj sprejel delegacijo sindikalne zveze in da bo odbor sklepa o tem. Bucovini (KPI) in Beltramini (KD) sta hotela vedeti kako je s tovarno SAFOG. Župan je povedal, da so v teku pogovori, da bi v Gorico privabili kakšnega zasebnega industrialca.
Slikovita nesreča pri pokopališču
Zgornji posnetek zgovorno potrjuje trditev, da se je tokrat sreča resnično nasmehnila 41-letnemu Salvatoreju Capriju, šoferju tovornjaka, ki se je včeraj na nadvoznici pri goriškem pokopališču zaletel v osebni avtomobil 25-letnega Massima Biance in nato, s tovornjakom vred, zgrmel nekaj metrov nižje. Caprija so namreč sprejeli v goriško bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma leve noge
zdravil 40 dni, Massimo Bianca pa je v silovitem trčenju utrpel večkratni zlom reber in več udarcev po celem telesu. Okreval bo v mesecu dni. Kaže, da je do nesreče prišlo zaradi nepazljivosti šoferja praznega tovornjaka, ki je zavozil na levo stran cestišča in trčil v avtomobil, ki je prihajal iz nasprotne strani. Avtomobil in tovornjak sta za na odpad.
Kar sedemnajst obtoženih zaradi ene same puške
Drevi v Kulturnem domu odprtje 3. Film video monitorja
Na goriškem sodišču se je pričela in kmalu prekinila svojevrstna obravnava zaradi nedovoljene posesti orožja. Na zatožni klopi je bilo kar trinajst obtožencev, zaposlenih pri namakalnem konzorciju s sedežem v Ronkah. Lanskega 17. decembra so orožniki prejeli anonimno telefonsko obvestilo, da je v delavnici konzorcija puška. Ob pregledu so res odkrili puško browning s prežagano cevjo. Ždi se, da je bila pred leti ukradena.
Po izsledkih preiskave naj bi puško prinesla tja 57-letni Mario Ulian iz Re-dipuglie in 60-letni Giacomo Cornar iz Foljana. Čeprav sta izjavila, da sta jo nekje našla in jo brez kakih slabih namenov obdržala v delavnici, so ju prijavili zaradi posesti ukradenega predmeta in nedovoljene nošnje orožja. Z njima pa je na sodišče romalo še ostalih enajst oseb, ki so imele dostop v delavnico in so vedele, da j e tam puška, niso pa tega prijavile.
To so: 27-letni Sergio Sincovich iz Fiumicella, 55-letni Sergio Cristin iz Ronk, 29-letni Flavio Ulian iz Špetra, 26-letni Adriano Pasgualis iz Štaranca-na, 22-letni Roberto Grillo iz Ronk; 57-letni Giovanni Cristin iz Špetra, 45-letni Mario Carlet iz Turjaka, 25-letni Michele Furlan iz Škocjana, 23-letni Fabio De Cecco, 24-letni Alessandro Ustulin iz Škocjana in 51-letni Luigi Vanon iz Foljana.
Na zahtevo branilca, ki se ji je pridružil tožilec, so sodniki sklenili, naj se izvedencem poveri naloga, da ugotovijo, ali je puška še uporabna. V nasprotnem primeru bi se namreč obtožba izvotlila. Nadaljevanje procesa so zato odložili za nedoločen čas.
Previdno z odpadki!
Vse pogosteje se dogaja, da se občinski delavci, zadolženi za pobiranje in odvažanje smeti, ranijo z ostrimi predmeti, odvrženimi v po-
sode oziroma vreče za smeti. Zelo pogosti so primeri poškodb z iglami injekcijskih brizgalk. Goriško županstvo v posebnem poročilu za tisk opozarja na ta pojav in vabi občane k potrebni previdnosti pri ravnanju s tovrstnimi odpadki. Preden se injekcijska igla odvrže v smeti, jo je treba vtakniti v varovalni pokrovček. Če je nevarnega materiala več, je najbolj primerno, če se ta material najprej spravi v posebno škatlo, in šele nato v posodo ali vrečo za smeti.
Drevi občinski svet v Sovodnjah
Drevi, ob 20. uri, se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Dnevni red obsega trinajst točk. V glavnem gre za vprašanja v zvezi s finančnim poslovanjem oziroma s predložitvijo prošenj za prispevke Dežele.
Predsednik goriške pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta in odgovorni za kulturo pri SZDL Slovenije Borut Šuklje bosta nocoj v Kulturnem domu otvorila 3. Film video monitor. Celoletni pregled lanske filmske, televizijske in video produkcije v Sloveniji se bo pričel nocoj ob 20.30. Uvodoma bodo predvajali krajšo televizijsko oddajo Listi iz dnevnika - poklon velikemu slovenskemu intelektualcu, kulturniku in filmskemu človeku Bojanu Štihu. Takoj zatem bo krajša otvoritvena slovesnost, nato pa prvi film na sporedu.
Za prvo predstavo je Kinoatelje izbral film Moj ata, socialistični kulak. Gre za zadnje delo Matjaža Klopčiča (Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina) po gledališki uspešnici Toneta Partljiča, ki je tudi avtor scenarija. V glavnih vlogah nastopajo Polde Bibič, Milena Župančič, Urška Hlebec, Matjaž Partljič, Ivo Ban. Film obravnava povojno dogajanje, sanje bivšega vojaka v Rdeči armadi, da bi postal socialistični kulak. Preseneti ga
J\a Vrhu bo danes pogreb Štefana Grilla - Štefkovega
V bolnišnici Janeza od Boga, kamor so ga sprejeli pred dobrim mesecem, je preminil Stefan Grillo - Štefkov z Vrha.
Rodil se je 17. novembra 1901 na Vrhu. Od doma ga je, tako kakor vse vaščane in tudi prebivalce številnih krajev na Goriškem, pregnala prva svetovna vojna. Družina je odšla v begunstvo v bližino Dunaja.
Pokojni Štefan Štefkov je dolgo let opravljal dolžnost lovskega čuvaja. Zanimanje za lovsko dejavnost in orožje je ohranil tudi potem, ko je službene dolžnosti že zdavnaj odložil. V letih pred drugo svetovno vojno je odprl vinotoč, po vojni pa gostilno, potem pa je to dejavnost prepustil sinu Rihardu, oziroma snahi, ki sta zgradila nov dom in v njem uredila gostilno Pri lovcu.
Pokojnik zapušča tri sinove: Štefan, najstarejši si je ustvaril dom v Foljanu, Rihard z ženo nadaljuje gostinsko tradicijo na Vrhu, Dominik pa se je preselil v Sovodnje.
Pogreb bo danes ob 14. uri s obredom v cerkvi na Vrhu.
nepričakovani razplet ključnega leta 1948, ko se nenadoma spremenijo uradne parole in se mu zamajejo tla pod nogami.
Kvaliteten in zanimiv film, kot naj bi bil kvaliteten in zanimiv celotni letošnji Film video monitor. Ob rekordni produkciji sedmih filmov, kar je za Slovenijo nedvomno velik podvig, gre omeniti tudi visoko povprečno raven letine. Ne gre se seveda prenagliti v ocenah, toda vest, da so kar štiri • od teh filmov sprejeli v razne selekcije Mednarodnega festivala v Berlinu, je v tem pogledu dokaj spodbudna. Slovenski film ima torej odziv tudi zunaj svojih državnih meja. Gorica igra s tem, že tretjim minifestivalom pomeb-no vlogo v zbliževanju kultur in tkanju dialoga med italijanskim in slovenskim prostorom. Morda še bolj kot slovenski film, televizija in videous-tvarjalnost, ki sta izraz najsodobnejših družbenih premikov, omogočata "mo-nitoražo" sodobne slovenske družbe. Pričakovati je, da se bo ob kritikih, ki bodo prišli z raznih koncev, tudi tukajšnja slovenska in italijanska javnost znala poslužiti zanimivih možnosti, ki se ji ponujajo do nedelje.
Nesreča na avtocesti pri Sovodnjah
Spolzko cestišče in, verjetno, visoka hitrost sta botrovala nesreči, ki se je včeraj okrog 10. ure pripetila na avtocestnem odcepu pri Sovodnjah.
Z osebnim avtomobilom alfasud se je v obcestni zid zaletela 23-letna učiteljica Anna Rosa Temonin por. Vittori, kije po rodu iz Gorice, stanuje pa v Cervinjanu, v Ulici Trieste 65. Učiteljica je v visoki nosečnosti in so jo zato sprejeli v oddelku za nosečnice, kjer se bo zdravila najmanj dvajset dni. V trčenju je utrpela močan udarec v glavo in odrgnine po zgornjem delu telesa.
v
Praznik 40-letnikov v Standrežu
Smo že konec januarja 1988, kljub temu pa nam še kdo prinese v redakcijo sliko lanskih slavljencev. Tokrat smo dobili fotografijo 40-letnikov iz Štandreža, ki so se dobili pred koncem leta 1987. Srečali so Se in veselo preživeli svoj praznik. Slikali so se pred domačo cerkvijo. Za razliko od drugih podobnih primerov, nismo izvedeli za imena vseh, ki so na sliki. To seveda ni bil razlog, da ne bi lahko vseeno objavili slike. Želeli pa bi, da bi bila naša informacija kar se da popolna, zaradi tega vabimo vse, da nam podobne slike opremijo tudi z imeni slavljencev.
pisma uredništvu
Objavljamo odprto pismo, ki ga je g. Franjo Žvanut poslal prof. Albinu Sirku, v bednost pa goriškemu županu, Spangherju, Staffuzzi, Lapiniju in dnevniku II Piccolo.
Pred dnevi sem bral v Primorskem dnevniku o komisiji za toponomastiko našega mesta. Dovolite mi, da Vas nadlegujem s sledečim. Smatram, da je kar precej starejših Goričanov, ki se bodo strinjali z menoj v naslednjem vprašanju.
Ker se je samo Ulica G. I. Ascoli po vojni vrnila iz Tunisa, in se je, vsa čast županstvu in mestu, tudi obnovila,- ker še vedno obstaja naša stara
Trgovina z volno
dolga gasa Via Lunga, se vprašujem, zakaj se ne bi spremenila oz. se povrnila stara toponomastika Gorice? In sicer: naj bi pustili Malto zidarjem in se vrnili v staro gaso Via Corta? Da ne omenim ene grde ulice v razpadu, kjer pa le... Bellinzona? Naj bo zopet Via Stretta! No, za Ulico Nizza Austriaca bi se ta stari Goričani kar strinjali, sicer pa ne bi pozabili znanstvenika L. Lombrosa. Ker nasvetov za poimenovanje novih ulic in trgov nimam, upam, da dosežem vsaj gori navedene prekrstitve.
Lep pozdrav!
Franjo Žvanut
La CASA della LANA
UL. GARIBALDI 10/C - GORICA
Tudi letos vam nudi
EDINSTVENE PRILOŽNOSTI
S POPUSTI DO 70%
na vsa prediva najboljših znamk OD DANES 26. JANUARJA DALJE
Obv občini
razna obvestila
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo
danes, v torek, 26. t. m., izjemoma odprta od 15. do 18. ure. Knjižnica bo zaprta jutri, v sredo, 27., in v petek, 29. t. m.
Kulturno društvo v Sovodnjah priredi fotografski tečaj. Kogar stvar zanima, naj se javi pri Mariu Tomšiču (tel. 882151) med 14. in 15. uro ter pri Igorju Petejanu (tel. 882171) v večernih urah.
Kinoatelje obvešča, da lahko jugoslovanski državljani nabavijo vabila za ogled filmov 3. Film video monitorja v Kulturnem domu v Novi Gorici. Vabila veljajo 2.500 din in omogočajo ogled vsake izmed predstav.
S M R e K K
vos invitat
ad togatam festam
Vestis romana necesse est!
Kulturni dom, 13. 2. 1988
Vstop samo z vabili.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Com'è dura l'avventura«.
VERDI 18.00-22.00 »Da grande«. VITTORIA 17.30-22.00 »Deep throat«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Moana e Marina ingorde di sesso«.’ Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Muha«.
DESKLE 19.30 »Peklensko taborišče«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8.00 Ezio Bonetti iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 9.30 Jožica Hvala vd. Pesenti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Štandrež in na glavno pokopališče, ob 11.30 Antonio Aguzzoni iz Vidma v cerkev v Stražice in na glavno pokopališče, ob 13.30 Štefan Grillo iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Vrhu in na tamkajšnje pokopališče.
Sporočamo, da je umrl naš
Štefan Grillo
(star 86 let)
Pokopali ga bomo danes, v torek, 26. t. m. Pogrebni sprevod bo šel ob 13.30 iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga in bo ob 14. uri v cerkvi na Vrhu.
Sinovi z družinami
Vrh, 26. januarja 1988
Športno društvo Sovodnje izraža sožalje članu Klavdiju Grillu ob smrti starega očeta Štefana.
Polemičen do enostranske predstavitve tržaških ponudb
Rektor Videmske univerze prof. Franco Frilli najavlja odprtje vrste visokih šol v Gorici
Pred kratkim v rimskem parlamentu izglasovani zakoni dajejo Tržaški univerzo možnost, da odpre fakultete ter visoke šole tudi na Goriškem, Videmski univerzi pa, da prav tako odpre fakultete v goriški in pordenonski pokrajini. Obe univerzi v naši deželi nameravata izkoristiti to možnost, saj je danes v vsej Italiji težnja, da bi se visokošolski študij približal kraju bivanja študentov ter da bi odprli vrsto specializiranih visokih šol.
Tržaška univerza je v paketu Altissimo za razvoj Trsta in Gorice dobila tudi pet milijard lir za odprtje fakultet v Gorici. Tega se je lotila zelo hitro in že v kratkem bodo v Gorici odprli dveletni visokošolski tečaj za strokovne izvedence v knjigovodstvu, v prihodnjem šolskem letu pa fakulteto diplomatskih ved.
Da bi speljali pobudo je Goriška občinska uprava ustanovila skupno s Pokrajino, Trgovinsko zbornico ter
Hranilnico Konzorcij, ki bo skrbel za vse kar je potrebno za odprtje univerze. Predsednik je nekdanji goriški župan ter senator Michele Martina.
Sredi lanskega decembra je kulturni krožek Frontiera aperta, ki ga vodi deželni odbornik Brancati, priredil okroglo mizo na kateri sta govorila rektor Tržaške univerze prof.Fusaroli ter predsednik Konzorcija Martina.
Ta predstavitev pa je razjezila rektorja Videmske univerze prof.Franca Frillija, ki je zaradi tega protestiral tudi v časopisju. Polemično so se o stvari izrazili tudi nekateri drugi, sedaj je stvar zajela tudi politične stranke.
Goriška pokrajinska uprava je že od vsega začetka član Konzorcija za Videmsko univerzo, ki je bil pobudnik akcije, da se je pred desetimi leti končno ustanovila ta univerza.
V Vidmu smo zaradi tega obiskali rektorja prof.Franca Frillija, da bi nam kaj več povedal o tem svojem negodovanju. .
»Tako Tržaška kot Videmska univerza imata pravico odpreti visoke šole oziroma fakultete na Goriškem,« nam je povedal rektor. »Zaradi tega smo si bili soglasni, da moramo najti skupen jezik, da ne bi odpirali dvojnikov in si delali kake konkurence. Domenili smo se z vodstvom univerzitetnega konzorcija v Gorici, da bomo skupno v tem mestu predstavili naše ponudbe. Pričakoval sem vabilo, a na lepem sem izvedel, da je nek privatni krožek enostransko priredil predstavitev tržaških pobud. To me je razjarilo. Še danes čakam na vabilo za skupno predstavitev.«
»Videmska univerza obstoja že deset let. Utrdila se je na furlanskem
teritoriju, še zlasti v Videmski pokrajini, odkoder prihaja 54 odstotkov študentov. Iz pordenonske pokrajine je 14 odstotkov, 5 pa iz goriške. Zelo smo povečali število študentov. To še zlasti v zadnjem akademskem letu. Danes imamo že več kot pet tisoč študentov. V Vidmu imamo pouk ter biblioteke in laboratorije v več kot dvajsetih krajih. Pričeli smo v predmestju Vidma, blizu športne hale, graditi nov univerzitetni kompleks, kjer bodo najprej dobili streho znanstvene fakultete. Že v nekaj letih bomo precej na boljšem s prostori. Po utrditvi na Videmskem, kjer imamo precej opore in stikov z gospodarstvom, pa čeprav s tem še ne moremo biti zadovoljni, se želimo razširiti tudi v dve sosednji pokrajini. Naš servis mora biti namenjen vsej deželi. Kar se Goriške tiče moramo tudi upoštevati, da je trikotnik med kočnikom, Krminom in Gradiščem na desnem bregu Soče furlanski. Tudi zaradi tega sem moral protestirati zaradi enostranske predstavitve, ki je bila v decembru v Gorici.«
Nekateri v Gorici sicer pravijo, da je Tržaška univerza že imela na razpolago denar in tudi pripravljena tečaj ter fakulteto, ki naj se odpreta v Gorici, ter da so imeli na Univerzi v Vidmu le dobro namero odpreti kako visoko šolo na Goriškem, torej nič konkretnega.
Na to pa je rektor Frilli dejal: »Naša Univerza ima že izdelan program visokih šol, ki naj bi jih odprli v Gorici. Nameraval sem in še nameravam povedati za kaj gre na že prej omenjeni skupni predstavitvi, na katero seveda čakam, da me povabi predsednik Univerzitetnega konzorcija v Gorici. Povem lahko samo to, da bodo to poseb-
ne visoke šole za dosego posebnih diplom ali šole za postdiplomski študij. Šlo bo za visoko specializirane šole, saj v Italiji dandanes potrebujemo specializirane strokovnjake. Prav na zadnji seji akademskega senata, ki je bila pred nekaj dnevi, smo govorili o tem. Imamo torej zelo konkretne predloge. Čakamo tudi na sestavo seznamov posebnih šol sstrani pristojnih forumov v Rimu. To pa naj bi se zgodilo že čez kak mesec. Poudarjam, da moramo nujno najti skupen jezik s Tržaško univerzo. Vendar pa se koordinacijski odbor med univerzama ne sestaja že štiri leta. Trst ga je sklical enkrat, potem smo ga sklicali mi v Vidmu, sedaj je spet vrsta na Trstu, da je pobudnik sestanka.«
Rektor Frilli nam je še dejal, da morajo biti konzorciji tisti, ki na licu mesta poskrbijo tudi za finančno kritje stroškov, ki jih univerze ne morejo kriti. Zaradi tega je dejal tudi, da bi bilo prav, da bi goriški Konzorcij poskrbel tudi za prostore za visoke šole, ki naj bi jih v Gorici odprla Videmska univerza. Sicer pa imamo sedaj v Gorici več ponudb in pobud. Za potrebe univerz naj bi služila tako stavba nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, ki ga nadškofija hoče prodati Tržaški univerzi, kot stavba nekdanje bolnišnice v Ulici Diaz, ki jo Pokrajinska uprava želi prirediti za potrebe visokošolskega študija. O vsem tem pa bomo še pisali.
Prijaznega rektorja Videmske univerze prof.dr.Franca Frillija smo pozdravili z željo, da bi se sedanji nesporazumi odpravili, sa je treba predvsem gledati na to kar potrebuje šolska mladina pri nas na Goriškem.
MARKO WALTRITSCH
Danes koncert Videmskega kvarteta
V okviru glasbene sezone Agimus, ki jo prireja Združenje glasbene mladine, bo danes popoldne koncert novega, nenavadnega ansambla. Nastopil bo Videmski instrumentalni kvartet, ki ga sestavljajo dva violinista (Guido Freschi in Antonietta Bertoni), violončelist (Stefano Bonomi) in kla-vičembalist (Fabio Cadetto). Ta neobičajna sestava je dokaj prikladna za izvajanje skladb avtorjev, ki bodo na programu koncerta: Corelli, Boccheri-ni, Haydn, Cordans in Mozart. Koncert bo danes, v torek, s pričetkom 17.30 v avditoriju.
Pustovanje upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško bo tudi letos pripravilo skupno pustovanje v Ajdovščini. Prireditev bo na pustno nedeljo, 14. februarja, v hotelu Planika. Srečanje se bo pričelo popoldne, predvidoma okrog 16. ure, in se nadaljevalo v noč z zabavnim programom. Društvo bo poskrbelo za godbo, predvidena je večerja, zabavna tekmovanja, nagrajevanje mesk. Prav zato vabijo upokojence naj pridejo na pustovanje v maskah. Na razpolago bodo tudi imelisobo za preoblačenje.
Vpisovali bodo v ponedeljek in torek, 1. in 2. februarja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v Gorici in pri poverjenikih po vaseh. Na voljo bo avtobusni prevoz, kdor pa namerava odpotovati z zasebnim avtomobilom, naj se prav tako vpiše in dvigne vabilo.
Priprave na pohod Bismarcia
Društvo Gruppo marciatori Gorizia bo v nedeljo, 7. februarja, priredilo ne-tekmovalni pohod na 10-Mulometrski progi "Bismarcia". Start prireditve, ki bo letos že četrtič, bo pred telovadnico v dolini Korna, cilj pa na sedežu društva. Točen potek proge še ni izdelan. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Prijetno vzdušje na sobotnem planinskem plesu v Kulturnem domu
Za prijetno družabnost so tudi letos poskrbeli člani planinskega društva. V Kulturnem domu je bil v soboto planinski ples, sedmi po vrsti, odkar smo v Gorici odprli to središče kulturnega, športnega in družabnega dogajanja.
