laivsijt sloveaaki dm	nvfi
▼ Združenih državah.	
Vdjs aa vm leto.. .	$6.00
Za pol leta...........	$3.00
Za New York celo leto...	$7.00
Za inozemstvo celo lato... -	$7.00
AtTTHammcp by tm apt of owom i imt. aw nui at tn pot orno« of row toi
GLAS NARODA
OnteJiEl
Bnrleson. F. M. W-
list slovenskih delavcer v Ameriki.
{The Largest Slovenia® Daily fn the Unit id States.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays, w 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CO&TLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».
TELEFON; 4687 CORTLAND*.
NO. 237 — >£>TEV. 237.
NEW YORK. MONDAY. OCTOBER 10, 1921. — PONDELJEK, 10. OKTOBRA, 1921.
VOLUME XXIX.
LETNIK XXIX.
RUSIJA SE VRAČA K STAREMU REDU
VELIKE INDUSTRIJE BODO ŠE VEDNO POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM, A OBRATOVALE BODO ZA PRIVATNI DOBIČEK — DECENTRALIZACIJA ŠOL. — DENACIJONALIZA CIJA GLEDIŠČ IN KINEMATOGRAFOV.
Walter Duranty.

».v;i t'kt>- <!ir- i>o^iim-xn«i£r;i dflnirarja ne u-najlir/. j>i-ttu- /iVit! istih privilegijev, dokler je
Riga, s. oktobra, noijiska politiku ho
v» iHa v Ifti^iji tako popolno in ko-	ja veljavna.
'zi>r^i.i.*in!M» kot jo j.- I. »Ij- Kljub veliki množini takih slu-i#-viSka revoluciju sama. To ni iz- eaj.-v. katere bo treba definitivno J»i» Mi. infia od ko:nuni/.ma h kajn- uravnati s postavami, prevladuje i.d.'/inu, t »-m v«-."- državjiejra s vendar v inozemskih krojili v .M o ■■•jaL/.im, !■- individual izmu, - od skvi utis. da hočejo ruske oblasti ' :»o,;ra< v- k it.vl»ni uiici jat i vi. izvesti <vojo novo politiko prav V. fkouoimke strani jt- cili te i/.- tako odkritosrčno kot so izvajale i>r« iy» nibe. pospešiti produkcijo k' Tnuuistk-ni sistem, na kojegaf živil in izdelanega bla^a ter zopet mesto je tojtila ta nova politika. • istauoviti normalen dt-narai <i- V^e kaže, ila so prišle ruske obla-*'**ni. 7. iuliiiitiistrutivne strani je sti do spoznanja. da je legitimen vilj te i/pj i'jiifiid»e, odpraviti biro- dobiček potreben, ee se hoče iudu-i.itiirui, /avla«'-«-\a nje T*-r- u^tano- ^trijo j>o*pešiti. Oblasti predla^ra-\iii mesto t»*tra trgovske metode, i" vsled te^a. da se omeji dobičke 1o .)'■ Lutiac.i rs«; i. vivjetski mi- koncesij« rtiarjev tried t- vsakega iz-i<	/a v z nujo. upotovil, da bo delanepa predmeta, da se tem ipo-
< d sf-ib); naipr»-j c.-li obširni načrt	prepreči profitirstvo. a noče-
puMieiranja, > katerim se peča .'•» staviti uikakih meja množini njeyov -fi-partm»-nt. i rokah Sit- ''"tirnih predmetov, katere hoče tiiua ki je bi! preje največji izda- koneesijonar izdelati, tako da bo j a t • i j m založnik v li usi ji iu ki je skupni dobiček prav tako izdaten bil pre*i kratkim poslan v lierlin kot je n. pr. v Ameriki.
! reditom +*HHM)0<) da (»rpanizi- Decentralizacijo ruskih šol ter iji •'ovjetski piiiblistieni ]w»st'l v denacijonalizaeijo kino-gledišč in Nemčiji ter lUfladi |>ot za zopet no pravih t^ledifeč se je objavilo dne ustanovijenje papirnate industrije G- oktobra Ta novica je prišla iz \ Rusiji sami.	ust M. Lunacarskej;a, prejšnjega
Nadal je je rekel Lunačarski, da,,uinis?ra za vzgojo, ki je dospel I " ruska kinematografska indu- v	nikoder bt» skušal odpo-
strija od -edaj naprej stvorjena 1,,Vilt' v 'talijo, da zastopa Tretjo \ vi ko kombinacijo na trjjov.ski "utemacijonalo na kongresu itall-pndlajri, ki bo imela poluomoč, da janskih. »oc i ja listov, kupuje filme in druyo v i nože m- — < Vntralna vlada je sklenila

rn&Mmmmmvm	^
SKUPINA BREZPOSELNIH V NEW YORKU.
v
ZLOČINSKI VAL
MED MLADINO
stvn daje v najem kino-ifledtšea Kusow iii iu"iemceui ter organizira pmdukcijo iniskih nlik strani tu.teev ali Rusov samili.
izročiti upravo Šol posameznim krajevnim vladam, ki jih bodo v/.«li žavale s pomoejo posebni h davkov. — je rekel. — I veljavilft Sovjetska vlada namerava raz-|s<* ,M' m"'ui na,"rt- ki vključevitl tekniti >li»'eu Sistem na \ se uano- i'^««^. kojih cilj je (pospešenje
revoluei jonanie zavesti, itolj v smislu priporočil
a to bo kot pa
>b ve
/.tin. Privatnih šol se
nt
'in na vse oaiio-ue industrije. Čeprav b.»do v ]>riuc:pu i>stale velike industrije -Še veiluo v rokah države, — prav kot v slučaju kinematografske i„Jdovolib».
dir t rije, s, jih bo vendar vo , — Kb-mentanii pouk majhnih dilo bolj na trgovski kot na biro- ",n>k .,:J strani Wjsevikov. — je
nadaljeval. je imel tendenco.
lcratieni ]><Hjlagi in v praksi se bo Veliko število koncesij podelilo
•emur b«
Ku
som in mozemceiii.
da napravi iz gotovega dela bo-dnee 'jreneraeije komuniste, a u-
Val otroških zločincev se je pojavil v vseh večjih mestih in zvezne oblasti so postale pozorne.
uveljavljen element /xlrav.-a tek-	je bil tudi načrt, da
ino. anja.
Trije L»uied glavnih sovjetskih voditeljev, Kamenev, Krasin in Luiiačantki, < katerimi je j*>ro<"e-\ab*<- ra2|)rav1J«l o tem "prašanju. izjavljajo en mož. da je vlada pripravljena iti zelo dale.", da u-
Washington, 1). C'., 8. okt. Zločini mladoletnih in otrok so obrnili sedaj nase pozornost uradnikov delavskega departmenta in drugih agcncij vlade, neglede na j ozornost. katero [josveeajo temu problemu socijolog, in dobrodelne organizacij«' }»o celi čie-želi.
\'cč k(»t sto derkov ill ileklie, starih manj kot dvajset let eakfi na obsodbe radi tatavinT bamlit-stva. kra»mje avtomobilov iu drugih sličnih deliktov v Wash-ingtonu, Balitmore. New Yorku in drugih velikih mescih, soglasno ^ podatki, ki se nahajajo v posesti uradnikov. Skoro dvajset mladiče*' ]>a čaka na akcijo sodišč radi umorov ali ubojev.
Mladostna sodišča v vseh velikih mestih polna mladih in jnedoletnih delinkventov. V neka-
.„ .....	s<> Uvijterih mestih so bili dodatni sod-
'udi starejše dijake komunistične . -, , - • r--	, ,
■ llvi pridci]eni soaiscem za mlado-
ttniri je.
— N epi stn en4>f*t se je v veliki , iieri zmanjkalo jx<d l»iljševizmom ju to radi v*-<*jega števila šol. katere vzdržujejo holjševiki. To je i posebno resnično glede annade in
iz«" 1st i jo predleži mate-
let ne. da .Jjal.
Pobcdjševalnice. deteu 'ijske hiše in pribežališča po «-eli deželi !>o prenapolnjene, soglasno > ]>•»-
da
: II jejo
jo \ni
Iv
z^raet-m, k
v Itusiji.
to
se<daj komaj
bi
je
•znal pisati t.
UMIO iskali	kj,:r
ua|Ti eloveka. ki
I v Itusji. Aiuerikajici.....
, -	- i -	Tn citat". cet>rav
n drug; niocemci. ki pre-	-
j	nii T*'ki nekako devetdeset inlstotkov
to zadevo v Moskvi. <ia- ,, ,
analfabetov.
izraza svojemu zaupan ju.
v resuiei z^-lilo ter " °Wolžlie glede nemorallKwrti
-tročilih Vftdstev teh zav
itoi
d našim
Se ne h.,je. da I^kIo koiicsijotiar-W1 ,;lr,K'i
ji iapiiNfmljMii riziku zaplenjenja ,iaPili'n<*- J lastnine ali kaktMnii kršenju sklenjeni kout rak tov .hJ str.uti ^ Uri	deželi, kjer prevladuje \ j e t s k •* x-lade. ^ov/ifojni sistem. Dejstvo, da So|j
dečki in deklic«
<ieiieralni pravdnik Daughertv deželi kot' posvetil temu problemu veliko '])ozornosti. nekem memorandu na predsednika Ilardinga je predlagal generalni pravdnik ustanovitev zveznih taboriš«- za vežbanje
sLst«*moan Soj * a -, i --	• i
.....	. , . (mladostmi: zio.-meev m icr
izjavi! ljunaearski. v .	. .. , , -postav.
-SeimtraJ II« *st ni Ve.-JU Kot V KH- ,n , . , , , - ,
Judi tlelavski <le]>artiyut učil j** problem v namenil
šil«
Na drugi strani pa jMV.larjajo	"» «i«*Kiiee skupaj, zatre pre
in to so tudi priznali ti trije!** kut vxbluJl »vjet>ki ministri. — da niso ]*»-:
rmetniki l»od<
d s«-daj na-
<lrobn«sTi še /adosT i izdelane glede^ontroliraJi in ojo avljali ^le koncesij za inoaemce. da bi pre<l-idišča. — je nadaljeval prejšnji^ stadjale sl«lnje praktw-e,, pre<l- komisar za vzgoji.. — z malimi iz-
jemami.	a vlada bo vršila naprej
S,i«lasno Z novimi dekreti ni v	iger iu rezervirala gotov
teoriji ničesar kar h\ prq»r.<eva- <}el	^ str,lk"vl1" 111 lo ameriškega izdelovalca cev-: Ijev, da otvori tvornieo v Moskvi ter prodaja tivojo ^robroip v
druge
proda pred-
ozi svoja prip*»ro.-ila glede po i-oljšanja in vežlianja mladostnih kršilcev ])ostav. Ud možno-ti. da f-f zmanjša šlevilo zloeinov med mladoletnimi po celi deželi je v veliki meri o<l\ iseii bodo<-i narod-i.i standard »lržavljanst va. -
ATENE POROdAJO BAVARCI ZAHTEVAJO ZOPET 0 ZMAGI I JAVNO MONARHIJO
V oficijclnem poroi.Ia se glasi, da <v Auffsbm v katerem mestu ni
so bili Turki pogna-.il l szaj ob cc- „„„„„ ' , ,
li Afiun - Karahissii r bojni črti. "	vT^ ^ S° 56
J	{ norčevali iz republike.
Atene, Grška. !>. oktebra. — Resni boji so se završili med grškimi in turškimi nacionalističnimi četami na fronti Afiun - K arah m-sar v Mali Aziji in posledica teh bojev je bila. da so se morali Turki umakniti. Tako se glasi v oficijclnem poročilu, ki je bilo izdano danes t uka.j.