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli novi Laposi, v premorih pa so za dopolnitev programa poskrbele priložnostne pevske skupine, ki so se posebej izkazale proti jutru, ko je orkester začel pospravljati instrumente, udeležencem družabnosti pa nikakor ni šlo v račun, da je treba domov.
Pri planinskem društvu so se tudi tokrat pokazali kot dobri organizatorji. Zato tudi tokrat ni manjkalo priložnostno darilce za članice društva, za vse pa primerna pogostitev.
Kot se za vsako prireditev spodobi, je bilo tudi tokrat slišati nekaj pripomb, recimo tudi naslednjo: 'Tako družabnost bi morali pripraviti vsaj trikrat, štirikrat na leto".
Na sestanku Mikulič-Goria čez nekaj dni
Novogoriški podžupan Aleksander Lovec bo v Rimu obrazložil potrebe Primorske
V delegaciji, ki bo predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikuliča spremljala med bližnjim obiskom v Italiji, bo tudi skupina gospodarstvenikov iz desetih velikih podjetij. Med obiskom bodo podpisali poseben sporazum med državama, o finančni pomoči oziroma sodelovanju Italije pri uresničitvi nekaterih pomembnih načrtov in programov v Jugoslaviji. Italija naj bi del sredstev odobrila v nepovratni obliki, druga pa dala kot posojilo z ugodnimi pogoji.
Na pogovorih v Rimu bo sodeloval tudi Aleksander Lovec, direktor delovne organizacije za zunanjo trgovino Primex v Rožni dolini pri Novi Gorici. To podjetje ima velike izkušnje v trgovanju in sploh gospodarskem sodelovanju z Italijo. Po uradnih podatkih, ki so jih zbrali in objavili pred dnevi, je Primex v lanskem letu izvozil v Italijo za okoli 122 milijard lir blaga, uvoz iz te države pa je dosegel približno 116 milijard lir. Direktor Lovec bo med pogovori v Rimu predložil seznam devetnajstih projektov, pri katerih naj bi finančno sodelovala Italija.
Gre za prpgrame. za družbenogospodarski razvoj slabo razvitih ali pa obmejnih območij v tako imenovani severnoprimorski regiji.
Italija naj bi nudila finančno pomoč oziroma odobrila kredite pod ugodnimi pogoji za modernizacijo in povečanje proizvodnje v tovarni velikih zaganjalnikov Industrije Iskra v Šempetru pri Novi Gorici; tehnološko prenovo Industrije Vozila v Šempetru; nove investicije v Industriji Salonit v Anhovem; gradnjo elektrarne na reki Učeji; modernizacijo Mesne industrije Primorske v Kromberku; razširitvi mizarske zadruge v Solkanu; gradnjo čistilne naprave v Novi Gorici; gradnjo turističnih objektov na Lokvah; gradnjo turističnih infrastruktur v Bovcu; za prenovo hotelov Kompas na Mostu na Soči ter Matajur v Kobaridu; modernizacijo proizvodnje v podjetju Helios Domžale v Srpenici; modernizacijo prevoznega parka v podjetju Avtopre-voz Tolmin; modernizacijo proizvodnje v tekstilni tovarni v Podbrdu; razširitev proizvodnje v Temeljni organi-
zaciji kooperantov (zasebnih kmetov) v Tolminu; izgradnjo proizvodne hale tolminskega podjetja Metalflex na Livku; dopolnitev proizvodnje v tovarni Planika v Kobaridu; razširitev proizvodnje v Tovarni Poles na Kneži pri Tolminu; nakup opreme v tolminski tovarni Iskra ter pomoč za nabavo opreme za živilsko industrijo v sklopu Kmetijskega kombinata Vipava.
Obravnavani seznam naložb v različne objekte in dejavnosti, ki bi jih uresničili s finančno pomočjo oziroma udeležbo Italije, ima za sedaj samo značaj predlogov. O njih se bodo podrobneje pogovorili med obiskom predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikuliča, 28. in 29. januarja. Pobud in želja za gospodarsko pomoč pri izpolnitvi raznih projektov, bo zagotovo precej tudi iz drugih območij v Jugoslaviji. O odzivih Italije na vse te predloge za finančno pomoč, ki jih v Rim prinašajo jugoslovanski gospodarstveniki, bo kaj več znanega po končanem obisku in pogovorih predsednika vlade Branka Mikuliča.
MARJAN DROBEŽ
Podgorci počastili stoletnico dr. Stojana Brajše
prispevki
Namesto cvetja na grov Dragice Koršič daruje sestra Milenka 100.000 lir za lokostrelski oddelek društva Naš Prapor. Istemu v spomin na Dragico Koršič darujejo Cvetka Primožič z družino in družina De Vittor 100.000 lir.
Za športno kulturni center Danica na Vrhu dr.Leopold Devetak daruje 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Andol-ška daruje Vera Jelinčič 50 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na prerani grob dragega Ivana Andolška daruje družina inž. Cubeja 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev v Gorici in 50 tisoč lir za ŠD Dom.
Za goriški Zeleni križ so v spomin na Gotarda Veluščka podarile družine Lec-cioli, Granata, Conchio, Trombini in Kovic 90 tisoč lir, v spomin na Ljubko Lev-Pušček in Vogrič pa sta Ida in Virginia Zelenemu križu podarili 25 tisoč lir. Goriškemu Zelenemu križu so v razne namene podarili naslednje denarne prispevke: družina Leban 30 tisoč lir, Luciana Soberti z družino 50 tisoč, Ida Parovel 50 tisoč, Noemi Glessi Rener 50 tisoč, družini Guido in Gino Madriz 100 tisoč, družine Dean, Kosmač, Querin in Graziarti 40 tisoč, Minisini 100 tisoč, Baradel 20 tisoč, Villa Pasquale 50 tisoč, Marcolina Corinni 20 tisoč, družina Aromolo 30 tisoč, Luciana in Nives Gurtner 50 tisoč, hči in zet Artura Zittera 20 tisoč.
Prelepo sonce je omogočilo, da je dr.Stojan Brajša v nedeljo zjutraj v Podgori, pred svojo hišo »na kantuo-nu«, nedaleč od šolskega poslopja, praznoval svojo stoletnico v krogu sorodnikov, prijateljev ter preasvem Podgorcev. Pred hišo so mu postavili slavolok seveda z voščilom v slovenskem jeziku. Očak je sedel za mizo na
domačem vrtu in tam sprejemal voščila vseh ki so tja prišli, z njimi nazdravil ter seveda pokusil tudi košček torte, ki ga je spomnila, da se je že pred sto leti rodil v Pazinu sredi Istre.
Slavolok so mu postavili domačini večer pred praznikom. Na majhnem vrtu in na ulici so se zbrali domači
pevci zborov Andrej Paglavec in Pod-gora. Pod vodstvom Marijana Cigliča so mu zapeli nekaj slovenskih ter dalmatinskih pesmi. Pozdravila sta ga domača mladenka Kristina Kovic in predsednik rajonskega sveta Edvard Maligoj. Za to priložnost je v Podgoro prišel tudi goriški nadškof Bommarco,
ki je slavljencu čestital. Stoletnik je praznoval v krogu sorodnikov. Hči Dana živi v Podgori, medtem ko je hči Božena nalašč prišla za ta praznik iz Kanade. Iz Zagreba pa je prišla slavljenčeva sestra Jelka Tolovič, ki je tudi pela s Podgorci ko so se ti lotili dalmatinske pesmi.
Od danes do nedelje v goriškem Kulturnem domu
Tretji film video monitor
Danes se bo v Kulturnem domu v Gorici pričel 3. Film video monitor - pregled celoletne slovenske filmske, televizijske in video produkcije v letu 1987. Po Retrospektivi slovenskega filma konec leta 1981, takoj po odprtju Kulturnega doma, rednih premierah novih slovenskih celovečercev, nam torej Kino-atelje v tretje ponuja možnost, da si v intenzivnem filmskem tednu ogledamo celotno slovensko filmsko proizvodnjo zadnjih dvanajstih mesecev.
Prireditev, ki je na področju "sedme umetnosti" najpomembnejša v našem prostoru in -takoj za Tednom domačega filma v Celju -tudi v vseslovenskem prostoru, združuje v sebi številne pomene. Predvsem gre za pomembno slovensko kulturno manifestacijo, edino, ki skuša združevati "ekranske" medije, od filma in televizije do novih tendenc na področju video ustvarjalnosti. V tem tednu' bomo v Gorici lahko srečali slovenske režiserje, igralce in igralke, producente, kulturne in filmske delavce. Film video monitor je torej prireditev, ki ima kaj povedati Sloveniji: predvsem ker gre za morda edinstveno možnost, da se preverja odzivnost slovenskega filma in videa navzven, pa tudi ker naj bi okrogla miza (kot bomo videli) v okviru 3. FVM bila priložnost za razgovor o zelo aktualni temi v Sloveniji.
Ob tem je goriški pregled okno v svet za slovenski film in, posredno, za slovensko kulturo. Že od vsega začetka je delček italijanske kritike pokazal pozornost za edinstveno priložnost, ki je dala možnost vpogleda v dotlej domala neznano kinematografijo. Po lanskem pregledu v Gorici je prišlo do Tedna slovenskega filma v Rimu in v Bocnu. O slovenskem filmu se danes v Italiji precej več govori in piše kot pred 3 ali 4 leti.
Tretjič je teden filmvidea v Kulturnem domu manifestacija, ki kakovostno opredeljuje kulturno podobo Gorice. Tega morda mesto doslej ni znalo še docela dojeti in je prvi dve predstavitvi spremljalo nekoliko hladno. To velja za italijansko, deloma pa tudi za slovensko javnost ter za večino krajevnih medijev. Pričakovati je, da se bo to okolje letos nekoliko bolj ogrelo. Prireditve Kinoateljeja so v zadnjem času pokazale, da se filmska kultura utrjuje, občinstvo na filmskih predstavah je številnejše.
Filmski del 3. FVM bo namreč tokrat izjemno bogat. Za to se gre zahvaliti dejstvu, da je bilo leto 1987 takorekoč zlato leto za slovenski film. Namesto štirih ali petih celovečernih filmov, ki so bili največja slovenska zmogljivost na tem področju v zadnjih letih,
so lani pripravili kar sedem celovečernih filmov. Glede na število prebivalstva je to rezultat, ki postavlja Slovenijo v sam svetovni vrh, saj se gotovo malokatera država, tudi med najbogatejšimi v svetu, lahko ponaša s tolikšno proizvodnjo avtorskih filmov.
Če pomislimo na gospodarsko krizo, ki ne more biti brez posledic na kulturnem področju, kakršno je kinematografsko, ki zahteva za realizacijo projektov dokajšnja denarna sredstva, je ta dosežek pravzaprav paradoks. Vsekakor pa je to dokaz, da je slovenska kultura živa, na filmskem področju vsaj toliko kot na drugih in da torej letošnji rekord ni sad kakega naključja, pač pa zavestnega hotenja.
K temu gre gotovo dodati še drug aspekt, ki zadeva zanimive novosti na producentskem obzorju. Ob ljubljanskem Viba filmu, ki je bil doslej edini slovenski filmski producent, se je prvič pojavil film, ki je delo "neodvisne" produkcije. Gre za Usodni telefon mladega režiserja Damjana Kozoleta, ki ga je uresničil SKUC center.
Pojav produkcije izven dosedanjih uradnih inštitucij (Viba film, ob čedalje pogostejšem sodelovanju RTV) je dokaj obetajoč. Okrog možnosti, ki se z njim odpirajo, se je v Sloveniji pričela dokaj živahna javna razprava. Kot smo omenili, bo letošnja okrogla miza na Film video monitorju (v soboto) skušala zajeti kar največ razpravljalcev na to aktualno temo: naslov razgovora naj bi bil Različne poti proizvodnje slovenskega filmvidea.
Ustvarjalni rekord in novi producent pa nista edini pomembni značilnosti slovenske filmske letine. Navedli bi vsaj še eno, to je pozornost raznih ustvarjalcev za "sindrom leta 48". Vsebino vseh sedmih filmov obravnavamo na drugem mestu, toda tu ne moremo mimo ugotovitve, da igra to ključno leto središčno vlogo v Klopčičevem M oj ata, socialistični kulak in Slakovih Hudodelcih, bežno se ga dotika tudi film Ljubezni Blanke Kolak, komedija Živela svoboda! pa se prav tako ozira na napake prvega povojnega obdobja.
Preostala dva filma sta mladinski Čisto pravi gusar in Ljubezen nam je vsem v pogubo, splet treh zgodb na temo nesrečne ljubezni po novelah Ivana Tavčarja.
Ob filmskem sporedu zasluži letos še posebno pozornost filmska in video ponudba. Na Film video monitorju bodo predstavili obsežen izbor oddaj RTV Ljubljana, televizijske filme, dokumentarce, kulturne in glasbene oddaje, programe za mlade. Televiziji bo namenjen popoldanski časovni pas, nekaj programov pa bodo predstavili tudi v večernih urah pred filmi. Opozorili bi na današnjo otvoritveno oddajo Listi iz dnevnika, poklon pokojnemu kulturniku in filmskemu delavcu Bojanu Štihu. Podrobnejši zapis o televizijskih in zanimivih videoprogramih, ki jih ne gre prezreti, je pripravil Davorin Devetak.
MARKO MARINČIČ
Spored 3. FVM
Torek, 26.:
20.30 Listi iz dnevnika - in memoriam Bojan Štih
21.00	Otvoritev
MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, režija Matjaž Klopčič
Sreda, 27. 1.:
18.00	Vmesni čas 20.30 Avtoštoparka
21.00	ČISTO PRAVI GUSAR, režija Anton Tomašič
Četrtek, 28. 1.:
18.00	Sonce za dva
20.30 Slovenski video druge polovice 80. let 21.20 USODNI TELEFON, režija Damjan Kozole
Petek, 29. 1.:
18.00	ATV - projekt alternativne televizije
20.30	Različne hitrosti časa
21.00	ŽIVELA SVOBODA, režija Rajko Ranil
Sobota, 30. 1.:
15.30	Okrogla miza: Različne poti proizvodnje slovenskega filmvidea
18.00	Laibach Effekt
20.30	Krst pod Triglavom
21.00	HUDODELCI, režija Franci Slak
Nedelja, 31. 1*
16.00	Presej poželenje
16.30	LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, režija Jože Gale
18.00	Zaključna slovesnost LJUBEZNI BLANKE KOLAK, režija Boris Jurjaševič
— informativni spored —
Sreda, 27. 1.:
15.00	Periskop - oddaja o zamejskih Slovencih 11. šola
19.15 Narcis brez zrcala
Četrtek, 28. 1.:
15.00 Periskop - Bosna in Hercegovina Paralele
19.15 Glasbeni ropot
Petek, 29.1.:
15.00 Studio je vaš
Ex libris M & M
Nedelja, 31. 1.:
14.30	Duke Ellington: sakralni koncert
Sreda—nedelja:
NO STOP TV - Daily News FVM: videoinformativni dnevnik festivala z intervjuji, komentarji, raznimi novicami
Ob filmih tudi bogat izbor z malih ekranov
Televizijski filmi in video druge polovice 80. let
Iz programov aktualna predstava sodobne Slovenije
Etape šestdnevnega filmskega potovanja
Od socialističnega kulaka do Blanke Kolak
Poleg rekordne filmske ponudbe (sedem celovečernih filmov) si bo imel gledalec možnost ogledati še smiseln izbor ostalih dveh sestavin filmvidea v Sloveniji. Dobršen del filmov Vibine produkcije 1987 se suče okrog tradicionalnih tem ("usodna" povojna leta 1945, 1948 itd., Tavčarjev kulturno-li-terarni milje), zato - čeravno jih doživljamo domačno, čustvčno itd. - ne moremo reči, da nam ponujajo "aktualno" podobo današnje Slovenije. Zato bo nemara toliko bolj dragocen ogled letošnjih televizijskih in video del, v katerih pridejo do pravega izraza in izostritve novi vzgibi, premiki, a tudi protislovja in trenja znotraj slovenske družbe.
Seveda si v snopu raznoterih vsakodnevnih ponudb goriškega minifes-tivala velja pripraviti nekakšen vodič, ki naj ga opredeljujejo in navdihujejo različno naravnane vsebine in napetosti.
TV. V primerjavi s filmi v glavnem večernem sporedu bodo za gledalce v popoldanskem času od 18. ure dalje še posebno zanimivi televizijski filmi, ki obravnavajo sodobno tematiko. Takšno je vprašanje izpraznjenosti sodobnega življenja, podano v dvojni perspektivi ženskega očesa in v multikulturni razsežnosti primorskega okolja: Vmesni čas scenaristke Stanislave Bergoč in režiserja Antona Tomašiča s kar petimi_ vidnimi slovenskimi igralkami. Sodoben je tudi intelektualno in vsestransko provokativen televizijski "pamflet" Sonce za dva scenarista Dušana Jovanoviča in režiserja Boža Šprajca, ki načenjata problem alternativnega gibanja in civilnega služenja vojaščine v socialistični samoupravni Jugoslaviji.
Žanimivo sliko sodobne slovenskosti bosta verjetno podala tudi dva svojevrstna televizijska dokumentarca: prvi je bogat, šarmanten^ in izzivalen profil pokojnega Bojana Štiha (Listi iz dnevnika, Jakob Jant), drugi pa nenavaden, intimen portret slovenskega (slepega) razumnika Evgena Bavčarja, ki prebiva v Parizu (Narcis brez zrcala, scen. Helena Koder, rež. Mitja Milavec).
Ob teh in drugih sporedih RTV Ljubljana moramo zabeležiti absolutno novost letošnjega FVM. Ljubljanska televizijska hiša se namreč letos postavlja kot glavni oz. "globalni producent" slovenskega filmvidea, saj predstavlja v Gorici poleg tradicionalne televizijske produkcije (filmi, dokumentarci, glasbene in mladinske oddaje) tudi dve filmski koprodukciji
in več videodel. Če je pri Galetovem filmu RTV le minimalno sodelovala, je pri produkciji Tomašičevega Gusarja nosila večji del organizacijsko-ustvar-jalnega in finančnega bremena prav ljubljanska televizija oziroma njeno Uredništvo otroškega in mledinskega programa.
To uredništvo j è pravzaprav tudi letos dobro zastopano. V prvem popoldanskem pasu (ob 15. uri) bodo animatorji raznih oddaj od Periskopa in Ex-librisa do Studio je vaš in Enajste šole, neposredno prikazali - zlasti mlajšim gledalcem - način snemanja in realizacije te vrste oddaj. Gotovo bo zanimala naše male in velike gledalce posebna oddaja Periskopa o mladih v zamejstvu...
To naj bi bilo ogrodje letošnjega preseka RTV Ljubljana na goriški "monitoraži". Posebno zanimiv in neizdan "pendant" uradni tv proizvodnji pa bo pilotski spored ATV, to je projekt alternativne (lokalne) televizije v Ljubljani, ki ga vrsto let pripravlja Škuc forum. Ljubljanski (alternativni) center mladinske kulture bo predstavil vzorčno kompilacijo možnih televizijskih sporedov z "drugačno" vsebino: od glasbeno-kulturnih alternativnih scen v Ljubljani in Mariboru do vzburljivih tem ekoloških strahov, stanovanjskih mor ipd.
V tem smislu zasluži tudi glasba posebno omembo. Ob "uradnih" oddajah RTV Ljubljana (novoletna oddaja Glasbenega ropota, ki vsebuje najboljše videoklipe Ì987, posnetek Sakralnega koncerta Duka Ellingtona v produkciji RTV) bodo na sporedu tudi videoklipi ljubljanskih "hard core" bandov in pa samostojen program vi-deodokumentov Laibach Effekt, ki bo prvič predstavil v Italiji glasbo in sploh kulturni fenomen najznamenitejšega slovenskega (in jugoslovanskega) glasbenega ansambla Laibach.
VIDEO. Poglavje zase je seveda izbor Slovenskega videa druge polovice osemdesetih let, ki je nekakšen obračun eksperimentiranja in dela slovenskih videoavtorjev na tem specifičnem mediju v dveletju 1985-87. Ta selekcija povzema različne "duše" avtorskega videa "na sončni strani Alp", od "ohojevskih" izkušenj Sreča (in Nuše) Dragana do vseh odtenkov sedanje ljubljanske "dark" (Marina Gržinič in Aina Šmid) in alter-scene (Marko Kovačič, Marjan Osole-Max), do slovenskega videoarta (Miha Vipotnik).
DAVORIN DEVETAK
MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, režija Matjaž Klopčič.
Ekranizacija Partljičeve gledališke uspešnice o povojnem obdobju. Vojaki se vračajo v vas; Jožeta Maleka, ki je iz nemške pobegnil v sovjetsko rdečo armado, še ni. Končno se vrne in preimenuje v spomin na Ruse hčer Olgo v Volgo. Na pragu so velike spremembe: aktivist Vanč seznani vaščane z agrarno reformo.
Tudi Malekovi dobijo zemljo s pogojem, da vse Kristuse in Marije vržejo s sten, da ne hodijo več v cerkev in vsak dan vzklikajo Titu in Stalinu. Malek.se spremeni. Dela kot nor, postane pohlepen in se proglasi za socialističnega kulaka. Toda nad zemljo se zberejo črni oblaki. Stara gesla zamenjajo nova in naenkrat ni več dobro, če si bil Stalinov vojak. Maleka osumijo, da je informbirojevec, a se izmaže, ker se dela bedaka, toda vzamejo mu zemljo, saj bodo ustanovili kolektivne kmetijske zadruge. Toda kljub vsemu ostane družina skupaj, četudi spozna, da so bile sanje o socialističnem kulaku pač le sanje.
ČISTO PRAVI GUSAR, režija Anton Tomašič.
Glavni junak filma za mladino je Peter, ki preživlja dolgočasne počitnice. Toda nenadoma se v obalnem mestecu pojavijo filmarji, da bi snemali film o gusarjih. Med snemanjem pride do prepira, zaradi katerega se snemanje prekine. Vžge se Petrova fantazija. Deček poveže v roke pretrgane niti, zgodbe in fikcijo pomeša s stvarnostjo. V ribiškem mestecu se tako pojavijo čisto pravi gusarji, ki iščejo pisatelja, da bi jih spet postavil v povest. Pri tem pride do vrste komičnih in paradoksnih situacij, toda kot vse pravljice ima tudi ta svoj srečni konec, ko vse zopet vrne na mesto in življenje steče dalje mirno kot prej.
USODNI TELEFON, režija Damjan Kozole.
Prijatelja Igor in Matjaž pripravljata celovečerni dokumentarec. Zadovoljna sta s sliko, manjka jima še pravi zvok za film, ki naj bi bil kolaž o današnjem času, svetu in ljudeh. V pripoved se vplete nenavadna ljubezenska zgodba med Matjažem in neznanim dekletom, s katerim govori le po
telefonu. Obe zgodbi se spojita. Prijatelja najdeta pravi zvok, Matjaž pa zbere dovolj poguma, da bo spoznal punco, ki mu govori z druge strani telefonske žice. Se bolj kot zgodba sama je morda pri filmu zanimiva podoba stvarnosti, ki jo posreduje, napetosti in iskanj mladih protagonistov v današnji Ljubljani. Film je nastal v produkciji SKUC foruma z minimalnim denarjem in ogromno voljo ustvarjalcev. ŽIVELA SVOBODA!, režija Rajko Ranfl.
Satirična filmska humoreska na svojstven način slika dogodke v vasi sredi Slovenije v prvem letu po osvoboditvi. Zgodbe so akcijske, zunanje in notranje razgibane, komične in tudi tragične. Nekateri so vso vojno skrivaj delali za partizane, nekaj fantov je šlo v gozd, drugi, predvsem večji kmetje, pa bi raje videli povratek stare predvojne oblasti. Večina se ne meša s politiko, stoji ob strani in se skuša izogniti pretrdemu prijemu nove oblasti, tako kot se je tegobam okupacije. Do pravih spopadov ne pride, nasprotja se sproščajo v humornih zapletih in situacijah. Obsežna karakterna galerija dolincev vzbuja sicer smeh, ne pa posmeha, saj gleda film na zanos prvega leta po osvoboditvi dobrohotno.
HUDODELCI, režija Franci Slak.
Film (po romanu Marjana Rožanca) pripoveduje o Petru Berdonu, Slovencu iz Trsta, ki se po vojni zateče v Ljubljano in se tam spoprijatelji s tremi starejšimi italijanskimi komunisti. Leta 1948 jih varnostna služba prosi za posredovanje pri neki zadevi v Trstu. Italijani odklonijo, Peter pa se odpravi v Trst tudi zato, da bi tam srečal Florence, ki jo ljubi. Vrne se v Ljubljano, ne da bi opravil naloge, in izve, da so mu zaprli italijanske prijatelje. Zbeži in se z nekim Ivanom in njegovim dekletom vplete v vrsto hudodelstev. Vse se konča s streljanjem, pri katerem preživi le Peter in nadaljuje beg proti jugu, dokler ga ne aretirajo. Spravijo ga v zapor v Sremsko Mitro-vico, kjer pa na njegovo veliko presenečenje nikogar ne zanimajo hudodelstva: krivijo ga zaradi napačnega pre-
pričanja in druženja z Italijani. Ne preostane mu drugega, kot da začne misliti na beg in na Florence, ki ga nekje čaka.
LJUBEZNI BLANKE KOLAK, režija Boris Jurjaševič.
Blanka se v povojnih letih spoprijatelji s štirimi moškimi, ki jih bo tako ali drugače ljubila vse življenje. S
Pavletom in Lacom si hoče ustvariti dom in imeti otroke. Oba jo izkoriščata in izgineta v zapor, prvi kot informbirojevec, drugi, ker je hudodelec. Blanka se naveže na fotografa Loka, ki ji stoji ob strani, a je kot moški ne more ljubiti. Blanka se poklicno uveljavi v fotografiji, vendar ostane sama. Na stara leta se naveže na svojega četrtega moškega, policaja, ki jo je ved-noljubil, bil pa je vendarle tisti, ki ji je zaprl oba moža. Z njim bo Blanka preživela starost, čeravno ga ni nikoli ljubila. Preteklost jima je bila v enaki meri nenaklonjena.
LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, režija Jože Gale.
Tri Tavčarjeve novele na temo nesrečne ljubezni povezuje pripovedovanje lovcev na divjega petelina. Prva govori o Jernaču, ki se s Tomažem stepe zavoljo Rezike, nato pobegne v Ameriko. Ob vrnitvi odkrije, da se je Rezika poročila s Tomažem. Jernač se zapije, a po Tomaževi smrti še vedno skrbi Za Reziko. Druga je zgodba še-pastega najdenčka Tinčka. Zaljubi se v Lenčko, ki je imela otroka z Mihom. Dekle se poroči s Tinčkom, potem pa zbeži spet z Mihom. Ko se vrne sestradana in bolna, jo Tinček sprejme z ljubeznijo, vendar Lenčka umre. V tretji zgodbi se bogati Miholca zagleda v revno Polonco. Oče ga prisili, da se poroči z gruntarjevo hčerko. Ta pa ga prisili, da gre v Ameriko, da bi si ustvaril premoženje. Ob vrnitvi je pri hiši otrok drugega. Tudi Polonca dobi otroka z Miholcem, vendar pri porodu obe umreta. Miholčev zakon je poslej le še eno samo sovraštvo.
stran pripravil in uredil MARKO MARINČIČ
Konferenci o državnih soudeležbah na rob
Tretja konferenca o državnih soudeležbah v deželi Furlaniji -Julijski krajini, ki je konec preteklega tedna potekala na sejmišču pri Montebelu ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državnega podjetništva in gospodarskih krogov iz naše dežele, je med -drugim dala priložnost, da so se udeleženci seznanili z dejanskimi razsežnostmi današnje prisotnosti državnih soudeležb na območju naše dežele. O tem je podrobneje poročal pristojni deželni odbornik Carbone, ki je v samem začetku opozoril, da se industrijske dejavnosti z državno soudeležbo pri nas stalno krčijo. Če upoštevamo datume, ko so se odvijale prva (1976), druga (1982) in tretja konferenca (1988), je znašalo število delavcev, zaposlenih v državnih industrijskih obratih naše dežele 23.000, 19.600 oziroma 15.000 enot. V razdobju 1981—87 se je število zaposlenih v deželni industriji skrčilo za 15%, v industrijskih obratih z državno soudeležbo pa se je njihovo število zmanjšalo kar za 31%.Pri tem sta bili prizadeti predvsem tržaška in goriška pokrajina, kajti v teh dveh pokrajinah je osredotočenih 88% vseh industrijskih zmogljivosti z državno soudeležbo v naši deželi.Ob tem naj takoj zabeležimo, da se bile obljube, ki so jih glede nadaljnjega razvoja državne industrijske prisotnosti v naši deželi na konferenci dali minister Granelli, predsednik Zavoda za industrijsko obnovo Prodi in drugi visoki državni menedžerji, »porazdeljene« tako, da — če seveda abstrahiramo pobude, ki so nujno skupne vsem pokrajinam (telefonija, prometne infrastrukture, informatika, itd)— je najkrajšo potegnila videmska pokrajina, kjer je sicer še najmanj državnih soudeležb in kjer se bo ta prisotnost kmalu še znatno skrčila z zaprtjem rabeljskega rudnika. Vse kaže, da bodo s kopanjem v tem rudniku prenehali takoj, ko bo izglasovan novi zakon o rudarstvu, v okviru katerega bo treba najti rešpitev za 140 italijanskih rudarjev, ki se danes še spuščajo v rove. Brez zaposlitve pa bo menda ostalo tudi nekaj rudarjev iz bližnje Soške doline, ki so se pred leti podajali na delo v rudnik po predoru,in ki se danes poslužujejo posebnih avtobusnih zvez.
Za pordenonsko pokrajino, kjer obratuje tovarna Savio, je predsednik ENI na konferenci zagotovil novo investicijo v višini 46 milijard lir za povečanje zmogljivosti tega tekstilnega obrata. To pa je menda tudi vse, če zopet odmislimo investicije, ki so skupne vsem pokrajinam v deželi in med katere je tudi tistih obljubljenih 300 milijard v breme ENI za podvojitev metano-voda, ki dovaža čez Avstriojo v Italijo zemeljski plin iz Sovjetske zveze.
Goriški pokrajini so možje PPSS dali največ konkretnih zagotovil: Ansaldo iz Tržiča in Meteor iz Ronk prideta v okvir nove pobude Aeritalia, ki se bo prvenstveno ukvarjala s prooizvodnjo elektronsa-kih naprav in zaposlila 100 dso 200 ljudi. Società Bulloneria Europea v Tržiču, ki deluje v sklopu SOFIN, bo prešla , kot vse kaže , v roke zasebnikov; glavno zagotovilo Goriški pa je veljalo ladjedelnici Ital-cantieri v Tržiču, kjer se bo nadaljevala gradnja podmornic za potrebe vojnega ladjevja, tako da ima obrat tudi mimo drugih možnih naročil zagotivljeno delo do konca prihodnjega leta.
Po tej razporeditvi, kolikor je seveda lahko merodajna v sedanjem gospodarskem trenutku naše dežele, je bilo na konferenci nejveč govora o problemih tržaške pokrajine, resnici na ljubo pa je prav Trst prejel najbolj »meglena« zagotovila glede bodoče prisotnosti državnih soudeležb.Za Tržaški Lloyd smo slišali, da bo obnovil svoje ladjevje in da se v tem okviru že gradijo tri nove kontejnerske ladje. Niso pa tukajšnji dejavniki prejeli nobenih konkretnih zagotovil o vrsti drugih problemov, ki pestijo družbo in med katere sodijo odhod koordina-cikjskega centra za kontejnerski promet v Milan, uresničitev tako imenovanih zalednih agencij , okrepitev pomorskih zvez in to zlasti z izhodiščem iz Trsta, da bi se primerno ovrednotila tudi jadranska vodna pot, ki jo vsedržabvni prometni načrt hudo zanemarja, itd. Meglene so bile tudi napovedi , kar zadeva nadaljnjo usodo Tržaškega arzenala—Sv. Marka, ki zaposluje danes le 808 ljudi (666 delavcev in 142 uradnikov in tehnikov: obrat— je dejal Prodi -bo še naprej usposobljen za popravila, predelavo in gradnjo posebnih plovil,s tem »programom« pa je nastopil že leta 1982, to je ob 2. konferenci , ter je zato bil tudi na letošnjem srečanju krepko izžvižgan.Di-esel: ta dejavnost bo osredotočena v Trstu in Bariju, družba Diesel Ricerche pa bo po prevzetju GMT in obrata Isotta braschini začela delovati na področju projektiranja sred-njehitrih dieslovih motorjev za industrijske potrebe.Kdaj se bo to lahko začelo dejansko izvajati, ostaja še naprej odprto vprašanje: v tej zvezi vedo sindikalisti povedati, da predstavljajo danes družbo Diesel Ricerche le štirje menedžerji, tajnica in šofer.Last but not least, železarna AIT, ex Terni, Ex Ilva,ex Kranjska industrijska družba pod Škednjem:kaj bo ta obrat v prihodnjih letih proizvajal, menda danes nihče ne ve. Morda je to znano le tistim zasebnikom, ki naj bi pristopili h kapitalu družbe. Pobuda s ti-tanijem je namreč propadla,za na-črt»Cast« pa ni znano, kakšna usoda ga je doletela.Predsatavniki državnih soudeležb so na konferenci zagotovili le, da obrat, v katerem dela 1200 ljudi, zanesljivo ne bo zaprt ter da bodo zanj določene primerne razvojne smernice v okviru novih programov družbe Finsider, ki pa se kakor znano mora pri svojem načrtovanju ravnati po navodilih, ki jih daje vodstvo EGS.
Če je torej treba imeti izid tretje konference, kot je ob njenem zključku poudaril predsednik dežele Biasutti, za pozitivnega, bo ocena tega srečanja iz ožjega zornega kota tržaške stvarnosti , pa mimo vsakega nepotrebnega kampaniliz-ma, precej bolj previdna. Rekli bi, da tudi tokrat, kakor že ob prvi in ob drugi konferenci o državnih soudeležbah v naši deželi, so nam najbvišji predstavniki javnega podjetništva izročili lepo podpisano in po vseh pravilih veljavno menico. Zdaj se bo pač treba, kakor nas izkušnje iz preteklosti zgovorno učijo, na vseh ravneh in vsi skupaj vztrajno boriti — in sindikalne organizacije so že napovedale pripravljenost na trdo soočanje s pristojnimi sogovorniki na deželni in na vsedržavni ravni -- za to, da bodo vlada in družbe v sklopu IRIja poskrbele tudi za dejansko kritje te menice.
ELIO FORNAZARIČ
Razgovor z direktorjem Centralspeda Edijem Vodopivcem
Slovenci dobro zastopani v tržaškem špediterstvu
Multimodalni prevozi se čedalje bolj uveljavljajo
Že pred več kot sto leti je v Trstu zacvetela poleg bančništva, zavarovalništva in ladjarstva tudi špediterska dejavnost. Dandanes je tako imenovana terciarna dejavnost v bistvu hrbtenica tržaškega gospodarstva. In res, razvilo se je veliko špediterskih družb, pa tudi pomorskih družb, prevozniških podjetij in carinskih posrednikov. Prvih je okrog 75, pomorskih agencij pa več kot 50. Tudi Slovenci imamo svoje predstavnike, in sicer mednarodno špeditersko družbo Centralsped, pomorsko agencijo Mediterranea in prevozniški konzorcij Adriatrans, ki spadajo v sam vrh tovrstnih tržaških ustanov, bodisi zaradi visokega števila zaposlenih bodisi zaradi ugleda, ki ga uživajo pri italijanskih oblasteh in pri konkurenci, nenazadnje pa tudi zaradi zelo obširnega delokroga in tržišč, ki segajo od Evrope in Srednjega vzhoda pa do Severne in Južne Amerike, Japonske ter Avstralije.
Pogovorili smo se z direktorjem Centralspeda Edijem Vodopivcem, da bi kaj več zvedeli o današnji špediter-ski stvarnosti ter o obetih za bodočnost. Po njegovih besedah imamo v Trstu posebne špediterje, ki se precej razlikujejo od špediterjev v tradicionalnem smislu besede. Le-ti so namreč neke vrste »podaljšana roka« raznih industrij, Trst pa, kot znano, nima industrijskega zaledja. Zato se v našem mestu ukvarjajo predvsem s tranzitnim blagom oz. s storitvami pri vodenju tranzitnih poslov, zlasti pri blagu, ki prihaja iz zalednih držav v tržaško prosto luko in gre nato v izvenevrop-ske države. Luški špediterji se bavijo tudi z uvozno-izvoznim prometom za italijanske tovarne, vendar na tem področju prednjači predvsem genovsko pristanišče in seveda tamkajšnji špediterji (največje špediterske družbe so v Milanu), ki imajo bogato industrijsko zaledje. Večina tržaških špediterjev je tako prevzela funkcijo zgolj carinskih posrednikov in je namestila svoje urade na mejna področja z Jugoslavijo, kjer opravljajo vse posle v zvezi s carinarjenjem. Ostali pa so se specializirali za določene tovore, precej se jih je tako npr. posvetilo prometu s kavo.
Špeditersko delo je zelo zahtevno, saj se dnevno srečuješ z vsakovrstnimi težavami, k temu pa je treba še dodati nepričakovane nevšečnosti. Pred nekaj leti so se npr. blagovni tokovi za Srednji vzhod zaradi vojne med Iranom in Irakom precej zmanjšali in to je precej oškodovalo tudi špediterje. Stanje pa se je izboljšalo po uvedbi avtonomnega računa med Italijo in Jugoslavijo, kar je pospešilo delo carinjenja na naši meji. Vsekakor pa manjši luški špediterji dandanes izumirajo. Njihovo delovanje je namreč pred približno 50 leti slonelo predvsem na zasebnih zvezah z avstrijskimi klienti, dandanes pa to ni več mogoče, saj se le-ti raje odločajo za koprsko luko, kjer imajo na voljo neprimerno boljše pogoje kot v Trstu. Luška dejavnost tržaških špediterjev se je poleg tega v zadnjih, letih precej zmanjšala, pa čeprav je ostal promet preko tržaškega pristanišča praktično nespremenjen. Pred približno 15 leti se je namreč pojavil nov način bla-
govnega prevoza — kontejner, ki je precej omejil špeditersko dejavnost. Vse pomožne storitve, kot npr. nato-vor in raztovor, manipuliranje blaga, zavarovanje, razne kontrole, skladiš-čnina idr., so namreč postale nepotrebne. Ta poklic pridobiva zato vedno bolj birokratske razsežnosti, kljub temu, da zgolj carinske operacije niso v duhu špedicije.
Nazadnje še nekaj zanimivih podatkov. Špediterska družba Centralsped je v preteklosti med drugim sodelovala pri gradnji železarne na Jesenicah, skrbela je tudi za posebne prevoze po naročilu Crvene Zastave ter za rafinerijo INA na Reki. V zadnjih petih letih sodeluje skupno z drugimi jugoslovanskimi firmami pri gradnji novih cest v Libiji ter v srednji Afriki na račun nekaterih bolgarskih podjetij, skrbi za kamione pri gradnji gledališča in stadiona v Libiji in v Nigeriji, stalne stike pa ima tudi z Japonsko in z Združenimi državami Amerike.
DARKO BRADASSI
Lanske investicije dosegle 6 do 9 milijard dolarjev
Prodor japonskega kapitala v Ameriko Mikata ga elektronika in biotehnika
Če je tokijsko »ofenzivo« v ZDA označevalo v sedemdesetih letih nasičevanje ameriškega trga z japonskim blagom, pa jo danes označuje kupovanje tamkajšnjih industrijskih in drugih družb. Po izračunu zvezne banke so investirali Japonci lansko leto v ameriške družbe 5,9 milijarde dolarjev, to je še enkrat več kot predlanskim, toda po neuradnih podatkih, ki jih je zbral Wall Street Journal, so dosegle naložbe kar 8,9 milijarde dolarjev, se pravi trikrat več kot leta 1986. V to nakupovalno kampanjo gre vključiti tudi luksuzne nepremičnine, kakor veleposestva, palače in nebotičnike, in to zlasti na newyorškem Manhattnu in v Los Angelesu.
S tem je postala Japonska tretja investitorka — pred njo sta Kanada in Vel. Britanija — saj je prehitela Avstralijo, Francijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prevladuje mnenje, da bo Tokio to svojo ofenzivo na ameriških tleh letos še okrepil. Kaj se skriva za njo? Nekateri menijo, da je to zgolj posledica oslabitve dolarja, nasproti kateremu velja danes jen dvakrat več kot pred tremi leti, sicer pa dodajajo, da imajo Japonci radi dolgoročne naložbe in da zaupajo ameriškemu gospodarstvu. Drugi spet trdijo, da hoče Japonska čim več proizvajati na ameriških tleh, ker se boji, da ne bi Washington z novimi protekcionističnimi ukrepi zavrl njenega izvoza.
Vzporedno z Japonci so povečali svoje investicije v ZDA tudi drugi, tako da so znašale te lani vsega 41 milijard dolarjev po uradnih, a skoraj 60 milijard dolarjev po neuradnih podatkih. British Petroleum je npr. plačala 7,6 mili-
jarde dolarjev za odkup družbe Standard Oil, nizozemski Unilever 3 milijarde za Cesebrough, zahodnonemški Ho-echst 2 milijardi za Celanese itd. Vsekakor so Japonci najbolj agresivni (za CBS Records so odšteli 2 milijardi dolarjev) pa tudi dobro vedo, kaj hočejo: pretežno segajo na področje elektronike in biotehnike. Pri tem izbirajo tiste ameriške družbe, preko katerih lahko dopolnijo in izpopolnijo svojo proizvodno paleto oziroma izboljšajo lastno tehnologijo, obenem pa izkoriščajo ameriško delovno silo, ki je spričo razvrednotenja dolarja razmeroma poceni.
Agresivnost Japoncev pa je zaskrbela Pentagon. Ta meni, da so njihove izbire malce preveč usmerjene na tista področja, ki so neposredno povezana z ameriško obrambo: ko je družba Fujitsu skušala kupiti tovarno Fairchild, ki je specializirana v kompjuterjih in njihovih sestavinah, je Pentagon operacijo prepovedal z vetom. Enako je ukrenil na področju polprevodnikov.