Turški polki, ki bili reorg liizirani in ojačeni. so so utrdili na
j Augfburg, Havarska. 8. okt. — It V gre Človek veli 'na železniško ipostajo, vidi tam veliko znamenje, ki pravi: 4iDer Zuzu^ ist Frem-den ire»pert. (Tujcem je dohod zabranjen.) Z drugimi besedami rečeno je bivanje v Augv.hur«nt j])repovedano vsem. ki niso doma t_|iZ mesta. Slično znamenje je naj-Jli tudi na postaji v Norimberku
višini iztočno od železnice, ki gre i"1	»M*tih. Nikjer ni videti
skozi Afiun - Karahissar in za Gr- (^»^djajiieega se obraza gosto-ke je jjostalo potrebno vprir.oriti |,J.ul,nosti* k;/',i ^ P^manjka-ofen;:ivo proti tem pozicijam. _|n-'a s^a«ovan.i je potrebno prepo-Šesta turška divizija je bila popol-jv,*flati Prill°d tujeov v splošnem, noma poražena ter je zbežala z' £<*nipatam se fiosreči človeku bojnega polja, zasledovana od ju- jnapeljati pogovor na politiko. V naških Grkov, (dunaških pa. ju-'splošnem pa kaj takega sploh ni naških. jou bet! — O. stavca). 'ireba. Tujcu ni treba drugega kot (Po porazu ob Sakarla reki sn !sest i v kotiček gostilniške sobe in se morale grške sile umakniti te- »poslušati pogovore drugih. Ge go-kom septembra do črte. ki teče iz-!Vol'e pet minut, se bo pogovor r.e-točno od Eskišerja ter skozi Afiun i izogibno obrnil na pidiriko. V Karahissar ozemlje, kjer so se za- (prejšnjih *'asih «o govorili o poli-kopale. (ilasi se. di so privedli	v Nemčiji le ijalisti, a sc-
Turki močna oja«;eii]a proti tej ;daj govori o njej vsakdo, lii-ški Črti iz druirili okrajev Ma-j Pisec tega članka je sedel v ne'e Azije.	]-; dobri gostilni ter poslušal no-Gl;..si se. da so izgube sovražni- j govor šestih ljudi iz srednjega Ka zelo resne. Na eni sekciji fron- 1 razreda.. Najprvo s . govorili o t« so našteli sto trupel in sovraž-; \ineriki in o tem. če lahko priča-nik je pustil na bojnem polju tu- kuje Nemčija kake pomoči od A-li veliko množino vojnega mate- i ,ierike. Spi. šno je zmagalo pre-i 'jala^Jio je bil ]>rišiljen umakni- pričanje, da nima Nemčija nriča-t. se. Obenem se tudi glasi, da so i kovati ničesar od Amerike, ki ne
bile grške izgube le majhne.
Dalje proti severu, v bližini Eskišerja. je prišlo do infanterij.skili n artilerijskih bojev b levem boku grških kril.
bo storila ničesar proti željam Francije in Anglije.
N~;P.> s.- je zasukal pogovor na • lemače razmere in čuti je bilo be-*'seh\\eineuirisdiaftkar fiomeni. da se na svinjski način v«m i i -eda j v Nemči ji javne p<»sle. To je bil kompliment za smlar.jo !nemško vlado.	,
_	f - - Nikake vojne .ne bi imeli, če
Varšava, Poljska, 8. oktobra. — bi Bisniarek še živel, —
je prišlo fd'*n v družbi.
Vs: ~ > soglašali ž o jim. kajti po-veličevauje Firsinareka je še ved-l lls'<ejuo živo v Nemčiji in najvfW*jo sla-V I vo m 11 luiiain oni ki 1>! bili
ANGLIJO VZNEMIRJA BREZPOSELNOST
NAPETOST JE POSTALA ŠE TEM VEČJA. KO SE JE LOTILA VLADA VEDNO BOLJ RESNEGA PROBLEMA — LLOYD GEORGE SE BO POSVETOVAL 3 ČLANI DELAVSKE STRANKE
London, Anglija, 9. oktobra. —j po vat i našega blag.. Ta politika Pritisk problema nezaposlenosti ; je bila v glavnem posledica / postaja od dneva do dneva večji j Ije. da vzdrži m o isti korak z Ann*-in veliko vznemirjenost je zapa-I liko. ki se je poslužil i istega teka žiti med delavskimi organizacija- ' s še dosti bolj usod epi 'nimi posle mi. industrijalci, delodajalci v dicami.
splošnem in javnostjo glede na-j Vladne določbe z oz-rom na ne-
črta. katerega sestavlja vlada, da j zaposlenost so se neprestano iz-
'e loti	problema ter ga even- preminjale izza sklenitve preinir-
utalno spravi s sveta.	] ja. ko se je dovolilo pos.-bne na-
Skupna konferenca delavskih i .^t-ade za prejšne vojake ter de-
v oditel je v je včeraj sprejela po- j i;ivee in delavke v munieijskih
vabilo ministrskega predsednika j tvornieah. V zadnjo vrsto je spn-
Llovd George-a. da naj ce nasled- dalo s(MMH)0 munic-j kih delavcev
nji teden posvetujejo z kabinetom \n delavk.
^lede tega vprašanja, a zastopni- Tll „. - . „., , ■ • . , , .	1	ta naert pa se je izkazal po-
"i dela so v izmenjavi sporočil z ,„ „ „ i ♦ • .	" v	-j'.sem nezadostnim m neprimer-
blovd George-om dali izraza svo-j,-,„ i.i,, .*,.:,* i-	>
. w ..	.	nun. Kajti industrije, ki so preha-
Zi želji, da se prične s tozadevni- i	..
'	*	jale z vojne na mirovno podlago,
mi razpravami takoj. Privolili soj	„	, ■ ,
J	so odpustile na tisoče m tisoče ».Ic-
lavceT. ki niso spadali v katego-
le v to. da preiščejo in preštudirajo predloge vlade, a so obenem izjavili, da odklanjajo vsako o»l-govornost. za politiko, katero bo sprejela vlada.
Ben Tillett, delavski član par-i lamenta ter organizator unije pristaniških delavcev, v kateri je bil skozi dolga leta glavni tajnik, je izjavil včeraj zvečer v nekem manifestu:
— Bankerot nam glede v obraz. Bodoča zima bo čas preiskuŠaje za delavske organizacije. Vsaka oblika vlade je v stanju panike
i i jo. za katero je določila vlada podporo. To je dovedlo leta 1IH!> do izpremembe postave glede za-varovnnja proti nezaposlenosti.
Prispevke za plačevanje te zavarovalnine m plačevali delavci • sami, nadalje delodajalci in ko-l-ečno vlada sama. l"a postava je poslovala še precej zadovoljivo do leta 1020, ko je stagnacija v industriji onemogočila številnim de lavcem plačevanje pristojbin. K'-r je neprestano raslo število m-za-
..	~	, poslenih. ki niso liK'gli najti de-
all poloma. Ge bo to splošna ali ]a je j^j
narodna nesreča, bo odvisno od
adininist racije.
Pozval je strokovne unije
. .... je on spejet nadaljni amed-
j m en t ko postavi, kateremu so sle-
jdili še nadaljni aiuendTfTPnti vsled
Stavke angleških premogarjev te-na sodelovanje, da izsilijo pomoli. , . - , 4
, ,	J T	1	i kom tekočega leta.
\ lade.	j
■	, - ,	; Kot stoji postava danes, dobi-
ivabmet je razpravljal o vpra-! , , , , ,
'vajo lahko delavci. 1< i spadajo v
sanju na svoji popoldanski seji v namerni, da sestavi načrt, ki je za enkrat šele v svojem razvojnem stadiju.
E. W. Petter. pretasednik zveze angleških strojnikov je razpravljal včeraj o položaju glede nezaposlenosti ter kritiziral pri tem finančno politiko vlade. Rekel ie da je bil poskus, da se izboljša
podorocje te postave, po 15 šilingov na teden, delavke po 12 šilingov. dečki pa po sedem in dekli cc po šest šilingov.
Število tednov, tekom katerih ..e mogoče dobivati to podporo, je bilo omejeno na šestnajst. Prosilci za podporo morajo dokazati. <1a so bili skozi na manj kot dvajset
vrednost angleškega denarja. U-jtednov od :n- decembra 1919 na spešen. da p-t je prišel ta uspeli	P« d- lu. ki spad:
istočasno z dobo neprimerno viso- "	postave, da iščejo se
kih stroškov izdelovanja.	! <la i	,la I>a p"	do
— Mi smo neprimerno zvišali proizvajalne stroške s tem, da smo Sedanji položaj glede n-v
povišali vrednost denarja, _ je slenosti je tem hujši, ker ji
rekel. — To je tudi vzrok, da nel'st"fi",* tis. , v taki1! n-/. p morejo kujxd iz drugih dežel ku- ,l:	izčrpali p- stavt
---—--voljeno jim podporo M ki ni-
seipliniran ter zna molčat i, kadar i. da j več upravičeni ralitevai J je treba.	1 kako nadaljno pt.dj»or » od vi
t>o-na
DOGOVOR MED POLJAKI IN, SOVJETI.
mestnih pmdajalnah' ali da celaiBRIAND OBRAZLOŽIL SVO-uvaži. sevala uotl gotovimi pogo-j JO ZUNANJO POLITIKO.
ji, Hvoje v Ameriki izdelane čev-
lic v Rusijo tw jih prodaja Rn-i Pariz, Francija. S. ot kobra. — som. Dejanski pa bo moralo po-1 Ministrski predsednik Briand je teči še precej časa. predno bo ka-iv spremstvu več članov svojega ka taka stvar praktično mogoča, i kabineta danes odpotoval v St. Dvomljivo je. če kdo izven notra-jNazaire, kjer bo imel jutri gonj ih krogov sovjetske vlade v re*»- vor, v katerem bo obrazložil svo-nici spoznava, kako daleč jih bojjo zunanjo politiko. Ta govor je |»ovedla ta nova politika.	Jdalj časa pripravljal ter bo obe-
Zopetao uvel javi jen je pravice j n^m tudi odgovoril na kritike, ka-indivklualne la.slnine Ui duiiicKa tere je preteklo nedeljo objavil posameznega vključuje netzogžb-,prejeli miiiistrski predsednik Gle-no zopet no ustanovljen je pravice inenceau glede izvedbe versaill-po<ledovanja, kajti če .so delničar-j ske mirovne pogodbe, ji kake družbe vsled k o nemi je odi' Ena izmed točk govora ininistr-strani države fce nadalje deležni |«kega predsednika bo predočila dobičkov, Č(^>rnv je oni. ki je pr-j politiko, kateri namerava slediti votno podpisal kotil«« i je, mrtev, {Franci ja na razorožcvalni konfe-je nemo^če preprečiti, da bi de-'renči v Washingtonu.