Wallstreetski »črni ponedeljek« (19. oktobra 1987) je za kratek čas sicer ustavil japonsko nakupovalno ofenzivo, ki pa je ta mesec spet zaživela. Ne samo, kaže, da bi se radi Japonci polastili v prihodnjem desetle'tju nekaterih ameriških multinacionalk, s čimer bi se usidrali na ameriških tleh in z njih prodirali na svetovna tržišča, ki so jim zdaj zaprta. Kaj pa Američani, ali prodirajo tudi oni na Japonsko? »Kaj še,« pravi Ulmer Brothers, ki proučuje tuje investicije, »Amerika je investirala na Japonskem borih 20 milijonov dolarjev. «	(dg)
Nakupovalna mrzlica kot narkomanija
Seznam ustanov, ki skušajo pomagati zasvojencem, da bi se otresli manij, se je v ZDA podaljšal še za eno: takšno, ki pomaga obsedenim od nakupovanja. Anonimnim alkoholikom in »workaholikom« (obsedenim od dela) so se pridružili še »Shopaholic Ine.«, obsedeni od nakupovanja, za katere sta božič in novo leto še posebno huda preizkušnja, čeprav delajo dolgove tudi čez leto. Društvo Shopaholic Ine. je pred tremi leti ustanovila kalifornijska psihoterapevtka Ja-net Damon, ki meni, da trpijo njeni bolniki za podobnim občutkom nemoči in perfekcionizmom podobno kot alkoholiki, narkomani in tisti, ki ne poznajo nobene mere pri jedi.
Kot pravi kalifornijska psihologinja Nancy Wallace, je treba iskati korenine te manije v brezbrižnosti staršev do denarja in odsotnosti enega od partnerjev. Podobno nastanejo tudi druga patološka nagnjenja. Rezultat je globok občutek negotovosti, nakupovanje pa postane simboličen ščit proti ranljivosti.
Videti je smešno, pa ni. To novo mamilo je krivo številnih razvez in več finančnih bankrotov v družinah, ki imajo med seboj takšnega obsedenca. Nancy Wallace, ki je posvetila svojo doktorsko disertacijo žrtvam nakupovalne mrzlice, pred novim letom redno pripravlja tečaje nalašč zanje. Pretiravanje pri nakupu je značilno tako za moške kot za
ženske vseh socialnih plasti, najbolj pa za žene »workaholi-kov«.
Pretirano zapravljanje je podobno kot pretirano požrešnost teže ozdraviti kot alkoholizem ali hazarderstvo. Če nimajo gotovine, namreč še ne pomeni, da ljudje ne morejo kupovati. Povprečen Američan ima najmanj šest kreditnih kartic, nekateri jih imajo celo do trinajst. Leta 1986 so kreditne družbe izgubile 3 milijarde dolarjev zaradi nelikvidnosti svojih strank, katerih skupni dolg znaša zdaj 140 milijard dolarjev.
Obsedeni od nakupovanja torej ne ogrožajo le sebe. Psihologi trdijo, da se brez pomoči poklicnega strokovnjaka ne morejo otresti svoje navade, zlasti pa ne premagati sramu. Zanimivo je, da ljudje menda laže spregovorijo o svojih spolnih težavah kot o tem, da so bolestno udarjeni na nakupovanje.
Janet Damon se zavzema za skupinsko zdravljenje teh bolnikov, ker jim daje občutek, da niso sami na svetu. Nakupovanje je tem bolnikom potrebno kot žganje alkoholikom in mamila narkomanom; če so prikrajšani zanj, postanejo razdražljivi in jezni na terapevta, ki jih sili, naj se drugače obnašajo. Ozdravljeni se »streznijo« in jih trgovine nehajo mamiti - če seveda znova ne podležejo njihovemu čaru. —lak
Stečaji in protesti Turizem na Goriškem
JUTRO, 10. februarja 1938
Statistični podatki o prisilnih stečajih in meničnih protestih, ki jih sproti objavlja osrednji statistični urad v svojem biltenu, so bili lani nekoliko pomanjkljivi glede Julijske Krajine. Tako lahko rečemo, da je bilo lani v enajstih mesecih v Julijski Krajini po prizivnih sodiščih odrejenih 67 večjih stečajev. Skupna pasiva je znašala v vseh teh primerih 7,934.000 lir, vsa aktiva stečajnih mas pa 5,058.000 lir. Meseca maja je bil v Trstu odrejen stečaj nekega velikega podjetja, katerega pasiva je znašala nad 4 milijone, aktiva pa okrog 3 milijone lir. Bilance ostalih stečajnih mas so bile daleč bolj skromne, čeprav je bila diferenca med aktivami in pasivami mnogo večja. Manjših tečajev je bilo v tem razdobju 138 s skupnimi pasivami 1,008.000 in aktivami 402.000 lir.
JUTRO, 13. februarja 1938
Za razvoj tujskega prometa so oblasti na Goriškem, kakor so to posebej ugotovili na zadnji italijanski turistični konferenci, katere so se kot gostje udeležili tudi delegale iz Jugoslavije, angažirale vsa glavna avtobusna podjetja, ki bodo v prihodnji sezoni uvedla redni avtobusni promet na nekaterih daljših progah. Avtobusna podjetja si obetajo od teh ukrepov znatnih dobičkov. Že lani so prepeljala iz Avstrije in Jugoslavije v poletnih mesecih s svojimi avtobusi vprav veliko število tujcev v goričke in ostale tujsko prometne centre Julijske Krajine. V bližnji sezoni nameravajo uvesti redni promet na progah Trst-Gorica-Vi-dem-Celovec-Dunaj, Gradež-Benet-ke, Gradež-Gorica-Postojna-Trst, Gorica-Trst-Postojna-Ljubljana-Bled. Na tej zadnji progi bodo vozili avtobusi redno koncem vsakega tedna od 1.7. do 15.9.
Smučanje: superveleslalom za SP
LEUKERBAD — Na včerajšnjem superveleslalomu za svetovni pokal se je zgodilo vse mogoče. Slabo vreme s sneženjem in meglo je namreč stalno oviralo tekmovanje, ki so ga morali celo preložiti, nato pa v majhnih obrokih prekinjati. Tako je presenetljivo na najvišjo stopničko stopil Kanadčan Felix Belczyk, ki je se spustil, ko se je megla nekoliko razredčila in tako prehitel favoriziranega Zurbriggna. Slednji namreč ni imel tako srečo kot mladi Kanadčan, ki je tako ujel svojo veliko priložnost.
Vse oči so bile tudi tokrat uprte v Alberta Tompa, ki pa včeraj res ni imel sreče. Spustil se je namreč, ko je bila megla najbolj gosta in na sredini proge celo zavozil iz nje ter nato odstopil. Presenetljivo tretje mesto pa je osvoji mladi Italijan Heinz Holzer, ki ni v svoji športni karieri do sedaj niti približno dosegel tako dobrega rezultata.
Na desni vidimo »zgodovinsko« sliko sobotnega italijanskega slavja - od leve: Piantanida, Mair in Pera-toner.
Nogomet: mrtvi tek Napolija in Milana Tenis: Wilander najboljši v Avstraliji
V italijanski A ligi je vse bolj jasno, da je edini resni konkurent Napolija Gullitov Milan, tako da se pravzaprav nadaljuje mrtvi tek teh dveh ekip. Maradonova ekipa je namreč rutinsko premagala sicer presenetljivo Ceseno, Milan pa je doma s sicer nekoliko težavami tesno premagal Piso, ki pa se je dobro branila. Obe enajsterici imata zrelo igro in čeprav trenutno nista v najboljši formi vseeno vedno iztržita maksimalno bero točk. Tretja ekipa prvenstva Sampdoria se je »ustavila« v Empoliju, vendar pa je vseeno pokazala velike znake žilavosti, saj je po koncu prvega polčasa že izgubljala z 2:0, nato pa izenačila s »super-Vialli-jem«, ki je dal krasen zadetek, ki pa ga nismo mogli videti po televiziji.
Juventus pravzaprav ni v krizi, temveč enostavno ni več tista ekipa, na katero smo bili vajeni iz prejšnjih let. Brez posebnih težav je remiziral v Comu, ki se krčevito bori proti izpadu. Pescara je doma remizirala z Interjem z golom odličnega Sliškoviča, ki se zelo po vzpenja na lestvici izbranih strelcev. Pred njim je le Maradona, ki je seveda razred zase. Zadetek je dosegel tudi Brazilec Careca, ki se je dokaj hitro uživel v italijansko prvenstvo, saj je do sedaj dosegel kar sedem zadetkov. Društvo Napoli je s tem nakupom dokazalo, da je tudi na »mene-žerskem« področju še kako zraslo in si torej že zaradi tega zasluži državni naslov.
Spet »običajen« poraz Triestine na tujem
Triestina je lahko doma nezadržna, vendar pa se na tujem spremeni in kaže dokaj »kilav« obraz. Tako je v nedeljo povsem zasluženo (pa čeprav je za nasprotnike gol dosegel tržaški branilec Polonia) izgubila v Cremoni proti ekipi, ki odkrito računa na na-
Mats Wilander je spet v izredni formi
predovanje. Trener Ferrari se je večkrat čudil tej ekipi, ki ima dva obraza, vendar pa kaže, da proti temu še ni dobil ustreznega zdravila, sicer bi vsekakor ukrepal...
Videmčani so doma z dokajšnjo težavo, a z veliko mero srčnosti premagali povprečno ekipo iz San Benedetta del Tronto. Ekipa se je sedaj nekoliko povzpela na lestvici in je pravzaprav »le« šest točk za »cono A«.
Košarka: Segafredo sedaj sam na dnu
Kaže, da hoče goriški Segafredo potolči vse mogoče negativne rekorde tega prvensta. Po nedeljskem domačem porazu proti peterki Sabellija so sedaj Vitez, Marušič in tovariši popolnoma sami na dnu prvenstvene lestvice in so torej resni kandidati za izpad iz lige. Niti menjava trenerja (De Sis-tija je nadomestil povratnik Bosini) ni
koristila ambientu, ki je, kot kaže, še kar v razsulu. Tokrat je žal izgubil tudi videmski Fantoni.
Jugoslovanska košarka: Smelt Olimpija še tretja
Čeprav je v soboto Smelt Olimpija na tujem izgubila z Borcem, je še vedno ohranila solidno tretje mesto na lestvici za nepremagano Jugoplastiko in zagrebško Cibono. Poraz z relativno šibkim Borcem je za Vilfana in tovariše vsekakor korak nazaj. Sicer pa je prvenstvo še dolgo...
Smučarski skoki: Miran Tepeš sijajen
Na 23. švicarski skakalni turneji je odlični mladi slovenski skakalec Miran Tepeš dosegel še en sijajen uspeh: osvojil je namreč odlično skupno drugo mesto, na zadnji tekmi v Engelber-gu pa je za las zgrešil stopničke. Olimpijski zmagovalec iz Sarajeva 1984 in svetovni prvak naslednjega leta na srednji skakalnici Jens Weis-sflog (NDR) je namreč z dvema izenačenima skokoma premagal svetovno elito. Drugi je bil odlični Nykaenen, tretji pa Avstrijec Felder.
Tenis: Wilander prvak Avstralije
Švedski tenisač Mats Wilander je vnovič postal mednarodni prvak Avstralije. 23-letni igralec je ta naslov osvojil že tretjič - po letih 1983 in 1984. Zapored pa je to bila že peta švedska zmaga. Vmes je namreč slavil Edberg. Finalno srečanje med domačinom Cashom in Švedom je bila prava »maratonska poslastica«, na koncu pa je po preko štirih urah boja in petih setih s 6:3, 6:7, 3:6, 6:1 in 8:6 zmagal odlični Mats.
»Čudne« reči v jugoslovanskem nogometu: nepoklicani hočejo zamenjavo Miljaniča!
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V jugoslovanskem nogometu se zares dogajajo neverjetne reči. In tu je eden izmed zadnjih »biserov« jugoslovanske nogometne scene: republiška konferenca zveze mladine Srbije je RK SZDL Srbije predlagala, da zamenja zveznega kapetana jugoslovanske nogometne reprezentance Miljana Mi-ljaniča!
Mladinci iz Srbije - pravzaprav komisija za telesno kulturo pri zvezi mladine - menijo, da bi Miljaniča morali zamenjati zaradi neuspehov jugoslovanske reprezentance. Toda ti mladi fantje so tokrat šli le predaleč, spustili so se na področje, v katerem prav gotovo niso najbolj »doma«. Jugoslavija je namreč v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo zaostala le za letos prvo evropsko nogometno silo Anglijo, daleč pa je na primer zasenčila Severno Irsko, ki sodi nekako v razred Jugoslavije. Na evropskih rang lestvicah so »modre« uvrstili okrog 15. mesta, kar -glede na razmere - gotovo ni tako slabo. Pri tem spornem predlogu pa ne gre le za napačno oceno, temveč tudi za raven odločanja. Ob takem nadaljevanju bodo mladinci iz Srbije v pri-
hodnje morda posegli še na druga področja, ki bi utegnila biti za državo še bolj pomembna.
Bržkone ni.nobene možnosti, da bi »mladinski« predlog lahko obveljal, in bi Miljaniča zamenjali. Toda primer kaže, da neumnost pač nima meja. V zvezi s to »idejo« se je oglasil tudi Miljan Miljanič sam, ki je dejal, da je namesto predloga za zamenjavo funkcije zveznega kapetana pričakoval odlikovanje. To je seveda tudi obrazložil in med drugim dejal, da je 30 let delal z mladimi, da nikoli ni kupil nobenega »formiranega« igralca ter da je bila krona njegovega dela letošnja zmaga jugoslovanskih mladincev na svetovnem prvenstvu v Čilu.
Nasploh so bili mladi jugoslovanski nogometaši v zadnjih letih vselej uspešnejši kot A reprezentanca. Veliko zaslug za to ima prav Miljanič, ki je tokrat že tretjič prvi mož jugoslovanskega nogometa. Naslov iz Čila je v svetu močno odjeknil. Zanj bi si Miljanič - mladinska nogometna reprezentanca namreč sodi v njegov resor -pač zaslužil odlikovanje.
Trener mladinskih svetovnih prvakov iz Čila je bil Mirko Jozič, ki ga je »postavil« Miljanič. Toda Jozič je kmalu po uspehu zapustil Jugoslavijo
in postal trener mladinske šole pri čilskem nogometnem velikanu Colo Colo.
Ta generacija fantov kot so Boban, Prosinečki, Pavličič, Čuker, Jankovič in drugi je zdaj že prerastla mladinske okvire in naj bi postala mlada reprezentanca. Prvi poskus vključitve teh mladih igralcev v »upe« z Anglijo ni uspel, toda to ne pomeni, da ne bi veljalo vztrajati.
Svetovni prvaki iz Čila so zdaj pod nadzorstvom Ivana Toplaka, ki sicer vodi mlado reprezentanco. Njena prva letošnja preizkušnja bo tekma z italijanskimi vrstniki na Reki v soboto, 30. t. m. Zaradi različnih klubskih nastopov bo nekaj igralcev iz Čila v soboto manjkalo, namesto njih pa bo Toplak vpoklical nekaj prav tako nadarjenih fantov. Dva izmed njih bosta tudi Stane Komočar in Aleš Ceh iz ljubljanske Olimpije, ki sta prav včeraj dobila Toplakovo povabilo.
Sicer pa se je Miljan Miljanič v okviru dogovorov za tekmi mladih in A reprezentanc z Italijo (marca v Mostarju) pred dnevi mudil v Vidmu. Že prihodnji mesec pa se bo v Parizu dogovarjal za termine kvalifikacijskih tekem za SP v Italiji, obljubil pa je, da se bo zavzel za to, da bi bila tekma s Ciprom v Ljubljani.
- JI ^1*1 • *	• 1*
ili
mirnim
miiišmimiiii
I

111
lili
Moški smuk
VRSTNI RED
1. Mahrer (Švi.) 2'ir53, 2. Heinzer (Švi.) 2T7"91, 3. Cigolla (It.) 2'18"00, 4. Belczyk (Kan.) 2'18"48, 5. Oehrli (Švi.) 2’18"56, 8. Mair (It.) 2T8"68, 9. Sbarde-lotto (It.) 2T8 "70.
SKUPNA LESTVICA
Tomba (It.) 206; 2. Zurbriggen (Švi.) 186; 3. Mader (Av.) 99; 4. Wasmeier (ZRN) 97; 5. Strolz (Av.) 93; 6. Mair (It.) 74; 7. Boyd (Kan.) 63; 8. Girardelli (Luks.) in Piccard (Fr.) 62; 10. Mayer (Av.) 61.
Ženski slalom
VRSTNI RED
1. Schneider (Švi.) 1'19'Tl; 2. Kinsho-fer (ZRN) 1'19"73; 3. Schmidhauser (Švi.) 1T9"79; 4. Nilsson (Šve.) 1T9"86; 5. Svet (Jug.) 1'20"46; 6. Maierhofer (Av.) 1'20''66; 7. Ladstàtter (Av.) 1'20 "85; 8. Maier (Av.) 1'21"36; 9. Wachter (Av.) 1’21"37; 10. Fernandez Ochoa (Šp.) T2T72.
SKUPNA LESTVICA
1. Figini (Švi.) 185; 2. Oertli (Švi.) 173; 3. Schneider (Švi.) 145; 4. Walliser (Švi.) 143; 5. Fernandez Ochoa (Šp.) 128; 6. Wachter (Av.) 120; 7. Wolf (Av.) 94; 8. Gerg (ZRN) in Percy (Kan.) 84; 10. Kinshofer (ZRN) 81; 11. Svet (Jug.) 80.
Italijanska A liga
IZIDI 16. KOLA
Como - Juventus 1:1, Empoli -Sampdoria 2:2, Milan - Pisa 1:0, Napoli
-	Cesena 2:0, Pescara - Inter 1:1, Roma
-	Ascoli 3:0, Torino - Avellino 0:0, Verona - Fiorentina 1:0.
LESTVICA
Napoli 27, Milan 24, Roma 22, Sampdoria 21, Inter 18, Juventus, Verona 16, Torino, Cesena 15, Pescara 14, Ascoli, Fiorentina 13, Pisa, Como 11, Avellino 8, Empoli 7.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Napoli, Avellino - Verona, Cesena - Roma, Fiorentina - Milan, Inter - Como, Juventus - Empoli, Pisa -Pescara, Sampdoria - Torino.
Italijanska B liga
CREMONESE - TRIESTINA 1:0 (1:0)
STRELEC: v 47. min. Polonia (avtogol).
CREMONESE: Rampulla, Garzilli, Rizzardi, Piccioni, Montorfano, Torri, Lombardo, Avanzi (Merlo), Nicoletti (Gualco), Bencina, Chiorri.
TRIEŠTINA: Gandini, Polonia, Orlando, Dal Prà, Costantini, Biagini, Bivi, Strappa, Scaglia (Cinello), Cau-sio, Papais (Santonocito).
SODNIK: Dal Forno (Ivrea). GLEDALCEV: 9 tisoč. RUMENI KARTONI: Polonia, Costantini, Santonocito (TS), Chiorri, Piccioni (CR).
IZIDI 19. KOLA
Bari - Padova 1:1, Bologna - Barletta 1:0, Brescia - Arezzo 1:1, Catanzaro -Piacenza 0:0, Cremonese - Triestina 1:0, Genoa - Modena 1:1, Messina -Atalanta 2:2, Parma - Lecce 1:0, Taranto - Lazio 3:3, Udinese - Sambenedet-tese 3:2.
LESTVICA
Bologna 27, Atalanta 24, Cremonese 23, Bari 22, Lazio, Lecce, Catanzaro 21, Padova, Piacenza 20, Parma, Brescia 19, Messina 18, Udinese, Sambenedet-tese 17, Genoa, Arezzo 16, Modena, Taranto 15, Triestina 14, Barletta 10.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Modena, Barletta - Piacenza, Bologna - Lecce, Brescia - Catanzaro, Cremonese - Parma, Genoa - Arezzo, Messina - Padova, Sambenedettese -Lazio, Taranto - Udinese, Triestina -Atalanta.
Meddeželna liga
LESTVICA
Divarese 30, Snaidero 28, Tracer 26, Scavolini, Dietor 24, Arexons 22, Alli-bert 20, Bancoroma, Enichem 18, S. Benedetto, Roberts, Benetton, Wuber 16, Hitachi 14, Irge 10, Brescia 6. PRIHODNJE KOLO Bancoroma - Arexons, Tracer - Alli-bert, Scavolini - Roberts, Benetton -Hitachi, Divarese - S. Benedetto, Snaidero - Brescia, Enichem - Wuber, Dietor - Irge.
Italijanska A-2 liga
SEGAFREDO - SABELLI 83:88 (43:39)
SEGAFREDO: Marušič 10, Meents 16, Aleksinas 29, Vitez 8, Bullara 9, Bo-bicchio 9, Esposito 2.
SABELLI: De Angelis 4, Valenti 14, Lovatti 14, Roberts 17, Sappleton 25, Marilungo 9, Pratesi 7.
PM: Segafredo 11:13, Sabelli 13:19. PON: Valenti (33), Marušič (36). IZKLJUČEN: Aleksinas (38).
IZIDI 19. KOLA
Facar - Fantoni 83:80, Annabella -Cuki 87:78, Riunite - Stantìa 104:92, Dentigomma - Spondilatte 85:67, Bik-lim - Jollycolombani 92:75, Segafredo - Sabelli 83:88, Yoga - Sharp 110:95, Alno - Maltinti 109:85.
LESTVICA
Yoga, Riunite 32, Jolly 26, Sharp, Alno 24, Fantoni 22, Standa 20, Maltinti, Annabella, Facar 16, Spondilatte, Sabelli, Dentigomma 14, Cuki, Biklim 12, Segafredo 10.
PRIHODNJE KOLO Fantoni - Yoga, Spondilatte - Riunite, Sharp - Biklim, Jollycolombani -Alno, Standa - Annabella, Cuki - Facar, Sabelli - Dentigomma, Maltinti -Segafredo.
Italijanska B-1 liga
MISTER DAY - STEFANEL 100:73 (49:32)
MISTER DAY: Savio 9, Chiusolo, Carraro 24, Tombolato 29, Cocchia, Moretti 24, Dilfi 6, Visigalli 7, Serra-valli.
STEFANEL: Sartori 5, Fischetto 12, Bonino 7, Adressi 10, Riva 8, Lokar 11, Cantarello 3, Martini, Zarotti 6, Tasso 1.
PM: Mister Day 29:40, Stefanel 23:33. TRI TOČKE: Mister Day 1:4, Stefanel 6:15.
IZIDI 17. KOLA
Conad - Arese 73:79, Castor - Sarvin 86:85, Stamura - Fanti 55:63, Virtus -Inalca 84:77, Popolare - Docksteps 65:66, Ranger - Valentino 77:75, Mister Day - Stefanel 100:73, Citrosil - Caruso 68:59.
LESTVICA
Citrosil 32, Teorema 24, Fanti 22, Stefanel, Mister Day 20, Castor, Docksteps 18, Popolare, Valentino, Inalca, Rangeer 16, Virtus 14, Caruso 12, Sarvin, Stamura 10, Conad 8.
PRIHODNJE KOLO Inalca - Arese, Stefanel - Stamura, Sarvin - Fanti, Caruso - Conad, Citrosil - Castor, Docksteps - Virtus, Valentino - Popolare, Mister Day - Ranger.
1. jugoslovanska liga
IZIDI 15. KOLA
Borac - Smelt Olimpija 91:86, Šiben-ka - Cibona 90:96, IMT - MZT 95:92, Zadar - Budučnost 122:94, Bosna - Cr-vena zvezda 90:84, Jugoplastika - Partizan 90:85.
LESTVICA
Jugoplastika 30, Cibona 26, Smelt Olimpija 18, Zadar, Partizan, Šibenka 16, IMT, Crvena zvezda 12, Bosna, Borac, Budučnost, MZT 10.
PRIHODNJE KOLO (13. 2.)
Crvena zvezda - Borac, Smelt Olimpija - Jugoplastika, Partizan - Šibenka, Cibona - Zadar, Budučnost - IMT, MZT - Bosna.
GORIZIA - UNION CLODIA 2:0 (1:0)
GORIZIA: Fabbro, Candoni, Del Piero (Lotti), Cotterle, Marassi, Grazzolo, Candutti, Giacomin, Romano, Maule (Facchin), Trevisan.
UNION CLODIA: D'Amico, Di Spirito, De Ambrosi, Nordio (Padoan II), Tiozzo, Bortolato, Vanin (Gambelli), Padoan I, Moscon, Pucci, Scalabrin.
IZIDI 18. KOLA
Castel S.P. - Baracca L. 1:1, Contari-na - Cesenatico 2:1, Gorizia - Clodia 2:0, Miranese - Pasianese 2:1, Opitergi-na - San Polo 1:0, Russi - Rovigo 0:2, San Dona - V. Veneto 2:0, Santarcan-gelo - San Marino 1:1.
LESTVICA
San Marino 28, Gorizia, Rovigo 25, Miranese 22, Baracca L., San Dona 21, Pasianese 20, Opitergina 17, V. Veneto, Russi, San Polo 16, Clodia 15, Castel S.P. 14, Santarcangelo, Contarina 12, Cesenatico 8.
PRIHODNJE KOLO
Castel S.P. - Gorizia.
Italijanska A-1 liga
Hitachi - Tracer 113:106, Arexons -Snaidero 82:76, Irge - Divarese 90:98, Roberts - Dietor 78:79, Enichem - Scavolini 115:98, S. Benedetto - Allibert 76:79, Brescia - Bancoroma 116:117, Wuber - Benetton 75:66.
Como - Juventus	X
Empoli - Sampdoria	X
Milan - Pisa	1
Napoli - Cesena	1
Pescara - Inter	X
Roma - Ascoli	1
Torino - Avellino	X
Verona - Fiorentina	1
Bari - Padova	X
Messina - Atalanta	X
Taranto - Lazio	X
Vicenza - Virescit	X
Cagliari - Cosenza	X
KVOTE	
13 (8.883 dobitnikov)	1.397.000
12 (140.321 dobitnikov)	87.800
totip	
1. — 1. Operti	2
2. Mister North	1
2. — 1. Lio M.	X
2. Campese	2
3. — 1. Ekemberg	X
2. Erbusco	1
4. — 1. Fontignano	1
2. Fermatelo BB	X
5. — 1. Feluco	2
2. Elvezio	1
6. — 1. Dolopez MP	2
2. Daio Del R.	X
KVOTE
12 (89 dobitnikov)	6.184.000
11 (1319 dobitnikov)	410.000
Košarka: v nedeljo v 17, kolu B-2 lige proti Nov e Ilari
Jadran: Ban in Banello odločilna
JADRAN — NOVELLARA 66:64 (33:30)
JADRAN: Starc 5 (1:2), Sosič 3 (1:2), Ban 24, Rauber 13 (2:2), Čuk 7 (1:2), Daneu 1 (1:2), Banello 13 (1:2), Štoka, Corsi, Paulina.
NOVELLARA: Codeluppi 15, Cervi 11 (1:5), Moreschi, Giglioli, Ferrari 8 (0:1), Davoli 6 (2:2), Gasparini, Mariani Cerati 19, Portioli 5 (1:4), Boschini.
SODNIKA: Candelori (Roseto degli Abruzzi) in Casolino (Tremoli). PM: Jadran 7:12, Novellara 4:12. ON: Jadran 17, Novellara 17. TRI TOČKE: Ban 4, Rauber 1, Mariani Cerati 5, Codeluppi 3. GLADALCEV: 1.500.
»Raje zmagati z dvema.točkama razlike in z nizkim izidom kot pa izgubiti,« so se »tolažili« Jadranovi navijači, ko so v nedeljo zapuščali tržaško športno palačo. S svojo igro naši fantje jih niso navdušili, točki pa sta ostali doma in to je glede na lestvico najpomembneje. Jadranovci so se tako Novenari tudi oddolžili za neverjeten poraz iz prvega dela prvenstva. Torej, dodatno zadoščenje.
Nedeljsko srečanje pa gotovo ni bilo za košarkarske sladokusce. Nasprotno! Preveč je bilo nihanja v igri, predvsem v Jadranovih vrstah. Na srečo pa so naši v ključnih trenutkih znali reagirati in so predvsem znali izkoristiti usodne napake, ki so jih napravili gostje proti koncu tekme, ko so si skoraj v treh minutah zaradi slabih podaj zapravili kar čedno vodstvo šestih točk. Očitno je košarkarje Novellare zajel »pravi strah pred zmago«, saj drugače si takih napak ne moremo razlagati.
Dva igralca sta odločilno pripomogla k novemu uspehu naše izbrane vr
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI. Starc 2:6; Čuk 3:8; Banello 6:6; Sosič 1:3; Štoka 0:1; Rauber 4:6; Ban 6:7; Daneu 0:3. TRI TOČKE: Starc 0:1; Rauber 1:3; Ban 4:6. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 3,0; Banello 2,0; Sosič 1,0; Rauber 4,0; Ban 3,1; Daneu 3,1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc_ 4,2; Čuk 2,2; Banello 0,2; Sosič 1,3; Štoka 1,1; Rauber 2,3; Ban 3,2; Daneu 0,2; Corsi 1,0. BLOKADE: Čuk 1; Rauber 1. ASISTENCE: Ban 1.
___ DEŽELNI MLADINCI
Kontovel ES - Stella Azzurra
102:63 (39:23)
KONTOVEL ES: Gruden 4 (0:2), Cingerla 8, Kocman 23 (0:1), Rupel 4, Pertot 4 (2:2), Sterni 35 (6:13), Škerk 9 (1:2), Gregori 2, Dolhar 8 (2:4), Stanissa 6.
TRI TOČKE: Kocman 3, Sterni 1.
Na tretji prvenstveni tekmi so »plavi« z lahkoto odpravili skromno ekipo Stelle Azzurre. Naši so si že v prvem polčasu priborili solidno prednost, čeprav so zelo slabo igrali tako v obrambi kot v napadu, kjer so zaključevali akcije iz še neizdelanih položajev.
V nadaljevanju pa so naši, predvsem po zaslugi kapetana Sternija, ki je v tem delu dosegel kar 25 točk, odločno povedli in si zagotovili zmago ter po-
ste. To sta Ban in Banello. Ban je s štirimi trojkami (4:6 v metu) in z odličnim odstotkom v metu za dve točki (6:7), s skupno štirimi skoki in eno asistenco spet potrdil vlogo liderja. Veliko presenečenje za vse pa je bil doprinos Banella, ki je imel kar stoodstotni procent v metu (6:6) in je bil odločilen predvsem proti koncu srečanja za Jadranovo zmago. Ostali so igrali pod svojimi sposobnostmi.
Novellara se je našim navijačem predstavila kot solidna ekipa in uigrana celota s precej visokimi košarkarji, ki so naše fante pod košema kar prevečkrat spravljali v zadrego.
Tekma se je za jadranovce začela odločno slabo. Gostje so takoj prevzeli vodstvo (6:0 v 3. min., 10:4 v 5. min.). Šele v 10. min. je našim uspelo izenačiti (13:13) in v 14. min. prvič povesti (24:23). Že tedaj pa so imeli kar trije jadranovci po tri osebne napake (Sosič, Čuk in Rauber). Z nekoliko pazljivejšo obrambo pa si je Jadran uspel
Na Jadranovi klopi so si komaj oddahnili po nepričakovano zelo težki zmagi nad Novellaro.
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol je o pravkar končanem srečanju takole izjavil: »Tudi ta tekma gotovo ni bila za srčne bolnike. Izgleda pa, da smo naše navijače že navadili na take, skoraj dramatične razplete. Na žalost je postal že skoraj običaj, da proti slabšim nasprotnikom igramo slabo.
trdili, da upravičeno sodijo med favorite v tem prvenstvu. (M. R.)
_______DRŽAVNI KADETI__________
Bor Adriaimpex - Saba	69:67
(40:40)
BOR ADRIAIMPEX: Arena 26 (6:9), Oberdan 3 (3:4), Cupin, Škerk 6 (2:2), Race 2, I. Bajc 9, Ažman 18 (2:2), Pauli-ca, Smotlak 5 (1:2).
TRI TOČKE: I. Bajc 1.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so »plavi« s težavo in precejšnjo mero sreče premagali Sabo. Po zmagah z reprezentanco ZSŠDI proti isti ekipi, so borovci tokrat podcenjevali nasprotnika. Tako so po izenačenem začetku tekme morali loviti nasprotnika vse do zadnje minute. Naši so v
Marko Ban
priigrati prednost tudi osmih točk (32:24 v 18. min.), žal pa nato skleniti polčas le še s tremi točkami prednosti.
Verjetno so jadranovci ob polčasu mislili, da so že odpravili z gosti. Niso pa računali na njihovo borbenost, veliko željo po točkah in predvsem na razpoloženje Codeluppija ter Mariani-
Na srečo pa sta se tokrat razigrala stari, seveda po igralskem stažu, Marko Ban in Banello, ki je na tej tekmi končno pokazal, kaj zna. Upajmo, da bo tako nadaljeval tudi na ostalih tekmah. Še posebno ker tokrat Daneu in Čuk nista bila posebno razpoložena.«
Našo ekipo čaka sedaj skoraj ves povratni del...
»Za vsako tekmo se bo treba maksimalno pripraviti. Bojim se predvsem
prvem polčasu imeli celo 12 točk zaostanka, v drugem pa 9, vendar niso nikoli popustili in se s consko obrambo 3-2 stalno približevali Sabi. Štiri sekunde pred iztekom srečanja pa je Arena, ki je bil dotlejnajboljši igralec naših, iz nemogočega položaja zadel odločilen koš. (L. Furlan)
________NARAŠČAJNIKI____________
Breg - Steianel	63:134 (28:77)
BREG: Punis, Corbatti 2, Zeriali, Vìrno, Rosso, R. Gombač 26 (2:4), M. Bandi 11 (3:6), Kralj, Škabar 13 (3:4), V. Bandi 11 (6:12).
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so Brežani gostili močni Stefanel. Začetek tekme ni obetal nič dobrega, saj so se »plavi« nasprotnikov nekoliko prestrašili. Počasi pa so le prišli k
Fabio Banello
ja Cerata, ki sta uspešno zadevala koš za tri točke. Ponovila se je tako slika iz uvodnega dela prvega polčasa in gostje so v 32. min. že vodili s 55:47. Tedaj so naši reagirali in ob naivnih napakah gostov proti koncu tekme tudi izbojevali tesno zmgo.
(B. Lakovič)
ekip, ki ne sodijo v sam vrh lestvice. Že v prihodnjem kolu nas zato v srečanju s Spineo čaka zelo težka naloga. Če pa bomo igrali požrtvovalno in tako, kot zares znamo, mislim, da skoraj ni nasprotnika v tej ligi, ki bi ga ne lahko premagali. Nujno pa moramo nadaljevati serijo zmag, saj samo tako lahko dosežemo zastavljeni cilj uvrstitev v play-off.« (bi)
sebi in pokazali nekaj dobrih potez. V drugem delu so Brežani nadaljevali z dobro igro. Vitjan Bandi je tokrat zaradi poškodbe igral le nekaj minut, kar se je krepko poznalo pod košema. Zelo dobro pa sta se izkazala Gombač in Škabar. (Stojan)
Sokol - Tecnoluce 48:132 (20:66)
SOKOL: Gabrovec 2 (0:2), Legiša, Gruden 27 (1:3), Kosmina, Martin Pertot 5 (1:6), Andrej Pertot 12 (2:2), Ario-las 3 (3:4).
ON: 16. PM: 7:17. PON: Kosmina (38). 3 TOČKE: Gruden 4, Andrej Pertot 2.
Nabrežinski Sokol je tokrat igral zelo okrnjen in tudi visoko izgubil. Naši so v prvem polčasu igrali slabše in edini, ki je zadovoljil, je bil Matej Gruden. V drugem delu pa so domačini igrali bolje. (A. Pertot)
Kafol: »Slabo igramo proti slabšim nasprotnikom
Po lanski zelo uspeli izvedbi tudi letos turnir v minibasketu
Osem ekip na 2. trofeji Jadrana
Trenutek s sklepne prireditve 1. trofeje Jadrana v Nabrežini
Lokostrelstvo: v Mestrah
Vesni Lutman prvo mesto
Eno prvo, dve drugi in tretje mesto: to je nadvse bogat izkupiček, ki so ga lokostrelci društva Naš prapor dosegli na meddeželnem dvoranskem tekmovanju v Mestrah, ki je veljalo tudi za deželno prvenstvo Veneta. Nedeljskega tekmovanja, na katerem so ciljali z razdalje 25 m, se je udeležilo rekordno število (več kot 250) lokostrelcev iz raznih krajev Treh Benečij.
Kot je v zadnjih letih že v tradiciji, tudi tokrat je Vesna Lutman potrdila, da sodi med najboljše mlade lokostrelke v državi. V konkurenci začetnic je bila namreč najboljša in si s 513 točkami zagotovila končno 1. mesto. V isti tekmovalni skupini je nastopila tudi Elizabeta Tomšič. Med dečki je Vesnin brat Boris zasedel odlično 2. mesto (510 točk), Denis Bensa pa je bil tretji (495). Naj povemo, da je v tej kategoriji svoj krstni tekmovalni nastop opravil Franko Baradel. Med mladinci je Aleksander Coceani zasedel 2. mesto (507), njegov brat David pa se je s 473 točkami uvrstil nekoliko1- niže na lestvici.
Lokostrelce društva z vznožja Brd čaka sedaj odločilna preizkušnja: državno prvenstvo, ki bo 12. in 13. 2. v Reggio Emilii. Trenutno ni še znano, kdo si je že zagotovil vozovnico za državno tekmovanje.
Trener Našega prapora Beno Vižintin je dokaj optimistično razpoložen in pričakuje, da bo tudi letošnje slovensko zastopstvo dokaj številno.
Po uspeli lanski izvedbi 1. trofeje Jadrana v minibasketu je sedaj na vrsti druga podobna prireditev, ki je tokrat namenjena igralcem letnika 1976 in mlajšim.
Jadranov turnir letos ne bo samo za slovenske ekipe. Na tej vsekakor hvalevredni prireditvi bosta nastopili tudi dve italijanski moštvi (Don Bosco in Società Ginnastica Triestina), tako da bo skupno število ekip osem. Turnir se bo pričel že 9. 2. s tekmo Sokol -SGT. Vsa sodelujoča moštva bodo nastopila v eni skupini s sistemom tekmovanja vsak proti vsakemu s prvim in povratnim delom. Minikošarkarji bodo tako imeli možnost, da igrajo čimveč tekem, kar je zanje seveda naj-
pomembneje, saj jih večina (predvsem naših predstavnikov) še kako pogreša. Seznam udeleženih moštev BOR (telovadnica »1. maj«) v Trstu BREG (telovadnica v Dolini)
DOM (telovadnica v Kulturnem domu v Gorici)
DON BOSCO (telovadnica v Trstu, Istrska ulica)
SGT (telovadnica v Trstu, Ul. Ginnastica)
KONTOVEL (telovadnica na Proseku) POLET (telovadnica v Repnu)
SOKOL (telovadnica v Nabrežini) SPORED 1. DELA TURNIRJA 1. kolo: Bor - Breg (12. 2. ob 16.00); Kontovel - Dom (10. 2. ob 17.30); Sokol - SGT (9. 2. ob 15.00); Polet - Don Bosco (10. 2. ob 17.00).
2.	kolo: Breg - Kontovel (18. 2. ob
16.30)	; Dom - Bor (15. 2. ob 17.30); SGT
-	Polet (18. 2. ob 17.00); Don Bosco -Sokol (18. 2. ob 15.30).
3.	kolo: Bor - SGT (26. 2. ob 16.00); Kontovel - Don Bosco (24. 2. ob 17.30); Sokol - Dom (25. 2. ob 15.00); Polet -Breg (24. 2. ob 17.00).
4.	kolo: Don Bosco - Bor (3. 3. ob
15.30)	; SGT - Kontovel (3. 3. ob 17.00); Breg - Sokol (3. 3. ob 16.30); Dom -Polet (29. 2. ob 17.30).
5.	kolo: Kontovel - Bor (9. 3. ob 17.30); SGT - Breg (10. 3. ob 17.00); Dom -Don Bosco (7. 3. ob 17.30); Polet - Sokol (9. 3. ob 17.00).
6.	kolo: Don Bosco - SGT (17. 3. ob 15.30); Breg - Dom (17. 3. ob 15.30); Bor
-	Polet (18. 3. ob 16.00); Sokol - Kontovel (17. 3. ob 15.00).
7.	kolo: Dom - SGT (21. 3. ob 17.30); Sokol - Bor (24. 3. ob 15.00); Breg - Don Bosco (24. 3. ob 16.30); Kontovel - Polet (23. 3. ob 17.30).
TURNIR ZINI-ROSENWASSER
MINIBASKET
INTER MILJE - POLET	29:42
POLET: Vatta 12, Pro 16, Franco 6, Germani, Senica 2, Sosič, Taučar, Pe-taros 4, Ferfolja 2:
Poletovci so proti Miljčanom osvojili lepo zmago, saj so bili v treh četrtinah (le ena se je končala neodločeno s 6:6) boljši.
DON BOSCO - POLET	73:23
POLET: Vatta 12, Pro 5, Germani, Franco, Lakovič, Petaros, Senica 1, Peric, Vavpetič, Taučar, Ferfolja 4.
Proti tehnično boljšim in telesno višjim igralcem Don Bosca so se poletovci sicer požrtvovalno borili, visokemu porazu pa se niso mogli izogniti.
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 17. KOLA			
Jadran - Novellara			66:64
Stefanel - Castelfranco			84:69
Imola - Berton			76:65
Pesaro - Spinea			72:67
Murano - Faenza			90:75
Ravenna - Montebelluna			94:107
Ferrarra - San Donà			96:79
Petrarca - Virtus PD			79:85
LESTVICA			
Ferrara	17 13	4	1523:1446 26
Jadran	17 12	5	1388:1354 24
San Donà	17 11	6	1462:1419 22
Stefanel	17 11	6	1293:1258 22
Virtus PD	17 10	7	1437:1368 20
Montebelluna	17 10	7	1506:1448 20
Ravenna	17 10	7	1428:1378 20
Petrarca	17 10	7	1364:1326 20
Pesaro	17 9	8	1434:1363 18
Imola	17 8	9	1362:1458 16
Berton	17 7 10		1428:1421 14
Castelfranco	17 7 10		1240:1254 14
Spinea	17 5 12		1310:1336 10
Novellara	17 5 12		1342:1386 10
Faenza	17 5 12		1322:1453 10
Murano	17 3 14		1389:1560 6
PRIHODNJE KOLO (30. IN 31. 1.) Spinea - Jadran; Berton - Ferrara; San Donà - Novellara; Castelfranco -Pesaro; Faenza - Ravenna; Imola -Murano; Montebelluna - Petrarca; Virtus PD - Stefanel.