.................. ... vel, —• je rekel
I>o popolnega soglasja \y- med John Dombski- jem. poljskim] javljajo uradniki.	ministrom za zunanje zadev*
Kriminalni val. ki ga je opa-'K. Karahan>om. tajnikom rusi.ei žiti sedaj med mladoletnimi v le j sovjetske, delegacije v Varšavi VJV0 Imi p(m<} oni. Ki m mu nje-
r. Imj;,Vli. Uldi v	izvedbe	Pe- jrovi največji nasprotniki, če bi'še
gbj, Nemčiji. Franciji ter drug.li. godbe, sklenjene v Rigi med sov-}^,-,.] in držal vajeti nemške vlade deželah. Domneva se, da jp di-;jetsko Rusijo in Poljsko, lektna posledica vojne, ko je to-1 Kot znano sta si državi medi
Iv s-vojili železnih rokah.
ise-| ckI- His-mareka je bil le kratek
liko tisočem (»tr<»k majkalo prave-^»ojiio očitali, da se ena in druga korak do vprašanja ga vodstva od strani starišev. j\o ne drži določb te mirovni
bili očetje in starejši brat je i godbe.
vojni, niso mogle matere v šte-'------
slučajih zadrževati nagi-! in drugih iztočnih mestih
ilnih
monarhije. P°*|Vsi navzoči s» bili monarhisti ter i -e javtio norčevali iz republike. — iXikdo ni izrecno govoril o zad-
ni izrecno
•mi	1	so P°lni J njem kajzeriu in splošno so 1« za-
bov svojih mlajših sinov in hče- slučajev aretacij banditov in vlo-]htevali ^-ratek monarhije la k. so zašle v slabo družbo ter j mih-ev v starosti štirinajstih ali; Xa Bavarskem lioeejo naaaj svo-polagoma tudi na pot zločina. petnajstih let. Število kršilcev j je£ra lastnega kralja. Zadovoljni število deklic, katere se sedaj j postav v starosti manj kot dva j- so bili s prejšnjim kraljem ali pa pobira ponoei po eestah. je na- set let je naravnost presenotlji-1s kfonprincem Rupprechtom. ravnost presenetljivo. Policija je. vo. Gauge mladostnih vlomilcev p^lco v družbi je bil navzoč v sedaj prisiljena na,lzorovati ple- so nekaj familijarnega za policijo nekem bavarskem mestu ko se je sisca. restavracije ,n druge nočne i večine velikih mest. "	Ruppreeht vrnil s svojo nevesto,
prostore kjer se ,„ v čas,h pred} Policija ima svoje .težkoče. čejopLol je z velikim zadovoljstvom, vojno nikdar pokozal noben straž- hoče nastopili proti tem mladost-1 kako sr, vsi meščani, tudi dolawi. ink. Policija mora nadalje nad- nim zločincem. kajti ponavad I razobesili zastave, nazdravljali > o rova ti taksikabe. ki prevažajo! predstavljajo taki ropi in take jkronprincu ter korakali v aprevo-dečke m mlade deklice v distrikte. j tatvine prvi poskus. Rekordi ka-.dih. Severonemško časopisje ni seller jim pret. velika nevarnost. žejo, da je najtežje aretirati , Veda ničesar poročalo o tem, kajti Rekordi policije v New Yorku t amaterskega tata in vlomilca. 1 državni tiskovni urad je dobro di-
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
so potom nase banke Izvršujejo po ahnl rcni. z^r.Mjivo in hitro. Vieraj so bile naše trne sledete:
Jugoslavija:
Razpošilja na zatinj? poŠte in izplačuje "Kr. postni čekovni urad" In "JadracSui bank«*" v ijaMjani.
300 kron----$1.60	1,000 kron .... S 4 80
400 kron----$2.10	5.000 kron ... $23.50
500 kron----$2.60	10,000 kron____$46.00
Italija In zasedeno ozemlje:
Razpošilja na rilnjg pošte	In izplačuje "Jadranska banka" \ Trstu.
50 lir----$ 2.55	500 Ur .... $22.00
100 lir .... $ 4.60	1000 lir .... $43.00
300 lir----$13.50
Nemška AvBtrija:
Razpošilja na zadnjo pošte in izplačuje MA'Jriatisrhe Bank" n* Dunaju.
1,000 nem.-avstf. kron $ 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00
Vrednost denarja sedaj »i stalna, menja se večkrU nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoto podati natinrne ceni* vnaprej. Mi računamo po ceni Istega dne kot nam poslani dena«* dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" In njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi sa ooe, k\ se ie ali se bodo posluieva!i naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa »o New York Bank Draft.
PRANK SAXSEB STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York —--* Ad»wrUMwnnt>
OLA'S NARODA. 10. OKT. 1921.
"GLASNA R 0 D A?
k.«.
t XX
SLOVENIAN DAIL.Y
iwntd and Published by	____ __
■LOVKMG PUBLISHING COMPANY corporation}
"HANK IAKSER, PrMldont	LOUIS BENEDIK. TroaoufW
Placo of Bu*ln«M of tho Corporation and Addreasaa af Abovo Offlclara: 82 Cortlandt Straat, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Giaa Naroda* Izhaja vaakl dan Izvxemil nedelj In praznikov.
Za celo lete velja	ll«t za Ameriko	Za New York za celo leta
In Canada	HM	xa pol l*ta
Za pol leta	m	»3.00Za Inozemstvo za celo lete
Za totrt leta	»130	za leta
•7.00 13.50 97.00
• LAS NARODA
(Voice Ct the Peopla) Kvary Day Except Scndays and •uosrnptloK yearty SSUJC
Holldaya.
Advertisement* on Agreement.
Doplal brea podplaa la oejbaoetl se priob5»J*3o. Denar ne| aa bla«ovoU pobijati po Money Order. Pri epTemeisbl kraja na^oBnIkov proelmo. 4m. ae aaxa tudl prt^nje MvallMa naxnant. da httrela najdemo naalovnlka.
GLAS NARODA Cortland« Street. Borouffh of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
GLOBJI VZROKI.
V zadnjo m rajni so vrši ruden boj, boj proti slabim rasoin. Proti slabim ("asom je naperjen, proti visokem cenam ter proti javnosti, ki nore kupovati.
Ta boj vodijo oblasti ter ga vodijo privatniki.
Vsi naj se upro proti mrtvilu, ki se je pojavilo v industriji in trgovini, pa bo morda nekoliko uspeha. In re ga je le nekoliko, ga je dovolj.
Ugledni možje, katerih imena pozna vsa dežela, so povedali svoje mnenje, dali izraza svojim optimističnimi nazorom ter izslikali bodočnost s prekrasnimi barvami.
Ljudje verjamejo, kajti,lahko je verjeti lepo stvar.
Moitla pa leže vzrok tega mrtvila še veliko globje. Teža versaillskega miru tlači pleča vseh narodov, tlači jili tako, da se ne morejo razviti.
To je bil namreč mir sovraštva, maščevanja in pohlepa. Namen tega miru je bil uničiti eele narode, odvzeti miljonom in miljonom priliko do življenja in razvoja. Polovica Evrope in polovica Azije stoka da-nes v trh verigah.
Dobrobit narodov je odvisen od razmerja medsebojne odiiosnosti. Svet je podoben finemu stroju, dovršenemu organizmu. Kako naj uspeva celota, če polo-
Zaenkrat so v kongresu na sedlu najbolj slepi in najbolj zagrizeni suhači, ki brezobzirno izrabljajo svoje prednosti.
Vedo namreč, da je narod brez moči ter da ne more dati povdarka svoji volji.
V o p i s
Pittsburgh, Pa. fzdaj pa dopisnik veli: Krivda je Ker se malokdaj sliši od pitts- strani delničarjev. tla ne p;*l-bnrških Slovencev, mi zdi. da|pirajo dosti. Koliko pa ti podpi-l>i bilo dobro nekoliko poročati. | <'»5, povej! Rekel si. da ste zapra-kako so razmere v teh slabih ea-jvjli $1 <">00.00 brez potrebe. T\, se s;jj	|ni pov«dalo do zdaj. Poročali ste.
Z delom <rre bolj poča-si, dela-|'la st,i	register za $6O0.00,
mo 3 do 4 dni.na teden, nekateri^ P* Uovi"a kmžl oKo1^ tudi več	i111	Zakaj, pa niste naku-
—r- , . -	, .u^'p'li potrebne stvari ' Ko je ženska
Neki dopisnik iz	Prttsburpha,1 1 .. . ,.
, ... ' ,	,, . prišla v prodajalno, niste ji imeli
kritizira pittsbursko	naselbino v J
Glasu Naroda št. >e semkaj došlim pevskim, društvom, ker so nekatere nasitili, potem so si morali sami najeti u-uiazan truck, da so se na postajo peljali. Dopisaiik je začel kričati radi zadružne prodajalne in veli, da gre rakovo pot. Dragi dopisnik, to ni nič novega. V odboru je
Peter Zgaga
r, x i • * s eem postreei. Rekli ste: Le poj-226. Zadivaljnje	1 , .	.. . 1
(lite tam k judti. Dotnla je stvari
par eentov ceneje, potem ste se pa jezili, da ni bilo kraja ne konca. Ko ste seje imeli, ste samo poštene- slovenske gospodinje ogovarjali. Ko so se delnice prodajale, se je la-galo, to se danes vidi.* Tajnik veli, da so nezmožni člani v
,	.... , odboru, da na i bi se odbor nado-
nekoliko članov, ki nimajo none-	. ■*
* .	j /, , inestil. Zaikai pa niste tega storili,
nesja vpliva pri narodu. Se pov-'	.- v , . in, ,.
7 .	i	.i-V i ko smo zahtevali se ob času? Tudi
sod je slo rakovo pot kjer so tij ^ hotrf. ^^ D isnik
ljudje svoj nos spotaknili. Res-j^. da ^	Vu
niea je da se je prodajabia v pra;	da ^	^ Xe ^
vem redu zaeela, pa ne zato, da bi	. ,
c	mhee nic ukral. < emu si denar iz-
vsaki i)o svoji volji denar zaprav-	.	„
1	J '	j posojujete, čemu ljudi na limamce
ljal. Večina pittsburških Sloven- 1 ^ ?emu ijudem lažete? Ti cev je priskočila s svojim težko J ljudje vas bodo kleli! zasluženim denarjem na pomoč, I	Naročnik.
Iz Slovenije.
Velik požar v Klečah.	{ga je zadal malo preje Kunčič s
Dne 12. septembra popoldne jej*5^^""'" P<» glavi, MerSolj pa na odsedaj neznan način izbruh- pravi, da je iwiaril Kunčiča, da bi nil sredi Kleč velik p«žar ki bi bi]!»a odgnal od bratranca. Porotni-kmalo upepelil celo* vas. Požrtvo-1 ki »o^potrdili obe vprašanji z de-valnosti dvanajstih na lice mestajsetimi glasovi. Obsojena sta bila d oš lih požarnih bramb se je za-'Alulej »a 2 ''^rt leta, .Meršolj hvaliti, da se j^ proti več eni po-iPa 11:1 1 P°1 l«*ta ležke ječe. žar povsem omejil in udušil. De-1
vetim posestnikou.i je požar uničil I	Orel pretepač
hiše in gospodarska poslopja. Po Železniški pripravnik južne že-vira udov lic more delovati ill opravljati svojega dela ? j požar joi znatno oškodovani so sle- leznice v -Mariboru Volk. ki je ne-
. (iospodje, ki imajo v mislih vedno le svoj lasten dobrobit, nočejo tega spoznati.
Se celo tako egoistični so. da prikrivajo očividne vzroke mrtvila in deju-^sijp. O boljših časih se niti govoriti ne sme toliko časa, da bo ta nesrečna pogodba revidirana.
SAMI SEBE PREK.AS A JO
deč: posestniki: ^lrak Polona. Se-j Javno tega napadel Sokola Anto-ver Marijana. Sever Janez, Kon-joa .Mencingerja in »j ranil, j- hil cilja Janez, Lenče Franc, Škerli dne 5. septembra pred maribor-Marija, Sever T„ovro, Sotler Josip,skim sodiščem obsojen na 600 K in Sotler Marija. Celokupno «ko-'globe ali i diti zapora, povračilo do cenijo na približno dva in pol | v s*-h stroškov in :iSS K odskodni-miljona. Bili so naravnost grozni.ne za Imlečiuc in zdravnika, prizori, ko so ljud;*j morali z vse-1
mi silami braniti svojo lastnino	100,000 lir preveč
j »red divjim elementom. Na lice je izplačal neki uradnik Zagrebške mesta je prva došla jxwania bram- eskomptne banke dne 1. sei>tem-:»a iz Jež ice. za tem takoj iz SM- bi-u Rutlolfn H rejcu Lz Salvore v
Proliibirijski fanatiki v Združenih državah še niso zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi.
< i ravno .se smatra požirek piva, ki bi v polni meri zaslužilo to ime, za zločin, čeravno je ostro prepovedano izdelovati in prodajati alkohol, gre kongres še dal je ter hoče še bolj omejiti uporabo alkohola.
Postave glede zavživanja al k oh o mili' pijač ni mogoče še bolj poostriti. Edinole nezmožnost in korupcija prohihicijskih uradnikov omogočata Amerikancem piti alkoholno pijačo.
V tem oziru ni mogoče postave še bolj poslabšati Samo izvedba nekoliko šepa.
Postava je pa dovoljevala zdravnikom prepisovati alkohol kot zdravilo. Tudi temu hočejo suhači napraviti konec. Pa to še ni vse. Tudi izdelovanje alkohola v industrijalne svrhe hočejo prepovedati.
Proti temu se je pa pojavil močan odpor.
Proti temu so začeli najodločnejše protestirati suhači po poklicu, ki so dobili sprejemu suhe postave dobre službe v departmentu, katerega namen je posušiti Ameriko*	>;
— Lok je preveč napet, — so rekji — in pesil bo, če gre >e nekaj časa tako naprej.
Med njimi je bil t udi Alfred D Van Buren, glavni odvetnik zveznega prohibicijskega komisarja.
Odstopil je, rekoč, da se bliža ''prohibicijska anarhija", katere bigot je in hipokriti nočejo razumeti.
Suhačev pa ne zavaja samo samopašnost k vedno novim pretiranim zahtevam.
Človek lahko dobi za dober denar • "Zdravilo" ter razne patentne medicine, v katerih se nahaja alkohol v liajškodljivejšib oblikab.
Teh patentnih medicin se pa ni lotila postava, ki tako strogo pre|>oveduje vino in celo pivo. -
Pri tej stvari imajo glavno besedo materijalni interesi mogočnih korporacij, katerim je prohibicija vir vseh dohodkov.
To je sicer v škodo veliko industrijam, toda pomisliti je treba naslednje: činunanj alkohola se uporabi v kurilne svrhe, toliko večje je povpraševanje £>o olju.
Rockefeller že ve, zakaj je za Jpopolno odpravo alkohola.
S takimi omejitvami pa niso računali resnični prijatelji prohibieije in vsledtega se ji zoperst&vljajo.
Z veseljem so vzeli ubogemu delavcu čašo piva in z veseljem hodijo k zdravniku, da jim predpiše kaj
44 močnejšega".
Kakorhitro je pa dobiček v industriji ogrožen.
žic., Dravelj, St. Vida nad Ljubljano, iz Vižinarjnv, iz Spodnje Šiške, Guncelj, Gajneljnov, Nadgo-ric?. i« Smart na p»m! Šmarno goro, Stanežic in Rašice.'Požarno akcijo je v<»-cli 1 načelnik župnega odbora Jožef Arhar iz Vižmarjev. Pohvaliti pa je trttba vse gasilce, ki s » neumorno skoro celo noč žrtvovali v blagor vaščanov.
()j Slovani, kje so vase meje. « j Slovani, kje je vaša kri Prošnjam vašim celi svet se smeje.
s plodom vašim vsakdo se redi! * • '
V Ameriki bo kmalo tako daleč, cia bo "America Kiivt" delavcem za zajtrk.
••Columbia" za lunč in "O.
say. can you see" za večerjo. * * *
Izkušnja nas namreč uči, da so t>ii nekateri 'judje neizmerno zredili od samega ljubega patriotizma.
* •
*
Proti Ku Klux Klancem najbr-/« ne bo uvedena kongresna preiskava.
Igralec Arbuckle je pod 5000 dolarjev varščine in bo najbrže oproščen.
Debs se nahaja še \edno v ječi. * * ^
Taka poročila bi moralo izdajati kriminalno sodišče Združenih držav.
Ku Klnx Klanci zato ne bodo deležni nobene kazni, ker na svojo pest izvajajo svoje postave, ki ;o v absolutnem nasprotju s postavami človečanstva in Združenih držav.
Arbuckle bo zato oproščen, ker ie s svojimi tristotimi funti povzročil smrt kinematografske igrale Virginije Rappe.
Debs je pa zato v ječi, ker je
rekel, da je vojna krivična stv^r. * * *
Pravijo, da še ni miru* med Nemčijo in Združenimi državami.
•Jaz pa vem. da j" Taktičen mir ;-e tedaj zavladal, ko so začeti ameriški časopisi nazivati Nemce besedo ^German", ne pa s psov-'coina uHunv in fevton''.
" ir *
Včasih mi hoče kdo napraviti pok Ion in mi piše: '"Verjemite mi, <|a v celem "Glas Naroda" samo "Zgago" čitam. Drugo me ne bri-jrii. Ce bi "Zgage*' ne bilo. bi ne bil naročnik".
Prijatelj, vse moraš čitati. lil če boš čital vse (>d kraja 'lo konca, boš'prišel na sled krvavi irsnici.
la Zgaga ne brije norcev. * * *
Kmalo bo minilo toliko in t<»li-!;»> in toliko l«'t iz/a <';is;i. ko je Kolumb razkril Ameriko.
Dobro in pravično bi bilo, če bi se na to obletnico pela na nevr-vorškem AVaU Strcetu zahvalna maša.
In tudi Zakrajšek naj se spom-ii v svoji jutranji molitvi svoje-Rezika ("vik!, Iflletna delavka.) ga velikega dobrotn'ka Kolumba je bila zaposlena v t ova m i " Pe-
Isti 'i lil ILomenu Alarzelia s Sušu-ka. ki sta baje potem takoj odpotovala proti Ljubljani, toda tam
ju št- niso dobili.
Vsled nezgode izgubila glas.
tovija delu jo
na liregu pri Ptuju. Pri je nek stroj zagrabil za
(Jospodje konzulatu v
pri jugoslovanskem Xcw. Vorku so kot
Uboj v vaškem koritu.
Dne 0. septembra se je vršila pred porotnim sodiščem v Ljub-j tega dne dalje ne govori prav. sli Ijani obravnava proti delavcema ši pa še dobro kot preje. Janezu Mali in Jakobu Jerala iz
nogo in ji raztrgal čevelj raz no--vijolice in kot device. Skrivajo ge. Tega pa se je Cviklova takoj j„ nočejo v javnost, ustrašila, da je izgubila glas. Od
Koroške Pele, ki sta se pred gostilno Marije Čopove na Koroški
j so m nočejo I S cirilico podpisujejo svoja imena, da jih nihče ne more razbr.it i) odkriti.
Konj se je cplašil.
Matevž Skraba, posestnik iz Iteli sprla s kletnim AntonomjMaten€ pri Igu. so je o<luravil dne Zupanom. Prepiru je sledil curov|:]	z ženo, sinom in hčerjo na
pretep, tekom katerega sta obto-1jjož)G ]>ot na Hrezjai«. Pri cesti sv. Ženca odvlekla Zupana v vaflko|F|urjana v Ljub!jani, kjer se za-korito, ga zamašila z vodo, da si vije eosta navzdol proti Sv. Jako-ohlad: jezo in g* a^to še tako pre- j,a trgu pa se je .konj ustra/.il
tepla s kolom, s katerih ju jc ma-elektricne Veznice. Zdi rja! jf | ve remške ladje, ki k- dosoela iz naS^^,ZJUPani ,da„Je.^'ti	»in je dr-|,a i7;tmiha Vojne v Amc-iico.
Tisti denar bi rad imel ki ge if rodil osemnjasti amendment. Ii tisti denar, ki so ira na njegov
iconto ljudje zapravili.
41 * *
Te ilni se je vršil \ New York if velik banket na čast oficirjem i.r-
.slednjemu počil želodec in je na-konja nazaj, a k
Co se rm je prs-
slednjega dn^ u.nrl Obtoženca sta na veriga odtrgala, .sta skočil* z priznala vse, zatrjevala pa, da ni-jYOZa hoteč konja ustaviti. Med-sta imela namena ubiti Z_3>ama.|tem pa ^e je še "št an ga" zlomila Zgf>dilo se je to po nesreči in je in je žena pa<ila ^ vojr Pri pa<1. veliko zaktyvil pokojnik s^in. Po-'^ jP poškodovala po glavi in rotniki so verjeli zagovoru, zani-jso j0 TO0>-ali odpeljati naK^to na kali soglasno vsa ^-prašanja kriv- Brezje v ljubljansko bolnišnico, de in oprostili obtožeoea.
Nesreča z dinamitno patrono.
Žrtev fantovskega maščevanja.. TvauP tnik delavee južne
Kot žrtev maščevanja — baje je - ,	„	, ., '
,, .	.	zelezmce v Zagoriu f>b Savi, ie
slo samo za eno klofuto — je pa- , rp ,- 7	,
, . , __	*. .našel v toplicah v g-izdu dinamit-
del mladi Kuncic, posestnikov sin	.	„ ,	, .
. .	. „ , ... . ^ „ no patrono. \ trenotju, ko jo je
iz Lesc pr? Radovljici. Obtoženca . . . v . . '	,
. , i pobral, se je začelo iz pat r one ka-rerdinand Mulej m njegov bra- ,... .	...	.
„ ,	-ii diti m predno jf» ie mogel zagnati
tranec Mersol sta ga počakala v, . . . . * V«
. . „ ^ . ,	T i: stran, je nastala razstrelba, pri ce-
g»*stdni pri Katnneku v Lescah,1	. ,	,
, . .	• • i i- i A m ur mu je raztrgalo desno roko.
oborožena s težkimi kou, katere
^sta skrila pred gostilno. Ko se je Kunčič odstranil iz gostilne, sta šla oibtoženca takoj za njim in zu
Smrtna kosa.
V Novo mesto se poroča: Dne 5.
naj se je kmalu razvil pretep, med septembra je umrla S. Mr. Korne-katerim je planil }Hulej ž nožem lija Zega, redo\-nica reda šolsskih nad Kunčiča in ga trikrat zapored [sester in ravnateljica Ciril-Meto-zabodel. Knnčič je prišel še do go-■ dove šole v Velikovcu na Koro-Btilne in tam v kratkem umrl. Mu- skem. Pogrel) se je vršil 7. sopt. lej sf je dne 6. septembra pred'na pokopališče v Št. Rupertu pri ljubljanskim porotnim sodiščem. Velikovcu.
jtagovarjal, <3a je storil zločin v sil-J V Rožni dolini pri Ljubljani je
• Par Slovencev, ki bi v prejšnjih ■ asih onli dušo in fcri za avstrijske ■n nemške moruariike ofteirje. ni bilo navzočih.
Tmli to je znamenje časa. ^ * »
Nekateri Slovenci še vedno dosledno pišejo "pitnik" in "pre-cednik ".
Od precejanja do phja ponava-ni daleč.
llugnBhroartHfea
Ustanovljena 1. 1&98
SCatnL 3Irtmnta
InkorDorirar.a L 1900 1 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predse Juik: RUDOLF I'KIil»AN, iK. lsGtb St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS bALANT. Ros 1UC, iVarl A.e , Lorain, O. Tajnik: JOSLPH PI&RLER,	Mina.
BJnKu.inik: CEO. L. EHOZir«, riy, »Jliui-
Bla^njnik nelEpiaf-anlli smrtnin- JOHN MOVEHX, E. 2nd Ave., W. DuiutL, M Um.
Vrhovni tMmui i
Dr. JCS. V. GRAHEK. S*3 E. Ohio St. X.S.. Pittsburgh, Pa.
Nadxprvk odšor:
MAX KERŽlf XIK. Box S-^. RocJr	Wjo.
MOHOR MI.AI>]f\	So. Lav.ndalf- A"«., CLicaxn. III.
FAANK SKRABEC,	WasLineton sr., Denrer. CVjIp.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNIK, Bo* 480, Ely,
OREGOR T. PORENTA, Box 170. Black Diamond Wa«h.
FRANK ZURICH, »rJ17 St. Clair Ave.. Clev«l«nd, O
Združeval.*.! odbor: VALENTIN P IRC, T>19 M**ad<jw Ave.. ItiH-kdafn, Juliet. III. PAI LINE ERMENC. 5TJ9 — i'.rd Street, l.a SalJe, 1 L JOSIP STERLE. 41« E. Mesa Aveliue, l'u.».lo, LV-io. ANTON CELARC, 70« Market Street, Wauke^a-i. 1IL
- Jednotino uradno glasilo: "Gla« Nrr««da"*. *----
Vst> stvari, tikajoče ^e ura«liiiU zadev kak.ir tudi denarue i>oSUJa-tvo Uij se iM.šiljj.jo na glavnega tajnika. \>e |>ritožl:e naj se pu^iija na predsednika |«»rotnega isllKtra. 1'rošnje /m sprejem nov ili Manov In bolniška spriCevala naj se pušilj« na vrhovnega zdravnika.