JADRANOVI STRELCI Ban 355; Čuk 278; Starc 243; Rauber 237; Daneu 157; Sosič 41; Banello 39; Štoka 24; Persi 6; Paulina 4; Corsi 3.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 15. KOLA
Tecnoluce - Bor Radenska	85:74
Ardita - Arcade	85:93
Cividale - Miane	80:67
Crich - Roncade	95:74
Pordenon - Ponte di Piave	114:95
Soteco - POM Tržič	67:60
Inter 1904 - Carità LESTVICA		77:73
Crich	15 13 2	1313:1196 26
Pordenon	15 10 5	1253:1208 20
Ponte di Piave	15 10 5	1268:1246 20
Cividale	15 9 6	1240:1211 18
Roncade	15 9 6	1202:1183 18
Inter 1904	15 9 6	1159:1162 18
Soteco	15 8 7	1216:1171 16
Carità	15 7 8	1195:1210 14
POM Tržič	15 7 8	1131:1158 14
Tecnoluce	15 6 9	1221:1211 12
Miane	15 6 9	1312:1364 12
Bor Radenska	15 5 10	1229:1302 10
Ardita	15 4 11	1259:1296 8
Arcade	15 3 12	1293:1373 6
PRIHODNJE KOLO (30. IN 31. 1.) Bor Radenska - Inter 1904; Roncade -Cividale; Ardita - Crich; Miane -Tecnoluce; Arcade - Pordenon; Carità - Soteco; Ponte di Piave - POM Tržič.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM
IZIDI 9. KOLA
Alba Gioia	- Dom Gometal	82:75			
Grado - Fortitudo				83:84
Basket Go -	■ Senators			66:81
B. Ronchi -	Corridoni			67:82
Arte - Goriziana				89:78
Edera - Staranzano				88:85
	LESTVICA			
Corridoni	9	8	1	738:631 16
Arte	9	7	2	714:639 14
Edera	9	7	2	764:682 14
Grado	9	6	3	798:685 12
Dom Gometal	9		6	3	799:733 12
Goriziana	9	4	5	762:776 8
Senators	9	4	5	638:660 8
Staranzano	9	4	5	695:767 8
Alba Gioia	9	3	6	646:664 6
Fortitudo	9	3	6	630:663 6
Basket Go	8	1	7	564:704 2
B. Ronchi	8	0	8	612:735 0
PRIHODNJE KOLO (30. in 31. 1.) Fortitudo - Alba Gioia, Grado - Edera, Staranzano - Basket Go, Senators - B. Ronchi, Corridoni - Goriziana, Dom Gometal - Arte.
ŠD POLET
vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Občnemu zboru bo sledila proslava 20-letni-ce Poleta.
KK ADRIA
sklicuje v petek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Lonjerju št. 269 redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: umestitev delovnega predsedstva, poročila, razprava in razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno.
ŠK KRAS
sklicuje v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku izredni in redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: IZREDNI OBČNI ZBOR: izvolitev delovnega predsedstva in spremembe statuta; REDNI OBČNO ZBOR: poročila, razprava in razrešnica staremu odboru, volitev novega odbora ter razno.
Agorest potrdil goriški primat
Enajsto kolo v deželnih odbojkarskih ligah bo šlo mimo precej neopazno, saj ni privedlo do bistvenih pretresov. Tudi rezultati naših ekip izpolnjujejo pričakovanja. Na ton tedenskega pregleda bi lahko vplival le drugačen razplet petega niza v obeh srečanjih naših šesterk v ženski C-2 ligi, ki sta bili najbližji »šok izidu«. Slo-gašice so bile na gostovanju v Fiume Venetu po tretjem nizu in vodstvu 2:1 na pragu prve zmage v gosteh in to proti vodilnemu na lestvici, a jim je žal spodletelo, tokrat bolj po zaslugi gostiteljic, kot po lastni krivdi. V soboto pa bodo slogašice gostile še enega favorita v boju za napredovanje, ltarja iz Fontanafredde, ki je v minulem kolu kar v Tržiču premagal neposrednega tekmeca Villacherja. Agorest se je le za las izognil drami, saj je doslej skromnega Crisci-ja premagal šele po petih nizih. Poraz bi lahko imel res negativne posledice, zmaga pa nasprotno pomeni simbolično predajo palice slovenski goriški odbojki s strani italijanske - tudi med ženskami.
Nadaljuje se vrsta uspehov Olympie in Bora Cunja Avtopre-voz v moški C-2 ligi. Goričani so dosegli šesto zaporedno zmago, borovci pa četrto. Če je Olympia s tem pravzaprav le prišla do lanskega položaja, pa borovci res presenečajo in so po 11 nastopih dosegli že toliko točk, kot lani v 22 tekmah. Temeljnega pomena pa bo prihodnje kolo. Olympia bo v Villi Vicentini gostovala pri vodilnem in nepremaganem Vivilu, borovci pa bodo gostili drugouvrščeno Montalbo.
Povsem si je opomogel tudi Sokol Indules v ženski D ligi. V tem kolu je Tarcento doma izgubil z videmskim CUS in zdaj je pod vrhom prava gneča. Na dobri poti, da se povzpejo proti varni sredine lestvice so tudi Kontovèlke, Brežanke na gostovanju v Prati objektivno niso mogle pričakovati zmage, a njihov položaj je nespremenjen.
Povsem pričakovan je tudi poraz slogašev v Reani, čeprav je bilo pričakovati kaj več odpora od ekipe, ki je doslej ugodno presenetila. Soča Sobema je dosegla že drugo zaporedno zmago, vendar je njen položaj, kot tudi položaj Našega prapora IMSA, ki je doma klonil pred solidnim Martignaccom, še naprej zelo kritičen.
Po prvem delu v državnih B in C-l ligah
Farco Meblo — 8, Val +2
Kapetana Vala Rado Lavrenčič (zgoraj) In Farca Mebla Cirila Kralj: po prvem delu z različnimi občutki

Ženska B liga
IZIDI 11. KOLA
FARCO MEBLO - Adamoli Mantova 2:3 (5:15, 14:16, 15:13, 15:7, 6:15); Torrione Ravenna - Conegliano Veneto 3:1 (15:8, 15:13, 8:15, 15:10); CUS Padova - Nervesa 2:3 (13:15, 15:9, 15:3, 13:15 14:16); Volpe Cornuda - Gaier-hof Trento 3:1 (15:8, 5:15, 15:7, 15:13); Mogliano Veneto - Solvay Ferrara 3:0 (15:2, 15:7, 15:9); Capellari Verona -
Randi Sangiorgina		3:1	(8:15, 15:13,		
15:2, 15:12).					
LESTVICA					
Capellari VR	11	11	0	33: 9	22
Nervesa	11	10	1	31:12	20
CUS Padova	11	8	3	29:17	16
Adamoli MN	11	7	4	23:20	14
Sangiorgina	11	6	5	21:16	12
Conegliano	11	6	5	24:19	12
Mogliano	11	5	6	20:22	10
Gaierhof TN	11	4	7	19:23	8
FARCO MEBLO	11	3	8	15:26	6
Torrione RA	11	3	8	15:27	6
Cornuda RO	11	2	9 11:29		4
Solvay FE	11	1	10	10:31	2
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
FARCO MEBLO - Solvay Ferrara, Nervesa - Torrione Ravenna, Mogliano Veneto - Gaierhof Trento, CUS Padova - Adamoli Mantova, Volpe Cornuda - Sangiorgina, Capellari Verona - Conegliano Veneto.
Moška C-1 liga
IZIDI 11. KOLA
Mogliano Veneto - Flebus Povolet-to 1:3 (15:10, 15:17, 8:15, 10:15); Mania-go - Motta di Livenza 3:0 (15:12, 15:8, 15:13); Volpato - ASF JR Čedad 3:0 (15:10, 15:5, 15:13); Rangers Latte Car-nia - Cessalto 3:0 (15:6, 15:8, 15:1); Fer-roalluminio Trst - VAL 3:1 (15:10, 17:15, 7:15, 15:10); CUS Trst - Inter 1904 Trst 3:0 (15:8, 15:12, 15:3).
LESTVICA
Rangers	11	10	1	32: 7	20
Volpato	11	9	2	30: 9	18
Maniago	11	8	3	25:11	16
Motta di Liv.	11	8	3	25:11	16
Povoletto	11	6	5	21:18	12
VAL	11	6	5	20:23	12
Cessalto	11	4	7	19:23	8
CUS Trst	11	4	7	17:22	8
Mogliano	11	4	7	18:24	8
Ferroall. TS	11	4	7	13:25	8
ASFJR Čedad	11	2	9	11:28	4
Inter 1904 TS1	11	0	11	3:33	0
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
Volpato - VAL, Rangers - Mogliano Veneto, Motta di Livenza - ASFJR Čedad, Maniago - Inter 1904 Trst, CUS Trst - Cessalto, Ferroalluminio Trst - Povoletto.
Polovica tekem v ženski B ligi in v moški C-l ligi je mimo, a za ekipe ne bo oddiha, saj se bo že v soboto začel povratni del prvenstva.
Odbojkarice Farca Mebla in odbojkarji Vala so na začetku sezone imeli za cilj enake uvrstitve kot v lanskem prvenstvu, zato je primerjava s koncem prvega dela sezone 1985/1986 povsem umestna. Valovci so letos po il tekmah zbrali 12 točk, se pravi 2 več kot lani, dekleta združene ekipe pa 6 točk, se pravi kar osem manj kot lani. Zgovoren je seveda predvsem podatek Farca Mebla. Potrjuje, da je bilo doslej prvenstvo za našega edinega drugoligaša polom-no, valovci pa so bili pravzaprav le malo boljši kot lani. V povratnem delu prvenstva so nato lani igralke Farca Mebla znova zbrale 14 točk (skupno torej 28), valovci pa so se odrezali mnogo slabše in osvojili le še šest točk (skupno torej 16).
Zgolj statistična primerjava seveda ne upošteva jakosti konkurence. Lahko rečemo, da je v ženski B ligi letos konkurenca močnejša (vendar ne izrazito) od lanske, v moški C-l ligi pa so se okrepile predvsem vodilne šesterke. V bistvu pa razmerje sil ni bilo postavljeno na glavo.
Po sobotnem kolu se je položaj Farca Mebla precej poslabšal. Torrione iz Ravenne je z lepo zmago proti Conegli-anu dohitel našo šesterko na devetem mestu, približal se ji je tudi Volpe Cornuda, ki je premagal Gaierhof, kar sicer Farcu Meblu ustreza. Mogliano je doma prepričljivo odpravil Ferraro, proti kateri se bo Farco Meblo pomeril v soboto
v telovadnici šole Suvich. V bistvu se zdaj združena ekipa nahaja v nevarni coni neposrednega izpada iz lige, varno 7. mesto (prvo, ki zagotavlja obstanek brez nadaljnjih kvalifikacij) pa se je še oddaljilo. Če Farco Meblo želi doseči najmanj 7. mesto, si v bodočnosti ne sme privoščiti porazov proti tako neobremenjenim ekipam, kakršna je Adamoli iz Mantove, spodrsljaji proti neposrednim tekmecem pa seveda sploh ne morejo priti v poštev, še posebej na domačih tleh. Potrebno bo še veliko več borbenosti, že od vsega začetka tekem, ne pa le od sredine drugega niza dalje, kot v soboto. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da po 11 tekmah Farco Meblo še nima prave postave, ki bi končno lahko prišla do serije pozitivnih rezultatov.
Poraz s Ferrom Alluminiom je nekoliko zmanjšal navdušenje valovcev po uspelem prvem delu prvenstva. Vodstvo je po tekmi trezno ocenjevalo, da poraz ni tako zanemarljiv. Valovce čaka namreč v prihodnjih štirih kolih »strašna« serija nastopov. V soboto gostujejo pri drugouvrščenem Volpatu, naslednji teden bodo gostili močni Maniago, nato pojdejo v brlog čedajskega ASFJR, ki bo skušal za vsako ceno doseči zmago, naposled pa se bodo doma spet pomerili z enim članom »velike četverice« Elettronico. Sele 27. februarja bodo lahko zadihali, saj bo v Štandrež prišel za-dnjeuvrščeni Inter, ki se je že sprijaznil s povratkom v C-2 ligo. Po sobotenm kolu pa je tudi dno lestvice spet bliže,- pa brez panike!
| deželna pn ensn-a j
________Moška C-2 liga________
IZIDI II. KOLA
OLYMPIA GORICA - Libertas Turjak 1:3, Futura Torriana - BOR CUNJA AV-TOPREVOZ 1:3, Montalba - Anchor Fix Vivil 1:3, Rozzol Trst Fontanafredda 3:1, DLFAC Trst - Pav Natisone 3:2, Libertas Sacile - CG San Sergio Trst 3:0, Bo Frost Fiume Veneto - Fincantieri Tržič 2:3.
LESTVICA
Anchor Vivil	11	11	0	33:10	22
Libertas Sac.	■ 11	9	2	29:17	18
Montalba	11	8	3	30:12	16
Bor Cunja Av.	11	7	4	28:18	14
Rozzol Trst	11	7	4	27:20	14
Olympia GO	11	7	4	24:20	14
Fincantieri	11	7	4	26:23	14
Futura Torr.	11	5	6	24:20	10
Pav Natisone	11	5	6	23:24	10
Libertas Tur.	11	4	7	17:25	8
Itar Fontana.	11	3	8	15:26	6
DLFAC Trst	11	3	8	14:28	6
Fiume Veneto	11	1	10	10:32	2
San Sergio TS	11	0	11	8:33	0
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Montalba, Anchor Fix Vivil - OLYMPIA GORICA, CG San Sergio Trst - Bo Frost Fiume Veneto, Pav Natisonia - Libertas Sacile, Libertas Turjak - DLFAC Trst, Itar Cucine Fontanafredda - Futura Torriana, Fincantieri Tržič - Rozzol Trst.
_________Ženska C-2 liga
IZIDI 11. KOLA
Itar Fiume Veneto - SLOGA KOIM-PEX 3:2, AGOREST GORICA - Pastificio Crisci Gorica 3:2, Kennedy Videm - Celima Maniago 3:1, Fincantieri Tržič - Gief-fe Pieris 3:0, Libertas Martignacco - Pav Matisonia 3:1, Itar Cucine Fontanafredda - Villacher Bier Tržič 3:1, Spilimbergo -Cordenons 3:2.
LESTVICA
Itar Fiume V.	11	9	2	30:13	18
Fincantieri	11	9	2	28:17	18
Itar Fontana.	11	8	3	30:14	16
Villacher B.	11	8	3	28:13	16
Kennedy	11	8	3	28:15	16
Celinia	11	7	4	25:23	14
Sloga Koimpex	11	5	6	22:22	10
Cordenons	11	5	6	21:24	10
Agorest GO	11	5	6	17:24	10
Libertas M-	11	4	7	24:24	8
Pav Natisonia	■11	3	8	20:25	6
Gieffe Pieris	11	3	8	15:30	6
Pastificio C.	11	2	9	13:30	4
Ginn. Spilim.	11	1	10	9:32	2
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
SLOGA KOIMPEX - Itar Cucine Fontanafredda, Cordenons - AGOREST GORICA, Pav Natisonia — Itar Fiume Veneto, Pastificio Crisci Gorica - Libertas Martignacco, Gieffe Pieris - Ginnastica Spilimberghese, Celinia Maniago - Fincantieri Tržič, Villacher ' Bier Tržič -Kennedy Videm.
Najprej v boju moštva v obeh 1. divizijah
Poplava pokrajinskih prvenstev
Konec tega tedna se bosta na Tržaškem začeli prvenstvi 1. moške in ženske divizije, ki bosta trajali vse tja do prvega tedna v juniju. Pokrajinski odbor odbojkarske zveze je koledarje izdal z veliko zamudo.
V	1. moški diviziji bo nastopilo 10 ekip. Poskus, da bi ustanovili 2. divizijo je med moškimi zaradi nezadostnega števila ekip spodletel, zato so bila v to prvenstvo vključena vsa moštva, tudi tista, ki so bila po končanem lanskem prvenstvu proglašena za izpadle. Novi prišlec je le Prima Scuola Pallavolo. Od slovenskih ekip bo letos s svojo mladinsko vrsto nastopil le Bor.
V	deželno D ligo napreduje le zmagovalec, zadnjeuvrščeni moštvi izpa-
SPORED 1. KOLA: La Marmotta - DLF; Prevenire - Prima Scuola; Rozzol - CUS; Volley Club - Bor (30. 1. ob 18.00); ASSDI - Inter 1904.
V	ženski konkurenci je vpisanih devet ekip. Prvenstvo bo letos gotovo zanimivo, menda tudi izenačeno, saj zaradi ustanovitve 2. divizije ne bo začetniških oziroma res slabih ekip, povratnika iz D lige pa sta kar dva: Killjoy in Le Volpi. Med ekipami, ki so si lani zagotovile udeležbo v letošnjem prvenstvu sta tudi Sloga in Bor Friulexport.
V	deželno D ligo napreduje zmagovalec, v 2. divizijo naj bi izpadli dve šesterki.
SPORED 1. KOLA: Sloga - OMA (30. 1. ob 15.30); CUS - NPT; Le Volpi -Bor Friulexport (30. 1. ob 20.30); DLF - Virtus. Počiva Killjoy.
Februarja se bo začela prava poplava tekmovanj. Sedmega bosta štartali 2. ženska divizija (dve skupini, 11 ekip, od teh jih bo pet nastopilo v finalnem delu za napredovanje) in prvenstvo under 16 moški, 14. februarja pa se bo začelo prvenstvo under 15 ženske.
V vodstvu po prvem delu
Mladi odbojkarji Soče Čerimpex vodijo po prvem delu prvenstva under 16
na Goriškem
UNDER 16 ŽENSKE
SKUPINA A
BOR FRIULEXPORT - SLOGA KOIMPEX 0:3 (2:15, 9:15, 1:15)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Vidali, Brazzani, Visentin, Grbec, Fučka, Sancin, Milanič.
SLOGA KOIMPEX: Lupine, Sardo, Fabrizi, Marucelli, Škerk, Ciocchi, Kocman, Rebula in Foschini.
Slogašice so se v povratni tekmi pošteno oddolžile za nepričakovan poraz iz prvega dela in ponovno potrdile svojo vlogo nespornega favorita ne le za zmago v skupini temveč tudi za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka. Z dobrimi servisi so slogašice povsem onesposobile Borov napad, nato pa so uspešno izkoriščale svojo višinsko premoč ob mreži. Gostiteljice so nastopile vse preveč obremenjene in se nikakor niso mogle sprostiti, zato so odpovedale na vsej črti, a proti razigranim slogašicam bi bilo tudi sicer težko zmagati. Nekoliko bolj izenačen je bil le drugi niz, a le do rezultata 6:5 za gostje.
BREG - DLF NEODIGRANA
LESTVICA
Sloga Koimpex	5 4	1
Breg	431
Bor Friulexpo.	5 3	2
CUS	413
DLF	404
14:3	8
11:5	6
11:8 6 3:9	2
0:12 0
PRIHODNJE KOLO CUS - Bor Friulexport; Sloga Koimpex - Breg
SKUPINA B
SOKOL INDULES - SLOGA SKLAD MITJA ČUK 3:1 (15:8, 15:7, 12:15, 15:12)
SOKOL INDULES: Brumat, Ban, Kosmina, Grilanc, I. in A. Živec, T. in M. Gruden, D'Amico, Veronese, Babič, Žbogar.
SLOGA B: Čebulec, Fabec, Grgič, D. in S. Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Škerk, Drasič.
Obe ekipi sta stopili na igrišče precej živčni, kar je bil glavni pečat celega srečanja. Toda precizni in močni servisi so kmalu preveseli rezultat v prid domačink. Slogine igralke so v prvih dveh setih reagirale vsakič prepozno in obakrat jim ni uspelo dohiteti Nabrežink, ki so si na začetku setov izbojevale precejšnje vodstvo. V tretjem setu, ko so bile sokolovke že preveč prepričane v takojšnjo zmago, je
prišla na dan zagrizenost slogašic. Z izredno obrambo so odbijale vsak napad, kar je kmalu iztirilo »belo-rdeče«. Iz rezultata 8:1 v prid Sokola so slogašice nadoknadile in z odličnimi servisi prevesile izid v svojo korist. V zadnjem setu so se domačinke spet zbrale in po napeti igri izbojevale srečanje v lastno korist. Omeniti moramo, da je bil za Sokol odločilen doprinos nadpovprečno talentirane Žbogarjeve, kar je soigralkam vlilo precej zaupanja v lastne moči, čeprav sama ni mogla priti do izraza v napadu zaradi povprečnih podaj. (Igor)
PREVENIRE - SLOGA SKLAD MITJA ČUK 0:3 (5:15, 4:15, 1:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Čebulec, Drasič, Fabi, Grgič, Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Škerk.
Za Slogo Sklad Mitja Čuk se je povratni del prvenstva začel na najboljši možni način. Domačinke naši ekipi seveda niso bile niti približno dorasle in srečanje je trajalo borih 28'. Zmaga pa seveda slogašicam omogoča, da ostajajo še naprej na vrhu lestvice svoje skupine (Inka)
VIRTUS - SOKOL INDULES 3:2 (15:7, 9:15, 12:15, 15:8, 15:11)
SOKOL INDULES: Brumat, Grilanc, Kosmina, Ban, A. in I. Živec, Gruden, Devetak, Babič, D’Amico, Veronese.
Sokol Indules je tudi v povratnem srečanju z enakim izidom kot v prvem klonil pred Virtusom in si tako zapravil enkratno priložnost, da bi bistveno napredoval na poti k uvrstitvi v končnico. Zaradi slabšega količnika v nizih je položaj Nabrežink zdaj v boju za dosego enega dveh prvih mest celo slab. Sokol Indules je igral tokrat preveč spremenljivo, porazu pa sta v največji meri botrovale slabosti v sprejemu servisa in v obrambi, kar so nasprotnice izkoristile z učinkovitimi plasiranimi žogami. Neuspeh je še toliko bolj pekoč, če vemo, da so naše igralke v zadnjem nizu vodile z 9:0.