Jugoslo»'ans!ia Katoliška Jednota se prij»oro<"a rirui Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor ±el» postr*l Olan !c orgaulsa<-ije. naj »e »glasi tajniku bljiž;iHg«i društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite ua gl. lajuikt. >'c*o društvo se lai-ko Wauovl z 8 član1 aH flan'eaiul.
Jugoslavia irredenta,
laj je neprija-
Fašizem V Istri.	. *voje pravice, r
I/. Trsta j.išejo ljiihljanskeinu o-lj Italije ■Jutrn": Mm»»i ljudje pri vas
.uislij ». da je i'ašiz«-in oslabljen, Arditi so zapustili Baroš; kome-la nir la \>-č. on.- mori. ki jo	dija D'Annunzijevcev.
niel in da ho kmalu izumrl. Vara- ^ Rek«' p« m h"* a : \* nedeljo jo sr, (M.selmo *rltHle Istre. Faši-^^Pt- s' <flepijonarji". ki so se-:cm ji* v tej novo zasužnjeni zeni-f^1'!' v	liaros. zapustili t o luko
ji izvršil svo jo posebno nalogo, s;*' fMlpc!jali \ llenetke. ()d tam »rep reč i 1 izvolitev naših ljudi v,s" Pl!tliili v <Iaixlone k D'An-taljanski parlament, on je uničil nunzijn. Namesto lepiionarjev so ilo naših rojakov, ilmo^- prt-jrnal	h»Uo liaroš r.-ški "narodni
z dežele, drupe prestrašil, /apalil "-traxuiki' * to je. /<»p.*t preoble-n opusti.šil njjše Narod u* domo-	I>"Annun/.ij«*vi lepijonarji .
•e m privatne hiše naših selja-	» '» * <lln du priredili v»-
%ov. Setlaj ju momentano nekoli-J'^"	-n^tracijo, streljali v
:o utihnil, »--živel pa i>o zopet, ko	in priseirali. tla Uaroša ne
>ride pravi čas. Oblasti -e /jišLumu	pi"«*d iMlho<l..m je bil na
ie hoji. ker »u pustile in !> ,<l > :>u- x>s'1-1 ulicah Iiekc nabit D'Annun--tilt- nekaznovana vs;i njepova :/-'j**v	icpijonarjein: "1'or-
livjaštva. r"aši-,;i s. \ Istri orpa-i:ziiani pr«d! Slovanom in urg.t-iizi!*ale - . jih italjan>.kc oblsisti ■aiiie Dm 21. avgusta so imeli
sirski lašis'.. svojo glavno r-ino v Piranu. Prišli s-i fašisti i/. šti-«' in Trsta \ m m'-ji stj.l<. pa je t'a-• i.^t>* tudi iiuio*ro ii;i'!i neprijitxnih ■seh. Prišel j«* tudi (,'innta. posla-iec in vodja tržaških fašistov. Bil ie burr^o t.ozdravljen in je s-veda udi govoril.	je. <t;i t';:ši-
t<> j«- bika liaroš ne ►vra/.niku. Narmbiii rhudila
bo
7. fina
^em ne na
-.1 «
1-
rit ične a t>;»Io-
' Slovensk*i»a Naroda" Frana l -čaka hčerka Natalija.
Nesreča na velesejmu.
Mizar Ludvik Jaklič je delal na ljubljanskem velesejmu na spaho-valnem stroju. Vsled neke grče mu je vrplo desko v stran. Pri tej priliki pa je stroj zaprabil za des-jio roko in mu odrezal prste.
i
Nesreča v rudniku.
Simon Veteršek, les-ni delavec pri rudniku v Trbovljah, je spravljal v dolino hlodi«, pri tem pa mu je hM zdrsnil in zadel na levo
•aju. pa«'- j>a. <la potrebuje več ■notnosri. da ho k"s oni '*-'iki na-opi. ki pa Še ča«a v bodočnosti. • iunia }»oro»'*a nadalje o delovanju taksistov v -iraijaiiskem parla-oentii iii j»reii!e na žalostni pro->1">»i Inke Haroš. ki ie sedaj deti-litivno' rzpnblj^na. O delovanju sirskih fašist^»v je poročal učitelj 'uknn, hrvatski penepat, rojen v Vledulinu pri Pulju. Istrski faši-•eiji, j»rav;. rojen v težkih razmerah v Pulju. je sedaj imran in :repa.k. lin«: -*>2 sekcij z lutn-iro ti-oč člani in 5 poslanci. \'eilite. >ravi d i.je da mora fašizem v fstr! orati težko b<lino. ve*lite. da mamo mno«;o n^iprijs'ieljev in »lavni nepriiatel", je slaviz"»i. Tola v slavizsnu n:oranio razlikovati Ivoje: F!r> Slovanki obdebijpjo r>olje in ki so vedno pokazali do-»ro voljo živeti z nami v dobrih »lučajih. Polcsr teh pa se nahajajo še drit&i tipi. naši odkriti sovražniki, ki deluj« jo z v-enii svo-j i ii. i silami, da nam škodijo. Kvo, •^aki sf» fašisti! Dokler Slovan ob-leluje polje i sebi i Italjanom, dokler se ]»ust i od italjanašev izzivati ili izrabljati, dokler ie njih oženj, do tedaj je 00 dober, do g*^ tedaj ni neprijatelj Italije. Ko pa
1 '.v 'i-en .1
vest se j«* rmnuia m j" o^or proti lažnjivo^ti. s katero se je žrtvovalo za upe 1 je Reke. Moji /vesti naj izroče luko Satiro svoji Reki... itd"
Politični dvoboj v Trsiu.
'davni urednik lista '"Popoln di
"I'rieste". Oim» d'Anpelo, in taj-)■ 1' f;i>istič»»e or'_r:mizsiei je, Mora-ra S-C-- i. >-ta poslala ravnatelju tr/a^ke '" iMinosti Maksu ("otiču svoje ]>ričr, ki so zahtevale pojasnila. oziroma zadoš»'enja plede članka "Vitezom opnja". ki je bil ■ bjavljen v c*Hdinosti" dne 2. septembra. Maks Cot tč je imenoval svo ja zastopni ca dr. Hese<l-njaka in dr, Mikuletiča.
Bcmbni atentat- na Reki.
12. septembra ponoči so vrpli neznani storilci \ uredništvo re-š':*"_ra na<*ijonalističnep;i lista Ye-detra d Italia lM»mb». ki je eks-pli brala na oknu strojnice. Ski>-da je neznatna. Trdi ve, da so bombo \rffli ju-rstaši avtonomašev.
Nov odvetnik v Ptuju.
I »r. Ant« n Horvat je otvoril v
Ptuju svojo odvetniško pisarno. ■ «
ADVERTISEMEKTS.
DONT |QP FORGET *
4Americas Making Exposition ^
J SEVENTY-RRST REGIMENT ARMOffTp
j MS STWtET & 4= AVENUE. M	KtW TOOK CITY
October ZSVIovember IZ21
sc postavi 11a nou-e. zahtevajo«"*
V odgovor.
kriee vsi subači proti prebudim in preostrim- predpisom, ni zmotenosti valed udarca, ki mu uuirla rodibini strojnika tiskarne nego ter ntu jo zlomil
Ponovno nazn^njame vKem rojakom hi rojakinjam, da prave Elgin jarantirane mofke in Aenskne ure čisto zlate prstane, verižic«!, priveski iu vso dru^o zlatnino ter demante; dalje prare glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in ALOV&N3KE FLOČČE prodaja >n razpošilja po celi Ameriki mri Vas slovenski -večletni trgovec s zlatnino
IVAN PAJK, 24 Main St., ^Conemaugh, Pa.
Pišite »m po cenik, pošlje ga Vam brezplačno.
GLAS XAUOlSA. in OKT 1<V21.
V
Cemu ljudje žive.
L. N. Totstoj.
IV.
Obstane tedaj in pravi.
—	I)a je to dober človek, no bi bil tako gol, saj nini a niti srajce na sebi. L«* kj«.* si ga ir.T.iknil'
—	Saj ti vendar pripovedujem. Grem in najdem t«»jM človeka pri cerkvici, golega in popolnoma o-zcbljega. Ni ti*, čas ugoden golemu človeku! Hog me je navrnil nanj; da bi no bilo mene, bi poginil. Seveda. Kaj vse se nr. svetu ne primeri. Vzel s«r.i ga s seboj, ga ob-l. kel in privedel na dom. Pontiri s«, Matrjona, greh je, da se razburja. tudi midva bova morala
umreti. —
Zopet bi Matrjona rada začela psovati, a ko pogleda tujca, umolk ne. Tujec je sedel na klop: in ?e ni nail i 1. odkur je sedel na klop. Koke je polo/il na kolena, spustil glavo na prsi, ni dvignil oči in «ru bančil čelo, kakor da ga nekaj duši. Ko Matrjona utihne, i:'pre-govori Svm jo u :
—	Matrjona, ali ni Boga v tebi
K«, čuje Matrjona te besede, zopet pogleda n t tujca in srce se ji umiri. Odmahne se od vrat, stopi k peči, vzame, kar je ostalo od večerje. postavi na mizo, položi zia-ven nož in žlice, p apravi;
—	Večerja j ta, človeka !
Sem jo n dvigne tiner. in mu volit
—	Prisedi, junače!
f prste in napravi isto kakor Sein jon. Ko je Miio zvil kitico, mu pokaže Semjon. kako naj jo utrdi. Tudi to je Mišo takoj razumel. Domačin mu pokaže, kako se reže koža. Mišo jt vse takoj razumel. Karkoli mu le pokaŽ2 Semjon, vse gre Miši izpod rok. Tretji dan ja me delat^ kakor da je vse življe^ nje šival čevlje. Delal je in se ni utrudil. Kadar pa je bilo malo posla, je tiho sedel in gledal v zrak. Na ulico ni hodil, o rez potrebe ni govoril, ni se šalil, ni se smejal. Samo enkrat so ga videli, tla se je nasmehnil, in sicer prvi večer, ko mu je Matrjona dala večerjo.
VI.
Tekli so dnevi, tedni, leta. Mišo je živel pri Semjonu kakor izpo-četka in delal. Razglasilo «e je o njem. da nihče ne šiva čevljev tako pošteno in trdno kakor on. Iz vse okolice so jeli prihajati k Sem jonu in Semjon je imel vedno ve<" imetja.
Neke zime sedita Semjon in Mišo v hiši i»r delata. Kar se pribije pred hišo trojka in se ustavi pred vrati. Sluga skoči s kozla in odpre vratca pri saneh. S sani skoči vlastelin v kožuhu in stop: k vratom ki mu jih Matrjona na steza j odpre. Vlastelin so skloni, stopi sko?i vrata v sobo in se zrav-
na, tako da doseže do stropa — Nato odre/i Semjon kruha ga Semjon vstane, se mu pokloni in adrobi in prične s» večer ja. Ma- Se čudi, ker ni še videl dosti takih
na
trjona sede ni kraj m»/e, nasloni glavo na lakti iu opazuje tujca Kmalu se ji zasmili in omili se ji. Tujec se takoj zveseli, pogleda na Mat**jono in se nasmehne. Ko sta povečerjala Semjon in neznanec, pospravi Matrjona ?. mize in jame tujca izpraševati.
—	Kdo si ?
—	Nisem-odtod.
—	A kaj t< je prineslo na prt?
—	Ne morem povedati.
—	Kdo te je oropal?
—	Bog me jo kaznoval.
—	In tako si ležal gol?
—	Tako sem loža! gol in ziur-zoval. Zagleda pa m * Semjon, za-: milim se mu, zato sle<".» suknjo, me obleče in pravi, naj grem ž njim. Sedaj ;»:• si me ti nasitila in napojila. Bog ti poplačaj!
Matrjona 'stane, vV.ame z okna staro Semjonovo srajco, tisto, ki jo je krpala in jo poda tujcu. Najde tudi hlače, ki mu jih izroči. Tujec obleče, kar mu jo dala Matrjona in leže k peči. Nato ležeta tuili Semjon in Matrjona k počitku.
Matrjona je ležala, a ni spala, ni ji prišel iz misli tujec. Ko ji pade na um. da je pojedel zadnii kos kruha iu na jutri no bodo imeli, ko [Miinisli, da mu je dala srajco in hlače, so ozlovolji. Ko pa se domisli, kako se je nasmehnit, ji zaigra srce. K-r zasliš:, da tudi Semjon ne spi, ga pokliče:
—	Sem jone J
—	Kaj je?
—	Pojedli smo 70s kruli, kar ga jo ostalo, a jaz nisem pekla. Ne vem, kaj bo jutri? Naprosila bom kumieo Melanijo.
Semjon ji odvrne: — Ako bomo živi bomo tudi siti.
Lep človek je to. s^mo o sebi noče ničesar ] 10 ved at:.
—	Ko ne more.
—	Semjon*'. kako je to, midva dajava drugim, a drug: nama ne?
Semjon ni vedel. kaj odgovoriti. Prekine jo. češ: — Dovolj sva govorila. — se obrne in zaspi.
V.
Zjutraj rano se Sem jon prebudi. Otroci so še spali, h žena je odšla k sosedu, da si izposodi kruha. Tujec pa sedi na klopi in gleda v zrak. Obra« mu je danes jasnejši kakor včeraj. Semjon mu pravi;
—	Kaj liočeva. mili brate! Želodec hoče imeti kruha, a golo telo obleke. Treba se je preživljati. — Kaj znaa delati?
—	Ne znam nič.
—	Dovolj je. da hočeš delat«. Vsemu se ljudje prince.
—	Ljudje delajo, delal bom tudi jaz.
—	Kako ti je imp?
—	Mihajlo,
—	Da. Mišo, ničesar nočeš povedati o sebi, a to i" tvoja stvar. Toda hraniti se je treba. Delal boš, kakor ti rečem, a jaz te bom hranil.	"
—	Bog naj ti povrne. Učil se bom delati. Keci, kaj naj storim'
Semjon vzame nitko, natakne na pr*te. satae presti in reče - — Glej, to je lahko opravilo. — Milo pogleda, najakne tudi on na
ljudi. Sam Som jon je bil mršav. Mišo vitek. Matrjona suha kakor deska, a vlastelin kakor človek z diugega sveta. Imel ie rdeč, zabuhel obraz, vrat kakor bik in je bil kakor zlit iz železa. Vlastelin se oddahne, sleče kožuh, sede na klop in pr.^vi:
—	Kdo je gospodar?
—	Semjon stopi naprej in pravi :
—	Jaz sem. gospod.
Vlastelin pokliče s\ojega slugo:
—	Ej. Fedjka, prinesi ko/r.!
Sluga steče in prenose sveženj.
Vlastelin ga vzame, postavi na mizo in sluga ga razveže. Vlastelin se dotakne s prstom kože in reče Sem jon u :
—	Poslušaj me, Čevljar! Ali vidiš to kožo ?
—	Vid im lilagorodni gospod.
—	Ali veš, kakšna je ta koža?
Semjon jo potipa in vel: Kra
sna je ta koža.
—	Tudi jaz mislim, da je krasna ! Ti. budalo. še nisi videl take kože. To je nemška koža. Stane 20 rabljev.
Semjon se ustraši in pravi:
—	A, kje neki naj bi jo bil videl
—	Dob ro, dobro. Ali mi moreš napraviti čevlje iz te kože?
—	Morem, gospod.
Vlasteliu zf:kriči nanj: — K'iko
morem ? Razumi mo dobro, za kosa šivaš in iz kake kožo. Napravi mi take čevlje, da jih bom nosil leto dni. da jih ne stream niti ne razhod im. Ako moreš, mi jih sošij. ako no znaš. mi povej. Povem ti vnaprej, ako jih raztrgam ali raz hod im pred letom ifni, te vržem v ječo. Ako pa jih bom nosit b*to Ini, ti plačam za delo deset rabljev. Semjon se ustraši, a ne ve. kaj naj reče. Obrne se k Miši. ga dregne s komolcem in zašepeče-— Ali hočeva sprejeti to delo? — Mišo pokima z glavo in reče: — Sprejmi posel! — Semjor. po&ltu*a Mišo in odgovori da hoče sušili čevlje ki bodo držali leto dni.
Vlastelin pozove slugo, naj mu sezujo levo nogo. Ko se jo to zgodilo, jo pomoli Semjonu in ukaže; — Pomeri! — Semjon vzame nekaj koscev papirja, jih izgladi in pomeri vlastelinu nogo. Težko je šlo, ker je imel vlastelin izredno široko in nerodno nosro.
Medtem je sedel vlastelin mirno na stolu, bobnal s prsti po mizi, gledal družino in opazil Mišo. — Kdo je to? — ga vpraša
čne psovati. ui obveže glavo, jede na sani in se odpelje.
Ko se vlastelin odpelje, izpre-govori Semjon : — To ti je hrust! Niti z buzdovanom ga ne ubiješ 7. glavo je prebil podpoj nad vra ti, fc njemu se ni zgoflilo nič. --Matrjona doda: Kako bi ne bil debel. ko se mu dobro godi! Ves je k'akor iz železa, niti smrt ga no podre. —
VII.
Semjon pravi Miši; — Sprejela sva delo, sedaj pa glejva. da ga dobro izvršiva. Koža je draga, a vlastelm srdit človek. Da se le kaj ne zmotiva. Veš kaj? Ti imaš bi-strejše oko in urnejše roke. Tu 1-maš mero. Prikroji kožo, a jaz sešijem kapice.
Mišo ga posluša, vzame kožo, jo razgrne po mizi in jame krojiti. Pristopi [Matrjona. gleda, kako Mišo kroji in se čudi, kako de 'a. Tudi ona je bila vešča čevljarskemu poslu, zato takoj opazi, da Mišo ne kroji kože za čevlje, temveč reže okroglasto. Matrjona hope izpregovoriti, a misli si: — Najbrž ne vem, kako se krojijo gosposki čevlji. Mišo zna bolje, ne bom ga motila.
Ko prikroji, vzame dreto in začne šivati, a ne dvojno, temveč enkratno. kakor se šivajo brezpet-niki. Tudi temu se Matrjona za-udi, a ga ne mara motiti.
Ko pride čas obeda, se ozre Semjon na Mišo in vidi, da je sešil brezpetnike.
—	Kako to? — zaječi. — Vsa leta je šival in se ni nikoli zmotil <edaj pa me je spravil v nesrečo. Vlastelin je naročil čevlje z mehkimi golenicami, 011 pa je napravil brezpetnike in tako pokvaril kožo. Kako naj se sedaj pogodim >: vlastelinom? Kje naj najdem tako kožo?
Tedaj reče Miši: — Kaj si naredil. nesrečnež? Pogubil si me! Vlastelin je naročil čevlje, kaj pa m naredil ti ?
Jedva izreče Semjon to besede, potrka nekdo na vrata. Bil je sluga vlastelinov. ki i* prijezdil na onju in dejal:
—	Zdravo!
—	Zdravo J Kaj je?
—	Prihajam vam povedat, da jrospodu ni več treba čevljev, pozdravlja vas z onega sveta.
—	Kako, kako?
—	Ni še dospel do svoje hiše. i-mrl je v saneh. Ko pri voziva do hiše. mu pridejo tlomači naproti, a on se zvali s sani kakor vreča. Poslala me je gospa, da vam povem, da ni treba čevljev, temveč napravite brezpetnike za mrtveca. Naročila mi je. naj počakam, da bodo gotovi in na j jih prinesem
seboj.
Mišo vzame z mize odrezke usnja, jih zavije, prime v roke gotove brezpetnike, udari drugega ob drugega, obriše in izroči slugi. Sluga jih vzame in se poslovi. (Koneo prihodnjič.)
Položaj v Avstriji.
LJUDJE HOČEJO LE NAJBOLJŠE MESO.
Washington, D. C., 6. oktobra, depresija v industriji 111 trgovini ter nezaposlenost ne najdeta nobenega odseva v izbiri mesa pri ameriškem občinstvu, — izjavljajo veleklavničarji v nekem ugotovilu, ki je bilo izdano danes.
—	Vspričo dejstva, da so sko-ro štiri milijoni industrijalnih delavcev nezaposleni, bi človek pričakoval, — se glasi ugotovilu, — da bo postalo po vpraševanje po takozvaaem izbranem mesu manjše in da bo občinstvo v splošnem poslužilo onih kosov mesa. katere je mogoče dobiti za nižjo ceno.
—	Skozi eeli mesec september je bilo povpraševanje po bolj dragem govejem mesu večje kot pa povpraševanje po cenejšem mesu in isto velja tudi glede svinjine, kajti nadražji kosi ko najbolj odhajali. (To je seveda velik Svindel, kajti če kupi človek ce-
— To je pravi mojster, on bo	k?se mes&< dobi	J™**
šival. — odgovori Semjon. — Dobro pazi. — pravi vlastelin Miši, — in šivaj tako, da bodo čevlji držali leto dni. — Tudi Semjon »e Mirne na Mišo in vidi, da ga MiSo niti ne gleda, temveč zre v kot nreko vlastelina. kakor da se je kam zagledal. Gleda, gleda Mišo. nenadoma pa se zasmeje, lice se mu razvedri, a vlastelin ga nahru-li: v
in kosti ter mora kupiti trikrat toliko in polega tega še smrdljivo robo.)
I
NEWY0R&KI VLAK SKOČIL IZ
V Kaerntner Tagespos:" piše resen nemški politik: Sest miljonov A.strijccv je zagazilo v močvirje, iz katerega se najbrž ne bodo mogli nikdar več izkopati. Samo skupno delo vseh. samo požrtvovalnost vseh b» nam še mogla prinesti r-šitev. Ententa vedno in vedno ponavlja, da obstopi naša rešitev le v samopomoči, ne pa v podpori od zunaj. To je prva zapoved za vsakega Avstrijca. Vidni uspeh povzdig« našega gos is »da rs koga napredka bi se moral pokazati jiri naših zastopnikih v državnem zboru. One tri stranke, ki taui sedijo, so odgovorne za to. kar se v Avstriji godi. In tam je predvsem potrebno skupno delo. Ako je v državnem zboru izražena ljudska volja, tedaj bi morala obstajati tesna vez med ljudstvom in upravo. Žal nam kaže resnic« ravno nasprotno. V svoji demagogič-ni volilni pedagogiki poslanci ubiju.io čas v strankarskih prepirih in zahtevah iu ne jemlj.jo v ozn najpotrebnejših poslov, /a posvetova-rje v parlamentu je ljudstvo popolnoma brezbrižno, t elo dnevniki priobčujejo v državnozborskih dogodkih čisto na kratko. Ljudstvo je izgubilo za vse to zanimanje samo tu in tam posluh ne kdo. Če so sklenili novo davčno postavo. Poslanei smatrajo posvetovanja v dunajskem parlamentu kat formalno«, ki donaša dijete. Kajti dežele so seo samosvojile in deželni zbori so jim važnejši nego dunajski parlament. Pri tem imamo tieer se skupno ustavo — na papirju, drugače je pa ta država že davno razjadla v manjša dele. Še nikdar, odkar obstoji parlament, se še ni vršila v njem debata o pravih m resničnih potrebah naše države. Vprašanja, kot bohotno razpaslo -erižnišrvo. pravi vzroki naše finančne krize, v neb-) vpijoča pro-tekeija. miljonski dobički v posameznih ministrstvih in v centrali si pustile parlament popolnoma ravnodušen. Ljudstvo je na ta način izgubilo ves interes in polagoma uvideva, da se vrši s pojmi o samoodločbi popolnoma napačna igra. Trezni elementi \idijo. da so potisnjeni v kot. ker se ni-3 ne zgodi, kar b: odvrnilo korupcijo in popolno balbanizacijo naše. nekoč kulturne države. Važna, vse ljudstvo zadevajoča vprašanja se obravnavajo v sejah raznih odsek od v, da le tu in tam pride kakšen sklep na dan. V eenah je nastala strahovita zmešnjava. Povišanje plač, zvišanje davkov, vedno večja množina papirnatega denarja itd. .vse to obstoji š- nadalje Ni razvidno, kakšen bo konec. Trezni elementi že polagoma uvideva jo da je avstrijska država opereta. Katere na svetu nikjer ne vpošte-vajo. V dobi treh let se je posrečilo tisočletno kulturno delo uničiti. Recimo kar hočemo, mi tičimo v boljševizmu.