(Igor)					
LESTVICA					
Sloga Sklad MČ	5	4	1	13:4	8
Virtus Aurelia	5	4	1	13:7	8
Sokol Indules	5	3	2	13:8	6
Julia	4	1	3	4:10	2
Prevenire	5	0	5	1:15	0
PRIHODNJE KOLO					
Julia - Virtus Aurelia; Sokol Indules - Prevenire.
__________Moška D liga
IZIDI 11. KOLA
NAŠ PRAPOR IMSA - Libertas Mar-tignaco 0:3, San Giorgio Porcia - SOČA SOBEMA 1:3, Rojalese - SLOGA 3:0, Nuova Pallavolo Trst - Adi Ronchi 3:0, Volley Ball Videm - Arredo Lucinico 3:1, Pav Remanzacco - Pallavolo Trst 3:0, Fa-edis Povoletto Prata di Pordenone 1:3.
LESTVICA
Pav Remanzac.	11	10	1	30: 8	20
Rojalese	11	10	1	31:12	20
Prata PN	11	9	2	27:12	18
Volley Videm	11	8	3	26:15	16
Povoletto	11	8	3	26:16	16
Martignacco	11	7	4	26:15	14
Pali. Trst	11	6	5	24:17	12
Sloga	11	6	5	18:21	12
Nuova Pali.	11	4	7	22:21	8
Adi Ronchi	11	4	7	17:23	8
Lucinico	11	2	9	15:30	4
Soča Sobema	11	2	9	9:30	4
Naš pr. Imsa	11	1	10	7:30	2
Porcia	11	0	11	2:33	0
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
SLOGA - Fàedis Povoletto, SOČA SOBEMA - Pav Remanzacco, Arredo - Lucinico - NAŠ PRAPOR IMSA, Pallavolo Trst - Rojalese, Libertas Martignacco -3an Giorgio Porcia, Adi Ronchi - Volley Ball Videm, Prata di Pordenone - Nuova Pallavolo Trst.
_________Ženska D liga___________
IZIDI 11. KOLA
Promovolley - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 0:3, Prata Pordenone -BREG AGRAR 3:1, Majanese - SOKOL INDULES 0:3, Danone, Rivignano - Lavoratore Fiera Martignacco 1:3, Pallavolo Mossa - Nuova Pallavolo Trst 2:3, CSI
Tarcento - CUS Videm 0:3,			(Juniors Ca-		
sarsa ni igral).					
	LESTVICA				
Juniors	10	9	1	21: 7	18
Prata PN	10	8	2	27:13	16
CUS Videm	10	7	3	25:14	14
CSI Tarcento	10	7	3	23:14	14
Sokol Indules	10	7	3	24:17	14
Rivignano	10	6	4	20:20	12
KontoveI E.S.	10	5	5	21:17	10
Breg Agrag	10	4	6	17:23	8
Martignacco	10	4	6	18:22	8
Promovolley	10	3	7	14:22	6
Nuova Pai. TS	10	2	8	14:28	4
Majanese	11	2	9	14:29	4
Pali. Mossa	11	2	9	12:31	4
PRIHODNJE KOLO (30. 1.)
SOKOL INDULES - Pallavolo Mossa, BREG AGRAR - Rivignano, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Prata di Pordenone, Nuova Pallavolo Trst - CSI Tarcento, Martignacco - Juniors Casarsa, CUS Videm - Promolley. (Počiva Majanese).
V17. kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Zarja se končno veseli, Kras v težavah
Pred tekmo proti Španiji
Italijanska košarkarska elita v Trstu
TRST — Pred četrtkovo košarkarsko tekmo v Trstu (20.45) med Italijo in Španijo, veljavno za kvalifikacije na evropsko prvenstvo 1989, je bila včeraj v nekem tržaškem hotelu tiskovna konferenca, ki jo je sklicala italijanska košar-, karska zveza. Konference so se udeležili odbornika košarkarske zveze Rubini in De Gobbis, predsednik odbora zveznih trenerjev Costa in trener italijanske reprezentance Gamba.
Uvodno besedo sta imela De Gobbis in Rubini. Slednji je poudaril, da bo ta tekma zelo pomembna, ne le za evropsko prvenstvo, ampak predvsem kot priprava na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo junija meseca na Nizozemskem. Na tem turnirju si bodo le tri evropske ekipe zagotovile vozovnico za Seul. Olimpijski turnir bo namreč letos nasploh zelo kvaliteten, saj bosta prvič po dvanajstih letih nastopili tako ZDA kot Sovjetska zveza.
Trener Gamba je nato obrazložil, da bo evropsko prvenstvo 1989 prav gotovo težje kot prejšnja prvenstva, ne le zaradi novega sistema tekmovanja (nastopilo bo le osem ekip in ne dvanajst kot doslej), ampak tudi zaradi okrepitve dejansko vseh reprezentanc. O vprašanju, ali bo Me-neghin spet nastopal v reprezentanci, je Gamba dejal, da bo o tem premislil po končanem prvenstvu, upoštevajoč tudi formo ostalih centrov. (M. Oblak)
ZARJA - ZAULE RABUIESE 2:1 (1:1)
ZARJA: Kočevar, Robert Kalc, Grgič, Samec, Samese, Fonda, Antonič (Marjan Kalc v 75'), Bon, Franza (Russignan v 85'), Auber, Gotti
STRELCI: Gotti v 24', Atena v 42', Auber (v 58j iz 11-metrovke.
Po izredno dolgem času je Zarja zmagala. Minimalna razlika v golih pa slabo prikazuje razmerje moči na igrišču, saj so si Bazovci tokrat ustavarili številne ugodne priložnosti in so v večjem delu tekme povsem nadigrali renomirane goste. Če povemo še, da so kar 47 minut bili z igralcem manj, se lahko vsakdo zave, da jim ni manjkalo zagrizenosti in odločnosti.
' Prvi polčas je bil pravi monolog Zarje, saj je že v prvi minuti imela lepo priložnost s Franzo, vendar se je vratar z izrednim posegom rešil. Nato je bil na vrsti Auber, ki pa je sam pred vratarjem streljal previsoko. Lepa priložnost se je po natančni podaji Gottija ponovno ponudila Franzi, toda nasprotni vratar Canziani je bil spet priseben. V 24. min. pa so Bazovci po izredno lepi skupinski akciji le povedli z neubranljivim strelom Gottija. Tudipo golu niso odnehali in so imeli še lepo priložnost z Antoničem. Proti koncu polčasa so gostje izenačili, čeprav se je vsem zdelo, da se je Atena znašel v off-sideu. Le minuto zatem je sodnik iz? ključil Samca, tako da je zgledalo, da bo Bazovcem trda predla.
Po odmoru pa so bili zarjani še bolj zbrani in odločeni, da ne popustijo. Pazljivo so nadzorovali vse akcije Žaveljča-nov ter poskušali v protinapadih priti do gola. To jim je tudi uspelo v 59. min., ko je branilec po nepotrebnem zrušil Franzo v kazenskem prostoru. Enajstmetrovko je Auber hladnokrvno izvedel. Odtlej so gostje seveda silovito pritiskali, toda
obramba Zarje je bila vedno na mestu, v eni priložnosti pa je moral Kočevar z izrednim posegom žogo odbiti v kot. Naravnost dramatične pa so bile zadnje minute, ko se je vsem zdelo, da se Zarja »boji« zmage, saj so igralci po nepotrebnem nervozno odbijali uporabne žoge. Na srečo pa se je vse dobro izteklo. (Big)
VESNA - OPICINA S.	1:1 (0:1)
STRELEC ZA VESNO: Privileggi v 38', F. Candotti (v 75[) iz 11-metrovke
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Petag-na, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla (Bruno od 20'), Kostnapfel, Naldi, Coslo-vich (S. Sedmak od 55')
Po spodbudni zmagi proti Krasu je Vesna nekoliko razočarala prav na domačem igrišču. »Plavi« so v prvem polčasu igrali solidno le na sredini, ni jim pa uspelo spraviti v težave nasprotnega vratarja, čeprav so se branilci večkrat znašli v velikih težavah in so se zato posluževali prekrškov tudi v kazenskem prostoru.
Prvi so povedli Openci in sicer po zaslugi Privilegija, ki si je »z optično prevaro« prislužil najstrožjo kazen in jo tudi sam učinkovito izvedel. Vesna se je podala v napad, da bi nadoknadila zamujeno, toda konica napada je bila neučinkovita.
V drugem polčasu sta se ekipi enakovredno borili na sredini, ni pa jima uspelo zaposliti vratarja. Proti koncu srečanja je Vesna le začela zares, tako da so si prekrški sledili drug za drugim. »Plavi« so imeli na razpolago veliko prostih strelov in tudi kotov, toda pri zaključevanju so bili precej netočni. V 75. min. je po strelu s kota nasprotni branilec pahnil Nal-dija, sodnik je le dosodil najstrožjo kazen, ki jo je kot običajno uspešno izvedel kapetan F. Candotti in tako spet vzpos-
tavil ravnovesje. V preostalih minutah srečanja so Openci načrtno zavlačevali z igro, kajti bali so se izgubiti točko, saj je Vesna nadaljevala z napadalno igro.
(A. Kostnapfel)
MUGGESANA - KRAS	1:0 (1:0)
STRELEC: Granieri v 35'
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Pisani, Fa-nigliuolo, Darko Škabar, Gnezda (Alan Škabar v 46'), Sambuchi, Martini, Gašperšič, Lepore, Testoni.
SODNIK: Cornar iz Cervignana.
Kras je žal spet zgubil in zdrknil še bolj proti dnu, tudi zato, ker je nekaj ekip, ki so mu do nedelje delale družbo, tokrat odneslo pozitiven rezultat in spravilo rdeče-bele v izredno kritičen položaj.
Tudi tokrat, kot že pred tednom dni proti Vesni, si Ellinijevi varovanci poraza niso zaslužili, saj bi bil neodločen izid brez dvoma pravičnejši. S svojim prvim strelom na vrata je namreč Granieri na najboljši način izkoristil rahlo nepazljivost gostujoče obrambe in povedel Mug-gesano v nepričakovano vodstvo.
Kljub trdni volji, da izenačijo, pa so krasovci v prvih 30 minutah 2. polčasa napadali s precejšnjo težavo in so brez jasnih idej tavali po igrišču. V zadnjih 15 minutah pa so le nekoliko pritisnili in Gašperšič je s strelom z glavo zelo resno zaposlil sicer solidnega vratarja Maggesane D Orlanda. Še prej pa bi zaradi Martinijeve podaje nazaj proti vratarju Miljčani lahko podvojili: Maranzina se je namreč znašel sam pred Mezzavillo, a je streljal mimo vrat. Še zadnja priložnost se je ponudila kapetanu Škabarju, ki je s kakih 25 metrov močno streljal, žal pa je žoga za las končala mimo gola in z njo tudi vsakršno upanje, da bi se rdeče-beli iz Milj vrnili vsaj s točko. (Z.S.)
Nogomet: v 1, amaterski ligi ena najslabših domačih tekem Primorja
PRIMORJE - PERCOTO 0:1 (0:0
STRELEC: Beltrame v 65. min.
PRIMORJE: Calligaris, Rojac (Spaz zapan v 35'), Milani, Pipan, Prašnikar Favretto, Nicoloro, Antoni, Olivo, Nu rini (Umek v 82'), Husu.
SODNIK: Toffoli iz Caneve.
Tokrat proseška enajsterica na do mačem igrišču ni uspela vsiliti gostorr svojega tempa igre. Za Primorje jt bila to ena najslabših tekem na Prose-
ku. Na sredini igrišča ni bilo nikogar, da bi gradil in urejal igro. Gostje so bili glede tega odločno na boljšem, saj je bil Beltrame vedno nevaren in prisoten skoraj v vseh akcijah. Poleg tega je bila njihova igra hitrejša in so z večjo lahkoto prihajali do kazenskega prostora.
V prvem polčasu so imeli gostje rahlo terensko premoč in po desetih minutah so že imeli zelo dobro priložnost. Po podaji iz levega krila se je
srednji napadalec Bianco znašel nékaj metrov od vrat, vendar je bil njegov udarec z glavo šibek in žoga je končala prav v rokah Calligarisa. Nato je Beltrame poskusil z močnim strelom, žoga pa je šla mimo vrat. Zurini in Nicoloro v napadu nista preveč blestela, poznala pa se je odsotnos*f Paseja, ki je za napad rdeče-rumenih zelo važen.
V drugem polčasu je bila igra lepša. Domačini so imeli dve zelo lepi priložnosti. Olivo je diagonalno podal v kazenski prostor do Nicolora, ki je streljal za las ob vrata. Zatem je Zurini krasno podal do Antonija, ki pa je sam pred vratarjem streljal čez prečko. Primorje je šele zamudilo ti priložnosti, ko je Beltrame po osebni akciji z zelo močnim in natančnim strelom dosegel odločilni zadetek. Gostje so nato bili še enkrat nevarni, nakar so Prosečani reagirali in Mikuš je kot zadnji up po-
maknil Prašnikarja v napad. Na strel prostoru gneča igralcev, branilci pa so Nicolora je vratar lepo posegel. V za-	žogo poslali na drugo stran igrišča in
dnji akciji je bila v kotu v kazenskem	sodnik je piskal konec tekme. (M.Š.)
Skupina B
IZIDI 17. KOLA
Costalunga - Gradese	2:1
Lignano - Sevegliano	0:2
Palmanova - Ronchi	-0:0
Pieris - Ponziana	0:1
PRIMORJE - Percoto	0:1
Pro Fiumic. - S. Canzian	1:0
S. Giovanni - Latisana	5:0
Sangiorgina - Fortitudo	0:0
PRIHODNJE KOLO (31.1.) Fortitudo - Palmanova, Gradese -Sangiorgina, Latisana - Pieris, Percoto - Lignano, Ponziana - Pro Fiumicello, Ronchi - San Giovanni, San Canzian - PRIMORJE, Sevegliano - Costalunga.
LESTVICA
Sevegliano	17	7	9	1	17:7 23
S. Giovanni	17	8	6	3	25:11 22
Costalunga	17	8	5	4	27:15 21
Palmanova	17	7	6	4	16:9 20
Sangiorgina	17	6	7	4	15:15 19
S. Canzian	17	4	9	4	19:15 17
Ponziana	17	4	9	4	20:22 17
Percoto	17	7	3	7	19:25 17
Gradese	17	6	4	7	20:18 18
Ronchi	17	4	8	5	13:15 16
Lignano	17	6	3	8	19:24 15
PRIMORJE	17	B	3	8	12:17 15
Fortitudo	17	3	8	6	11:18 14
Latisana	17	4	6	7	15:25 14
Pro Fiumic.	17	3	7	7	18:23 13
Pieris	17	4	5	8	14:21 13
Nogomet: v 3. AL bi si Breg zaslužil remi v Doberdobu
SKUPINA I
JUVENTINA - SAGRADO 2:1 (1:0)
STRELCA: Cingerli in Paziente.
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Kaus, Ser-mino, Cussich, Paziente, Cingerli (Lauri), Del Negro.
Nadaljuje se zmagovita pot štan-dreške Juventine, ki si je z uspehom proti Sagradu zagotovila 2. mesto na lestvici. Grionovi varovanci so si zmago povsem zaslužili, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi zaradi odsotnosti kapetana Tabaja in napadalca Marvina.
Že od vsega začetka je bilo jasno, da domačini štartajo na celotni izkupiček. Njihova igra je bila napadalna, tako da so se morali gostje večkrat zateči v obrambo. Vsa prizadevanja, da bi povedli, pa so bila zaman tja do 42. minute, ko je Cingerli le zatresel nasprotnikovo mrežo.
Premoč Juventine je bila še bolj očitna v drugem polčasu, ko so igralci Sagrada tudi telesno popustili in se niso mogli več zoperstavljati boljšim štandreškim kolegom. (Maja)
ISONZO - SOVODNJE	3:0 (2:0)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Gulin, Tomažič, Hmeljak, Bicciato, Pahor, Vi-sintin, Košič, M. Fajt, Tomšič (Gomiš-ček).
Gostovanje v Šlovrencu ob Soči ni obrodilo zaželenih sadov in tudi tokrat so Sovodenjci potegnili krajši konec. Neuspeh Marsonovih varovancev Je bil sicer pričakovan, saj so igralci Isonza krvavo potrebovali obe točki, s katerima bi lahko še upali na možnost napredovanja.
Odločna igra domačinov je prišla na nan v začetnem delu srečanja, ko so 9°stje igrali podrejeno vlogo. V tem easu je Isonzo dosegel dva zadetka, *ar je seveda odločilno vplivalo na nadaljnji potek srečanja.
Mlada sovodenjska postava je v nrugem polčasu igrala bolje in se od-Jočno zoperstavljala domačinom. Uršič ln tovariši so imeli tudi nekaj dobrih Priložnosti, da bi dosegli zadetek.
Med temi bi omenili Tomšičev in Go-miščkov strel ter prečko, ki jo je zadel Bicciato. (M.F.)
SKUPINA L
MLADOST - BREG	1:0 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Devetak, E. Gergolet, Frando-lič, M; Argentin, Lavrenčič (D. Gergolet), Černigoj, Ferfolja, D. Argentin (Marušič).
BREG: Hrvatin, Pavletič, Kerstič, Germani, Paoli, Tul, Albertini (Disotto), Olenik, Prašelj, Kelemenich, Cor-batti (Ferfolja).
Strelec: Černigoj
Goriško-tržaški slovenski derbi med Mladostjo in Bregom se je zaključil z zmago domačinov, ki so se tako povzpeli na drugo mesto na lestvici. Srečanje je bilo zanimivo in odprto kateremukoli rezultatu. Obe moštvi sta že od vsega začetka prikazali odprto in odločno igro, s katero sta skušali nadigrati nasprotnika. Dvoboji med posameznimi igralci so bili precej odločni, a posebno grobih potez nismo zabeležili.
V	uvodnih minutah sta si ekipi bili enakovredni in sta izmenično izvajali napade, ki pa niso obrodili sadov. V 27. min. pa so domačini povedli s Černigojem, ki je s strelom z razdalje 25 metrov premagal vratarja. Od tedaj so Peršoljevi varovanci prepustili pobudo gostom, ki pa so do premora imeli le eno veliko priložnost, ko je Frandolič skoraj zakrivil avtogol, vendar je vratar Gergolet žogo spretno odbil.
V	drugem delu igre so Horjakovi varovanci še naprej imeli pobudo, s čimer pa so se izpostavljali protinapadom domačinov, ki so tudi zapravili veliki priložnosti, s Ferfoljo in z E. Gergoletom. Na nasprotni strani so gostje, ki so predvsem na sredini bili boljši, imeli le eno res ugodno priložnost s Kelemenichem, njegov strel pa je Gergolet spretno ubranil.
Obe točki so torej pospravili domačini, čeprav bi glede predvsem na požrtvovalnost gostov in na njihvo pri-
kazano igro bil neodločen izid morda bolj pravičen. Kot pa se večkrat zgodi, zmaga ostane tistemu, ki manj greši in tako je bilo tudi tokrat. Tega mnenja je ob koncu srečanja bil tudi Peršolja, trener Mladosti: »Ko zmagamo, je vedno vse v redu. Vsekakor moram pohvaliti nasprotnike, ki so zelo dobro igrali. Takih odprtih srečanj si tudi želimo, posebno ko sta si nasproti slovenski moštvi.«
Bregov trener Horjak je bil razumljivo precej razočaran: »Do konca sem upal, da bomo iz Doberdoba odnesli točko. Tehnično in taktično smo nasprotnike nadigrali in ustvarili tudi nekaj priložnosti. Seveda smo z našo igro bili predvsem v drugem polčasu precej izpostavljeni protinapadom, ki so obrodili tudi dve priložnosti. Izgubljene točke pa je vsekakor res škoda.«
(Z. Frandolič)
HERMADA - GAJA	2:4 (2:2)
GAJA: Altin, Šuc, Stranščak, W. Kalc, M. Grgič, Alfieri, Aversa, Vengust, Terčon, Vrše (A. Kalc v 6'), Franzi.
STRELCA: Terčon (3), Salvi (1)
Prvi prvenstveni nastop zeleno-ru-menih v novem letu je imel veliko zagonetk. Po zelo uspešnem gostovanju pri S. Sergiu, kjer je v srečanju, veljavnem za deželni pokal, Gaja zaigrala kot zna in iztržila zelo ugoden remi proti vodeči ekipi druge kategorije, ter po prekinitvi prvenstvene povratne tekme s Chiarbolo, je iztržila dragoceno zmago v gosteh pri solidni Hermadi, s katero je v prvi tekmi na domačem igrišču le remizirala.
Tekma sama je bila vseskozi korektna, poleg tega je tudi sodnik dobro opravil svojo nalogo. Nepričakovano je Peter Terčon že v prvi minuti povedel v vodstvo Gajino enajsterico z zelo natančnim prostim strelom. Gaji-na obramba je zatem botrovala zadetku gostiteljev, nakar je neustavljivi Aversa omogočil drugi Gajin zadetek s Salvijem. Spet so padriško-gropajski igralci pustili prost dostop Hermadi in
dovolili, da je pred predhodnim sodnikovim žvižgom izenačila.
V drugem polčasu pa se je stanje spremenilo. Izredno razpoloženi Terčon je bil še dvakrat uspešen. Obema zadetkoma je botroval izredno razpoloženi Aversa, ki je bil za obrambo Hermade nerešljiva uganka. Res je, da sam ni okusil radosti zadetka, čeprav se mu je ničkolikokrat ponudila edinstvena priložnost za gol. Gledalci pa so lahko uživali ob lepi tekmi s številnimi zadetki ter občasno ob izredno duhoviti igri Gajinih napadalcev.
(Kalc)
SKUPINA M
PRIMOREC - S. ANNA	1:0
STRELEC: Igor Milkovič v 80. min.
PRIMOREC: Luciano Leone, Černe (Igor Milkovič v 75'), Štroka, Florean, Massimo Leone, Mauro Kralj, Bacchia, Ferluga, Canziani (Fulvio Cuk v 89'), Husu, Andrej Carli, Walter Milkovič.
IZKLJUČEN: Husu v 75. min.
Čeprav je igral v zelo okrnjeni postavi, je Primorec S. Anni le iztrgal obe točki. To je bil za Trebence pomemben rezultat, kajti S. Anna se je v zadnjih časih nekoliko okrepila, tako da je bil možen vsakršen izid.
Primorec je svojo zmago zgradil predvsem v obrambi in na sredini, saj je skozi vso tekmo imel terensko premoč. Nasprotniki so imeli le eno priložnost, vendar je vratar Leone pokazal všo svojo izkušenost in ubranil zelo nevaren strel. Trebenci pa so bili docela pomanjkljivi v napadu, kjer se je sam Husu boril z vso nasprotno obrambo. Tako so imeli veliko število priložnosti le z mladimi veznimi igralci, ki so zaradi neizkušenosti zgrešili par golov. Trebenci so tako prav do konca tekme zasledovali zmago in skozi ves drugi polčas pritiskali nasprotnike na njihovo polovico igrišča. Deset minut pred koncem pa je Igor Milkovič končno spremenil v gol podajo Massima Leoneja. V zadnjih minutah so tako v glavnem pazili na nasprotnika in si zagotovili tretji zaporedni uspeh. (Andrej)
rezultati

2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 17. KOLA
Buttrio - S. Luigi VB	0:0
CGS - S. Nazario	1:0
Edile Adr. - Stock	2:0
Giarizzole - Campi Elisi	0:0
Muggesana - KRAS	1:0
Opicina - S. Sergio	0:0
VESNA - Opicina S.	1:1
ZARJA - Zaule Rab.	2:1
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	17	9	7	1	28:5 25
Edile Adr.	17	9	4	4	21:9 22
VESNA	17	7	8	2	16:10 22
CGS	17	8	5	4	30:22 21
Opicina	17	6	9	2	14:10 21
Muggesana	17	7	7	3	15:12 21
Buttrio	17	8	3	6	17:13 19
Zaule Rab.	17	6	5	6	19:19 17
Campi Elisi	17	5	7	5	12:15 17
S. Luigi VB	17	2	11	4	16:16 15
ZARJA	17	4	7	6	19:22 15
Giarizzole	17	4	6	7	9:17 14
KRAS	17	3	7	7	16:17 13
Opicina S.	17	3	7	7	15:24 13
San Nazario	17	1	8	8	11:27 10
Stock	17	1	5	11	8:28 7
PRIHODNJE KOLO (31. 1.) Campi Elisi - Edile Adriatica, KRAS - Opicina, Opicina S. - Muggesana, S. Luigi VB - Giarizzole, San Nazario - Buttrio, San Sergio - ZARJA, Stock - VESNA, Zaule Rabuiese -CGS.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 15. KOLA
Arrigosport - San Lorenzo 0:1 Azzurra - Mariano	1:1
Isonzo - SOVODNJE	3:0
JUVENTINA - Sagrado	2:1
Manzano - Audax	3:1
Medea - Brazzanese	pr.
Moraro - Pro Farra	0:1
LESTVICA
LESTVICA
Pro Farra	15	7	8	0	18:6 22
JUVENTINA	15	7	7	1	22:10 21
Moraro	15	8	4	3	29:11 20
Mariano	15	8	4	3	27:12 20
Medea	14	7	3	4	16:12 17
San Lorenzo	15	5	6	4	20:15 16
Isonzo	15	5	6	4	20:15 16
Audax	15	4	7	4	26:27 15
Arrigosport	15	3	8	4	13:13 14
Sagrado	15	4	6	5	12:15 14
Azzurra	15	4	2	9	19:29 10
Manzano	15	2	6	7	19:30 10
SOVODNJE	15	0	7	8	11:32 7
Brazzanese	14	.2	2	10	9:34 6
PRIHODNJE KOLO (31. 1.) Audax - Isonzo, Brazzanese - Manzano, Mariano - JUVENTINA, Pro Farra - Azzurra, Sagrado - Medea, San Lorenzo - Moraro, SOVODNJE - Arrigosport.
Skupina L
IZIDI 14. KOLA
Chiarbola - Sit. Immob.	1:1
Fincantieri - S. Vito	1:0
Hermada - GAJA	2:4
MLADOST - BREG	1:0
Romana - Euforia	1:0
San Marco - Fossalon	1:0
LESTVICA
LESTVICA
S. Marco S.	14	9	5	0	24:5 23
MLADOST	14	7	3	4	21:14 17
Fincantieri	14	6	5	3	11:8 17
GAJA	13	5	6	2	21:12 16
Fossalon	14	4	8	2	17:11 16
BREG	14	6	4	4	14:8 16
Sit Immob.	14	4	6	4	22:19 14
Hermada	14	5	4	5	16:18 14
S. Vito	14	5	3	6	19:23 13
Chiarbola	13	3	4	6	11:17 10
Romana	14	3	2	9	10:21 8
Euforia	14	0	2	12	9:39 2
PRIHODNJE KOLO (31. 1.) BREG - Romana, Euforia - Chiarbola, Fossalon - MLADOST, GAJA -Fincantieri Tržič, Sit Immobiliare -Hermada, San Vito - San Marco Ses-ljan.
Skupina M IZIDI 14. KOLA Architrave - CUS	2:2
Campanelle - La Lanterna	pre.
Don Bosco - Domio	3:2
Exner - Montebello	1:1
Olimpia - Fincantieri	2:1
PRIMOREC - S. Anna	1:0
Roianese - Union	4:1
	LESTVICA				
Architrave	14	11	3	0	50:18 25
Roianese	14	11	1	2	40:9 23
Campanelle	13	8	3	2	37:14 19
Olimpia	14	9	1	4	31:18 19
CUS	14	7	5	2	34:23 19
PRIMOREC	14	7	4	3	18:14 18
Domio	14	6	3	5	21:19 15
Fincantieri	14	4	4	6	19:25 12
Don Bosco	14	3	5	6	23:31 11
S. Anna	14	3	3	8	26:34 9
Montebello	14	3	3	8	8:22 9
Exner	14	2	3	9	22:29 7
Union	14	2	2	10	13:41 6
La Lanterna	13	0	2	11	13:58 2
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
CUS - Exner, Domio - Architrave, Fincantieri - Don Bosco, La Lanterna - Roianese, PRIMOREC - Campanelle, S. Anna - Montebello, Union -Olimpia.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
26. januarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L A ZTT	Član italijanska
™ lq$sJ
Pred 200 leti so se izkrcali prvi britanski priseljenci
Praznovanje »bele« Avstralije ne bo skrilo žalosti domorodcev
Britanski prestolonaslednik Charles se je med pregledovanjem častne sraže ustavil pri orlu, ki je maskota 2. polka avstralske kraljeve garde(Telefoto AP)
Pred štiridesetimi leti umorili Mahatmo Gandhija
NEW DELHI — Pred štiridesetimi leti, in sicer 30. januarja 1948, je neki hindujski fanatik smrtno ranil Mahatmo Gandhija, morda največjega mirovnega poslanca vseh časov.
Gandhi se je rodil leta 1869 v indijski deželi Gujarat, ki je še danes eno najrevnejših področij Indije. Ko mu je bilo 19 let, je kljub nasprotovanju staršev odpotoval v Veliko Britanijo, da bi se šolal za pravnika. Po petletnem uspešnem študiju se je vrnil v domovino, kjer je nekaj let delal v Rajkotu in nato v Bombayu. Kasneje je odpotoval v Južno Afriko, prav tu pa je spoznal pomembnost svobode. Leta 1914 se je vrnil v domačo Indijo ter začel dolg boj za uveljavitev človekovih pravic in mirnega sožitja.
Mahatmov boj ni vseboval nobenega nasilja, saj je v njegovem duhu prevladovala ideologija nenasilja. Z gladovnimi stavkami je nenehno protestiral proti vsakodnevnemu nasilju, kljub temu pa je bilo v Indiji prelite mnogo krvi. Gandhi je želel osvoboditi Indijo angleške oblasti, istočasno pa se je zavzemal za odpravo nasprotij med muslimani in hindujci.
Vsi napori velike duše — tako se glasi prevod imena Mahatma — pa žal niso obrodili zaželenih sadov. Revno Indijo še kar naprej pestijo hudi notranji spori med raznimi verskimi sektami, to pa gotovo zaustavlja prepotreben gospodarski in tehnološki napredek Gandhijeve domovine.
SYDNEY — Waleški princ Charles in princesa Diana sta včeraj prispela v Sydney, da bi se udeležila današnjega slavja ob 200-letnici prihoda prvih belih priseljencev na peto celino. Danes poteka namreč natanko 200 let od tistega 26. januarja 1788, ko se je v Bota-ny Bayu izkrcalo 1030 belcev, od katerih je bilo 750 kaznjencev.
O tem »kaznilniškem« obdobju Avstralci neradi govorijo, še manj jim je pri srcu tema o tragični usodi domorodcev, ki so jih beli zavojevalci dobesedno zdesetkali, tako da jih je danes še kakih 160 tisoč. Avstralska vlada se sedaj trudi, da bi dokazala, da 200-let-nice ne praznuje samo »bela« Avstralija, temveč ves peti kontinent, a ji to ne gre najbolje od rok.
Ko bodo danes v Sydneyju izstrelili 200 topovskih salv, bo kakih 10 tisoč avstralskih domorodcev v znak žalosti korakalo po sydneyskih ulicah. Pridružili se jim bodo tudi številni belci, ki se zavedajo, da je bil storjen genocid in da sedanja oblast še vedno pozablja na neodtujljive pravice te avtohtone manjšine.
To pa ne bo edina razglašena nota v praznovanju, ki se bo podaljšalo vse do decembra. Avstralija ni več tista »srečna dežela«, ki je privabljala po drugi svetovni vojni na desettisoče Evropejcev. Peta celina doživlja namreč gospodarsko krizo, iz katere le s težavo išče pravo pot, saj sta v krizo zašli tudi identiteta in vloga te mlade države. Inflacija se je povzpela nad 7%, letos napovedujejo 9 milijard dolarjev primanjkljaja, njen dolg pa znaša že 80 milijard dolarjev, kar je 42% vsega bruto nacionalnega dohodka.
Avstralija pa je še vedno celina neizmernih bogastev, saj ima ogromno boksita, železove rude, premoga, niklja, cinka, svinca in urana, nič manjše ni kmetijsko bogastvo. Kljub vsemu temu pa je kriza iz leta v leto hujša. Transnacionalne družbe so v Avstraliji vložile ogromne kapitale, a svojih dobičkov ne reinvestirajo. Brez korenitega prestrukturiranja gospodarstva bo torej letošnje potrošniško praznovanje le slepilo.
Francoska moda za ekscentrične ženske
PARIZ — Rimski predstavitvi novih modnih kolekcij običajno sledi pariški modni teden, pravo veselje za kupce, ki se prerinejo do ateljejev najslavnejših mojstrov. Francoska moda je že po svoji dolgoletni kulturni tradiciji pestrejša od italijanske. Barve so živahnejše, kroji so predrznejši, kombinacije (čevlji-torbice, rokavice-nogavice) pa dobesedno fantastične.
Francoska moda očitno ne pristop vsaki ženski, pa ne zaradi tega, ker bi bila denarno nedosegljiva. To je moda, ki večkrat zahteva prav posebno formo mentis, da jo lahko oblečeš in se tako »našemljen« podaš na ulico.
Francozi so namreč soglasno odločili, da bodo minikrila še... krajša, kar seveda ni od muh. Izjemi sta menda le Cardia, ki je predstavil kolekcijo dolgih in oprijetih ob-
lek, in Scherrer, ki si je elegantno žensko zamislil v hlačah. Ostali mojstri francoske visoke mode so se raje domenili za razigrano preoblikovanje »resnih« oblek. Po francosko oblečena gospa bo morala zato kljubovati spomladanskim večernim hladom v kratkih oblekicah »faux naif«, poleg kolen in spodnjega dela stegen pa bo morala razkriti še dekolte. Francozi zato toplo odsvetujejo striženje dolgih las, saj. lahko služijo kot dopolnilo pregloboko izrezane obleke.
Čipke bodo ponovno krasile krila in svilene bluze, celo gumbi bodo postali pomembni sestavni del oblek, pa čeprav ne bo kaj zapenjati (in odpenjati). Pierre Cardia se je poigral tudi s plašči, ki bodo kratki, čeprav lahko za las daljši od kril, namesto žepa bodo imeli veliko srce, gumbe pa bodo zamenjali metuljčki. Vračajo se tudi ženski kostimi, ki bodo prave sestavljenke stilov. Krila bodo oprijeta in kratka, jopiči bodo prav tako oprijeti, krajši spredaj, daljši in nabrani pa na hrbtni strani.
Najbolj ekscentričnim damam bodo na voljo tudi čipkaste bluze. Te naj bi oblačili brez slehernih pritiklin, če seveda izvzamemo pe-denjkrila iz lahkih tkanin, na katera so spretne šivilje našile vijolice in čisto drobne vrtnice. To seveda niso obleke, namenjene vsakdanjemu sprehodu s psičkom, večerne pa tudi niso. Tako oblečene silfide se lahko podajo le do kavarne, ki se nahaja nasproti Fauchona in tam s primerno oblečeno prijateljico hrustajo glazirane češnje s sladkim nadevom. Ga c est chic!
Na sliki (telefoto APj: francoska moda pomeni tudi pozornost za modne detajle. K ekscentričnim oblekam sodijo primerno neobičajna očala, ki lahko tudi spominjajo na metulja.
Pred današnjim sklepnim posegom branilcev
Poseg javnega tožilca na paračinskem procesu
NIŠ — V nadaljevanju glavne razprave proti osmim vojakom, obtoženim za udeležbo pri zločinu v paračinski vojašnici, je pred sodnim senatom vojaškega sodišča v Nišu včeraj izrekel sklepne besede vojaški tožilec niškega armadnega območja polkovnik Životije Bojič. Večkratni umor 3. septembra lani je označil kot zločin, ki ga v armadi še niso zabeležili in vztrajal je pri kvalifikacijah, ki jih je vsebovala obtožnica.
»Spomin na umrle, dolg, ki ga čutimo do ranjenih, občutek pravice človekoljubja in morale nas zavezujejo in terjajo načelnost, strogost in doslednost glede odmerjanja višine kazni za vse obtožence. Pozabiti ne smemo niti najmanjše olajševalne okoliščine pod pogojem, da takšne okoliščine sploh so - vendar ne pozabimo, da ne more biti opravičila za to, kar so storili.
Krivda vseh obtoženih je velika in nedvomno dokazana,« je dejal Bojič.
»Med predhodnim postopkom in na glavni obravnavi je bilo jasno dokazano, da je imel zločin v temelju nacionalistično in sovražno ozadje,« je dejal Bojič. Podrobno je govoril o zaslepljenosti štirikratnega morilca Aziza Kelj-mendija z albanskim nacionalizmom in separatizmom, o njegovem sovraštvu do pripadnikov drugih narodov in narodnosti in do vsega, kar ni albansko. Keljmendi je bil slepi privrženec zamisli »Kosovo republika« in zagovornik oboroženega boja za njeno uresničitev. Sovražil je vse vojake, ki niso bili albanske narodnosti, njegova grožnja, da bo pobil vso vojno pošto 5313, pa najbolj dokazuje nacionalistično zaslepljenost.
Glavna razprava se bo nadaljevala danes, ko bodo podali sklepno besedo branilci in osem obtoženih vojakov, (dd)
Člani preiskovalne komisije se bodo sestali z Waldheimom
DUNAJ — Člani mednarodne komisije zgodovinarjev, ki po naročilu avstrijske vlade raziskuje medvojno preteklost avstrijskega predsednika Kurta Waldheima, so začeli svoje tretje - in po možnosti - zadnje zasedanje, na katerem naj bi med drugim določili datum objave končnega poročila. Kot je bilo sporočeno, naj bi se člani komisije (vodi jo švicarski zgodovinar Hans Rudolf Kurz, v njej pa so še Manfred Messer-schmidt iz ZRN, ameriški zgodovinar James Collins, Gerald Flemming iz Velike Britanije, Izraelec Jehuda Wallach in Belgijec Jean van Wel-kenhuyzen, zunanji član pa je še zahodnonemški zgodovinar Hagen Fleischer) konec tega tedna srečali s predsednikom Waldheimom. Željo, da pride do tega srečanja, je izrazila komisija, služilo pa naj bi boljši razjasnitvi nekaterih dogodkov v zvezi z Waldheimovo medvojno preteklostjo.
Kar zadeva petkov intervju beograjske televizije, v katerem je beograjski zgodovinar Dušan Plenca med drugim - kot poročajo avstrijski časopisi - izjavil, da je po dokumentih, ki so na
razpolago, nedvomno mogoče dokazati, da je bila Waldheimova medvojna dejavnost v službi genocida, pa je urad avstrijskega predsednika reagiral z izjavo, da je to »poizkus, da bi se vplivalo na delo mednarodne komisije zgodovinarjev in poizkus, da bi se med javnostjo ustvarilo razpoloženje proti zveznemu predsedniku.« O jugoslovanskem zgodovinarju Dušanu Plenci so v Avstriji prvič poročali v začetku januarja, ko sta se z njim srečala člana komisije Manfred Mes-serschmidt in Jechuda Wallach med njunim bivanjem v Zagrebu in Beogradu, kjer sta proučevala arhivski material, ki naj bi služil razjasnitvi Waldheimovega medvojnega delovanja. Dušan Plenca, tako v dnevniku Salzuburger Nachric-hten, naj bi sodeloval pri delu mednarodne komisije, predsednik komisije Hans Rudolf Kurz pa naj bi pred kratkim izjavil, da se nameravajo člani komisije z Dušanom Plenco srečati in mu »postaviti nekatera vprašanja«.
BOJAN GROBOVŠEK
Letala ATR 42 ne bodo letela
RIM — Letala ATR 42 bodo še vedno ostala na pristajalnih stezah in v hangarjih. Italijansko civilno letalstvo še ni odobrilo popravkov k priročniku leta, piloti pa so mnenja, da je ponujen program urjenja nezadosten.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so piloti poudarili, da se bodo vrnili na letala ATR 42, ko jim bodo zagotovili varnost. Dvodnevno predavanje in krajši polet nad Neapljem je za pilote nezadostno jamstvo po treh mesecih prisilnega odmora. Piloti zato predlagajo vsaj 5-dnevno predavanje, na katerem se bi seznanili s spremembami v priročniku leta za letalo ATR 42, obenem zahtevajo trikratno preverjanje znanja s simulatorjem leta, štiriurni polet in šele nato bi obnovili potniške polete. Združenje pilotov je še opozorilo na pomanjkljive alarmne sisteme, tako da bodo letala ATR 42 ostala še dalj časa priklenjena na tleh.
Pujsi, brž pred kamero!
Pujsek na sliki je priljubljen »model« fotografa Georgea Dudleya iz Sealeja (ZDA), ki se preživlja s prodajo kartic na prašičje teme	(Telefoto AP)
Kdo je izgubil 198 milijonov?
TURIN — Starejša gospa, ki ni hotela povedati svojega imena, je pred štirimi dnevi oddala turinski železniški policiji ovojnico, v kateri je bilo kar 198 milijonov lir. Gospa se je pripeljala z vlakom s Sicilije, ko je dospela na turinsko železniško postajo in je raztovarjala prtljago, je opazila, da je v kupeju ostala kuverta. Poštena gospa je nemudoma prijavila policiji »papirnati zaklad«.
Do trenutka, ko poročamo o tej nenavadni poštenosti, se še nihče ni zglasil na uradu turinske železniške policije. Če se pravi gospodar milijonskega zavitka ne bo javil v prihodnjih dveh dneh, bo denar prevzela Banca d'Italia. Tu-rinska policija je medtem pričela s preiskavo, ali je morda ta denar plen kake ugrabitve.
Dviguje plačo, ne da bi delal
RIM — Državni uradnik, ki ga ministrstvo redno plačuje, čeprav mu ne nudi pogojev za opravljanje službe, ima pravico do plače in seveda do dela. Geometer Marcello Malajoli, ki že pet let dviguje plačo, ne da bi delal, se je obrnil na Deželno upravno sodišče (TAR) in zahteval, naj sodniki prisilijo ministrstvo za kulturne dobrine, naj mu vendar dodeli kakšno delo. »Že pet let hodim redno v službo na ministrstvo,« je napisal v prijavi, »nihče v uradu pa se ne zmeni zame, tako da živim praktično v brezdelju. Kolegi ne govorijo več z mano, vse skupaj pa je zame zelo ponižujoče.«
Sodišče je sedaj razsodilo, da mora ministrstvo v najkrajšem času poskrbeti, da bo imel Malajoli kaj delati, seveda v skladu s svojo izobrazbo in delovno prakso.