_ Take so dandanes razmere-v Avstriji. Neplodna vsenemška politika iz habsburških časov resno ogroža obstoj avstrijske republike ki se ne zaveda-svojih dolžnosti napram ententi in sosednjim državam. Kakšen bo konec ?
Kulin ban.
Kulin ban je bil vladar v Bosni ir velik prijatelj svojega ljudstva. Raditega se o njem med narodom mnogo govori.
Tudi moji starši so so doselili iz Bosne in se dobro spominjam, da mi je stric večkrat dejal": — Za Kulina bana je bilo vse drugače. — Toda preteklo je že več kakor sedemsto let, kar je banoval Kulin ban v Bosni.
Kulina bana je dohitela noč v gori. odkoder se je hotel popeti na Vilinski vrh tor presenetit? vilo, ki jo je vsakdo hotel pose-striti. Toda zašel je s poti, sledeč milemu, omahljivemu glasu, ki se mu nikakor ni mogel ustavljati. Hodil je, dokler se nT popolnoma utrudil ter zaspal pod boričem. Ko je zjutraj zardela zora in se dvig nilo solnce malo nad gore. so padli solnčni žarki Kulinu banu baš
izvesti, kar ti je padlo v glavo! Kdor se le začne popenjati po lestvi slave, ta se ne da ustaviti in strmoglavi v prepad, v brezdno. vsakogar, ki se mu postavi na pot. Kdor začne odvzemati tuje blago se ne more nasititi ter gomili zločin na zločin. Zato to. Kalin ban. zaklinja vila tvojega rodu in plemena. da opustiš krvavi posel če-tovanja in plenjenja. Krvavi so \enci. ki bi si jih s tem pridobil A zato ne bodi bojazljivec, temveč čuvaj in drži, kar že imaš. Imaš podložnike, ki ti gredo po zakonu bodi vsem hkrati oče in mati. — »-trdi in okrepi svojo državico, da ne bo mogel nihče do živega. Glej, da se pomaga sirotam, da bo evetela trgovina in da bo imel vsak svojo pravico. Tedaj se bodo tvojega imena'spominjali, dokler se bosta gibala solnce in mesec. Vc-
v obraz, tako da začne v snu z 1,ec tvoJ« slave bo zelenel lepše, zaprtimi očmi drhteti in solze pre-|ne£° postaneš še tako silen ju-takati, dokler se ne razpne nad'r,ak!—
njim košata veja ter ga zakrije , Tako je govorila zlatolasa vila solncn. Tako je mogel Kulin ban Kulinu banu na dušo, a on, pleme-še nekaj časa sladko spati. Tedaj nit in bistroumen človek, se je brž
Cleveland, O., 6. otkobra. — Draga sekcija potniškega vlaka št. 25 Twentieth Century Limited, namenjena proti zapadu, je Kaj se režiš, budalo! Pazi'da iz tira pri Butler, Indiana, raje. da za časa izvršiš svoje delo! pedemdeset milj zapadno od To-Mišo mu odgovori: — Bo goto- leda, danes zjutraj. Lokomotiva vo. ko bo treba. — Vlastelin «e o-'je ostala na tračnicah in noben buje, obleče kožuh in krene proti izmed vozov, kki so skočili iz ti-vratom. toda pozabi se priposmi- ra, s« ni preobrnil. Nikdo ni bil ti in zadene 1 glavo ob* podBo?, Z£> poškodovan.
se odtrga od zelene vejice, v kate re hladu je Kulin ban počival, zelen listič in mu pade na obraz. Kulin ban se prebudi in se silno začudi, ko opazi skozi listo zlato-laso lepotico, popolnoma belo oblečeno, opasano z zlatim pasom, ki je držala z belo roko ono vejico. Kulin ban skoči pokonci, si vzame sen iz oči in odmakne vejo, da vidi, kdo ga je čuval pekočega soln-ea. Lepotica spusti vejo in hoče pobegniti, a Kulin ban vzklikne:
—	Pri bogTi te sestrim, lepa vila ne beži od mene! Raje mi povej, kdo si, da se ti zahvalim za lepi hlad in da mi boš liu veke verna posestrima, ki mi bo dajala lepe nasvete ter mi v stiski pomagala!
Vila obstane in odgovori;
—	Vila sem in tvojega pokole-nja. Prošlo noe sem to rešila velike nesreče.
—	Kako to? — jo vpraša Kulin ban.
Da si zadel na vilinsko kolo. storil bi bil napačno! — mu odvrne vila.
—	Hotel sem posestriti eno izmed vil v kolu, da mi ponraga biti neprijatelje, širiti mojo oblast in gospodstvo ter tako postati slaven in dičen, — odgovori Kulin ban.
—	Nesrečnež, ne presojaš, koliko rodne krvi bi moral preliti, koliko ljudi pomoriti, da pobiješ vse svoje sovražnike, ki Is. sedaj niti ne motijo. Koliko vrlih sosedov bi moral opleniti in zarobiti, da moreš svojo državo po volji razširiti. To je vse krvav in neplemenit posel, ki Bogu nikakor ni po všeč L A s koliko željami in pohlepom
odločil za boljšo pot ter obljubil vili, da se bo ravnal po njenem nasvetu, vila pa mu zopet obljubi, da mu bo zvesta posestrima in da bo njegovo ime zaslovelo.
Od tega dne je Kulin ba» skrbel za splošno blaginjo svoje državice. Kjer je bilo treba storiti kaj dobrega ljudstvu, tam Kulinu banu ni bilo žal niti truda niti muk. Ni mu bilo do tega, da se mu vse klanja in da ga kujejo v zvezde. Zbral je okoli sebe razumne in poštene svetovalce in rad poslušal njihova navodila. ,Zahteval pa je odločno, da nihče ne stopi s poti poštenja in pravice.
Tako je Kulin ban s svojo veliko skrbnostjo za občno blaginjo držal besedo, ki jo je dal vili. A vila je storila, da se ljudje, kadar hvalijo dobre gospodarje, spominjajo tudi dobrega Kulina bana.
Pozabljen Esad paša.
Kakor znano, je bil pred 15. meseci umorjen v Parizu Esad paša. Ker njegovi sorodniki niso dovolili, da se pokoplje njegovo truplo na pokopališču, so ga shranili začasno v takozvanem skladišču mestne občine, kjer se ie vedno nahaja. Dnevna "ležarina" za Esad pašo znaša 1.40 fr. Dose-daj se ni še nihče prijavil, da bi shranil truplo človeka, ki je bil slaven in poznan v društvu evrop. diplomatov. Tajnik skladišča je te dni izjavil, da bo dal pokopati E-sad pašo na kateremkoli pariškem
Za "smeh in kratek čas.
Pozna svet.
V nekem nabožnem listy je bilo pred kratkim črtati naslednji oglas; — Duhovnik išče kuharico. Prednost imajo take. ki še niso nikdar služile pri kakem duhovniku. —
Duhovnik, ki je iskal tako kuharico. je bil očividuo nepokvarjen in deviško živeč človek, ki bo gotovo še nadalje osti«! veren svojim principom. "
Lahko umevno.
Neki zid je vprašal svojega tovariša : — Povej mi. Izak. kako je to. da ti vedno ujameŠ bolho. Če te ugrizne ?
—. Kaj se pravi to? — je odvrnil vprašani. — Če zagrabim poleg ujamem pa kako drago.
Pretkan odgovor.
Oče je rekel svoji hčerki; — A-na. včeraj je prosil irospnd ('virn za tvojo roko. Ti pa moraš čakati, dokler ne bo tvoja starejša sestra Lina pod streho. Ona je starejša in se mora torej prej poročiti.
—	Toga pa ne morem razumeti. — jo odvrnila hčerka. — saj vendar spravijo najmanjše otroke najprvo v posteljo.
Humor na smrtni postelji.
• Slavni ravnatelj vseučiliške klinike na Dunaju. Johann Peter Prank, je ležal na smrtni postelji "n vsak trenutek ga jo lahko odnesla božja dekla, katero je tako pogosto od podil od posteljo dru-_'ih. Še enkrat se je zbralo osem najbolj slavnih dunajskih zdravnikov. da se posvetujejo. Naenkrat pa so jo bolnik naglas zasmejal.
—	Kaj pa .ie? — so ga vprašali zdravniki.
—	Ravnokar mi ie padla v glavo neka stori ja, — se je glasil od-?ovor. — Na bojnem polju pri Wagramu je ležal neki francoski grenadir ter štel svoje rane. — Parbleu. — je vzkliknil, — osem krogel je treba, da so upihne francoskemu grenadrju luč življenja ! — Tovariši, tudi vas je osem tukaj. —
Ko je izrekol te besede, je umrl s smehljajem na ustnicah.
Med turisti.
Prvi; — Ali res tako dobro poznate Triglav?
Drugi; — Kaj jaz ga ne bi po-znal ? Toga sem poznal, ko je bil še čisto majhen hribček! '
Naše tipkarice.
Prvi gospodar; — Zakaj pa se ne oženite?
Drugi gospodar, njegov dru-
žabnik; — Ce cstanom samec, mislijo moje tipkarice. da bom vzel eno izmed njih jn se zadovoljijo z manjšo plačo.
Gospodje vlomilci.
Pričet nik : — Ali i»i ne mogel tu-' ;az stopiti v vaš > zadrugo.'
Star vlomilec; — Obžalujem, a pri sedanjem prenapolnjenju 1110-101110 sprejeti le še izučene umetne ključavničarje in tehnične inženirje.
Obziren.
Prvi bratec; — Ti si bil zopet te pen v šoli.
Drugi; — Da. a nabil me je stari učitelj, in to nič ne boli.
Prvi; — Zakaj pa jočeš?
Drugi: — Da napravim staremu tnožu malo vesolja.
i
Tudi račun.
Nekje na Kranjskem je bila qr0. stilna, kjer je bil jedilni list opremljen z naslednjo pripombo; —. •Te«!ila brez pi jače "doset vinarjev več. — Soglasno s to (>o1očlu» j»* tu-<!i računal neki natakar.
— Vi imate golaž ; i ~7, vinarjev brez piva. torej ,S."i vinarjev.
tiost; — Povejte mi moj dragi prijatelj, koliko pa stane, če ne bom izpil dveh češ piva?
L^H Em ism ms
ADVERTISEMENTS.
Dr. Koler
81.0VENSK1 ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsbargk, Pa.
Dr. Ketar |t ■Un)U iloTuukl ■dr&TEik Iptcj*. U*t * PlttaktnsfaB. U Ima U-Mm pwtao ▼ adniTl**.
njo ntk man
kolwnL ■utntpljfrtj« kr-
nrtUm 10«. ki	££
Erllch. Cm tmvt* m o. o Vi« ali meiur-
»	iTOtd&^Je IM,
ftoleeini) *	prldiu In IsilstU
to« krt K« C&kAju, k*v ta ko-*«en nt:«i«.
iT**	koleni ad-artra 90 o-
MArjb JW-todL	hitro cpmmtU
** »V" rrMiaktfVi alt ari«, n» ■aka)
•opot po« *■!]
j Frro«« k« rodno wio oadrovta (» M. >«r*h ln	bi** o p« racije.
BoIamJ tL«brrJa, ki pov«roC-*o l»-
▼ krUu ^	in rJa^ia t*«
»rt pu*6,n;u ToCa. ofisravte •
Rerma^jem. branja, koMla« o-»b-Wea. ifcrrf.« tu dru« fc„. RB* bc-^KU. ki aMtao«Jo *8led M« krvi. ovdrarkn ▼ kratkem fitn tn nI pot'-9*no lefa*L
Nekateri dnajt «di-nuH rabijo tol. rnače. da ve« raramejo. Ja-* «na»
t« «t*rv«a txja, aato vat •dr*.rim, ker T<fe razumen tfortt«b. t'rad ne ura: ob lelavalklh ud 9 i,l Ob oedeUab od • do «.
SLOVENSKE - PIANO - R0LE
UCBCA MOJA ........ $1.25 VSI SO PRIHAJALI .. $1.25
MLADI VOJAKI ...... $1.0» HOLZHAKEK MARŠ .. $1.00
DONAVSKII VALOVI .. $1.00 (REZ VALOVE ........ $1.00
se dobijo edinole pri:
NAV1NŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conenungh, P«.
TDRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravije-
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
v
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Isreiito to kvpot prlAcato* pOAeM*- tauter w wiamMi tar f* pofljiU:
pokopališču, ako ae nihče ne javi, ki bi končno poskrbel za njegovo bi ti vile napolnile srce, ako hočeč J posmrtno bivaliače.
Sloveab Publishing Go-83 Cortlardt 8t„ Kaw York.
Cenjeni: Za priloženih peMeset centov t znamkah mi pošljite knjipo "Peter Zgaga."
Ima ...............•»•(••it« i i i i ■■ ■■vrni
Naslov ................................
Država .................................


GLAS NARODA. lO ORT- 1921.
Stranke ii s traikarstve,
"Jutro" piše: Naša država je cisto parlamentarna. Vpliv kro-
Mentoari grofa WitteJ»-f>red-fr. akademijo znanosti
Francoska akademija moralnih
ne je v glavnem omejen na osebno incijativo vladarja v nepolitičnih in pohtienih znanosti obeta veliko
(Nadaljevanje,)
Mimoidoči so prihitel na pomoč ter poklicali policijo. V njegovem žepu so našli njegov naslov ter ga spravili domov. Ko je prišel >opet k zavesti, je l»žal na : voji postelji, ob ko je vznožju je zapazil svojega očeta.
— Kaj se je zgo lilo ' — je vp.asal. — Z velikb previdnostjo mu je nato če pojasnil, da je skozi sest tednov visel med življenjem
tu
ko
»mrtjo. Zdravniki so rekli, da je njegovo življenje rešeno. Sedaj, se m n jt- vrnila pamet, bo vse dobro.
Pet minut pogovora jra je izmučilo. Zaprl je oči ter skušal zbrati svoje misli. Hegah- pa sn sem in tja divje .kot usahlo listje v je-senivkem vetru Preteklost se mu je zdela zavita v temno meglo. Sredi t«- teme in /inede pa je \ idel jasno in razločno prizor, ki ga jei imel z gospodična d-» Arlanž. Vsa dejanja do trenutka, ko je objel Klaro, so bila jasno izrisana. Stresel se je. Njegovi lasje so postali' mokri od potu.
Ni se mu posrečilo postati morile«.
J loku e. Vit je prišel v resnici zopet v p>lno posest irrojih duševnih zmožnosti, je obstajal v tem. da se je spomnil na vprašanje iz kriminalnega zakonika
( V bi bil izvrši' zločin — se je vprašal, — ali naj bi me obsodili.' lia. Ali sem bi! odgovoren* Ne. Ali bi bil čin, zavraen v stanju duševne zmede zločin? Ali cem bil blazen.' Ali sem se nahajal v onem čudnem duševnem mzpoloi« nju, ki se vedno pojavi pred kakim nepostavnirn poskusom.' Kdo more odgovoriti na to? Zakaj niso šli vsi sodniki skozi nerazumljive krize kot je bila moja ' Ali hi mi vrjeli . »"e hi jim ponovil svoj doživljaj*
Par dni pozneje je /„■ toliko okreval, da je lahko vse zaupal svojemu očetu. Stari !_'ospod pa je le skomignil z rameni tei mu zagotovil, da je to le spomin na njegov delirij.
Starega gospoda je ganila po\est o neuspešni snubitvi sina. a ni mogel videti v tem nikake nepopravljive nesreče. Svetoval je, naj misli na kaj drupeir*. mu slavil celo premoženje na razpolago ter mu priporočil, naj se poroči z neko debelo in bogato gospodično iz Postu, ki bi gotovo izvrstna žena iti mati. Nato pa se je vrnil domov, kajti posestvo je trpelo v njegovi odsotnosti. Dva meseca pozneje J a se je preiskovalni sodnik zopet lotil svojega običajnega posla. To pa je bilo zelo težko delo zanj. Opravljal je svoje dolžnosti kot telo brez duše. Čutil je da je njegovo srce zelo zlomljeno.
Nekoč si je drrnil obiskati svojo staro prijateljico, markizo. Ko ga je zagledala, je zakričala o» strahu. Smatrala ga je za prikazen. tako zelo se je izpreraenil.
Klara je bila bolna sko/i teden dni, ko ga je videla.
— Kako zelo me je ljubil, — si je mislila. — Skoro da je umrl ladi mene. Ali me tudi Albert ljubi tako?
Ni si upala odgovoriti na svo^f lastno vprašanje. Hotela ga je potolažiti, govoriti z njim ter ga lazvedriti, a nič več ga ni bilo na izpregled.
Daburon pa ni bil človek katerega bi se moglo strmoglaviti l'rez boja. Kot mu j- svetoval njegov oče, je skušal misliti na druge stvari. Pogosto je zašel skoro na prag razuzdanosti, a vedno ga je zadržala čista poioba Klare.
Nato pa se je z:tti kel k delu, kot v svetišče. Obosodil je samega sebe na najbolj neumorno delo tei prepovedal samemu sebi misliti na Klaro, kot prepove jetičn? samemu sebi spomin na svojo bolezen.
Njegova resnost, njegova neumorna delavnost ;e bila vredna slovesa ambicijozuega moža, a on si» v resnici ni zanimal za nobeno stvar.
Konečno. čeprav ni našel nobenega pravega počitka, ga je vendar ta neumorna zaposelnost oprostila žalosti, ki ponavadi sledi veliki katastrofi. Pričelo se j ozdravljenje pozabljenja.
To so bili dogodki, na l atere je oče Taharet spomnil Daburona, ko j,- izgovoril ime Commarin. Mislil je. da so pokopani pod pepelom eatia. Prišli pa zopet na površje kot besede, pisane z nevidno tinto, ki pridejo zopet na površje, če se segreje papir, u;i katerem so pisane. V enem t rebut ku so se dogodki razvili v njegovem spominu, r bliskovito nagliro »anj, ki se rogajo časi* in prostoru.
Tr.'ba je priznati, da je bila njegova prva misel ona sovraštva in tej misli je sledilo obsojanja vredno čustvo zadovoljstva. Slučaj mu je izročil tega či.\eka. kateremu je dajala Klara prednost pred njim. Tega človeka, k: ni ošaben plemenitaš. temveč nezakonski sin prešeštrie zveze. l>a si zavaruje ukradeno ime, je izvršd najbolj podli umor. In on, sodnik, bo imel m- /revno zadovoljstvo, da udari svojega sovražnika z mečem pravice.
Ta misel pa je bila le tnimoidoča. Vest moža se je uprla in njen glas se je dvigal nad šepetanjem sebičnosti.
—	Ali je kaka xtvar boij grozjia, — je vzkliknil, — kot to spajanje dveh idej, sovraštva in pravice? Ali se more sodnik, ne da bi zaničeval samega sebe, spomniti, da je bil kriminalec, kojega usoda je v njegovih rokah, njegov sovražnik Ali more sodnik soditi človeka^ proti kateremu ima v svojem srcu le eno kapljico sovraštva?
/p večkrat i.skavo:
—	In tudi jar., tudi jaz sem se skoro omadeževal z grdim rom.
In kaj hoče storiti sedaj? Aretirati hoče ter izročiti poroti človeka, katerega je hotel nekoč umoriti.
Svet seveda ne ve za ta zločin misli in namena, a on sam ga ne more pozabiti. Ali ni to zadosten vzrok za odstop? Ali ni boljše, da se umakne, da nrepusti nekemu drugemu to nalogo?
—	Ne, — si je rekel, — to bi bilo strahopetstvo, ki bi ne bilo vredne mene.
Naenkrat pa je imel napad blazne velikodušnosti*
—	Ce ga rešim. — je mrmral, — če ga rešim radi Klare ter mu ohranim čast in življenje? Kako bi ga mogel rešiti? Le s tem. da za-treni pričevanje oeetu Tabaret ter napravim slednjega svojim sokrivcem-v molku. Nalašč bo moral kreniti po napačni poti ter loviti z Gevrolom vred namišljenega morilca. Ali je to mogoče tk
Sodnik je zelo trpel.
Kako izbrati si pot sredi toliko zadreg! Pričel je omahovati ter padal iz enega ckstreuia v drugega.
Kaj naj storiNjegov duh je po tem novem in nepričakovanem udarcu zaman skušal priti zopet v ravnotežje.
—	Umakniti se? — je rekel sam proti sebi — Kje j« potem moj pogum ? Ali ni boljše, da ostanem zastopnik postave, brez predsodkov in nagnenj.' Ali sem tako slaboten, da se ne*morem iznebiti svoje osebnosti, če vršim svoj posel ? Ali se ne morem odpovedati preteklosti? iloja dolžnost je nadaljevati s to preiskavo. Klara sama bi mi ukazala, naj storim to. Ali bi se hotela ona poročiti s človekom, ki je osumljen zločina? Nikdar. Radi Klare hočem torej VT&ti svoj posel. Če je nedolžen, ji bo vrnjen; če je pa kriv, bo oproščena vsakega nadaljnega stika s človekom, ki ni vreden njene ljn besni.
preje si je rekel Daburon, ko je pričel kako pre-
umo-
♦.adevab. V slučaju vladnih kriz je stvar krone, presoditi, kakšno ministrstvo more dobiti v parlamentu večino. V vseh državnih podlih je krona vezana na predlog vlade. Vlada je pravi šef države, o-na pa je izraz parlamenta.
V	konstitucijonalni državi je vpliv parlamenta in ž njim stran-kai#,tva mnogo manjši kakor v parlamentarni državi. Parlament tvorijo stranke. Brez strank ni večine. Velike mase se morejo grupirati !e v stranke, čim večje so stranke toliko lažje gre parlamentarno delo in s tem tudi državni posli. Stranke in strankarstvo so že iz teh razlogov ogromne važnosti in vsak državljan ima dolžnost, baviti se s strankarskim problemom
Pri nas je strankarstvo nesimpatična stvar, to pa vsled izrastkov političnega življenja. Ti izrastki so pojav boja in so žalibog neizogibni. Osebne in korupeijske afere tvorijo po vsem s»*etu dobrodošlo agitacijsko sredstvo strank, kajti mase ne verjamejo toliko v programe, kolikor instinktivno iz prakse, kako se programi izvajajo, oklepajo na vrednost strank. Naivno je misliti, di* se politični boj more vršiti samo s hvalisanjem in pobijanjem programov. Zato je strankarski boj premnogokrat zelo oseben. Lažnji-va sentimentalnost je, tožiti-, da je tak hoj samo pri nas. Samo en pogled v francosko parlamentarno življenj.? nam dokazuje, da je praksa več kakor program.
Kdor čuti odgovornost za državne pošlo, se ne more odtegniti strankarskemu življenju. Tudi če mu včasih kaka poteza stranke ni simpatična, mora korakati ž njo. Kjer se tvori volja velike mase. tam ne more odločevati mišljenje* in čustvovanje posameznika. Kolektivno voljo predstavljajo voditelji, katere strankaiji morejo izmenjati ali pa jim dajati navodila.
Strankarski problem v .lugos'aviji je kompliciran, ker smo dediči predvojnih strank, ki ro nastale v čisto drugih razmerah. Tako imamo anahronizem plemenskih in tudi čisto lokalnih strank. V ' privremenem narodnem predstavništvu" je bil ta konglomerat toliko pestrejši, ker to narodno predstavništvo ni bilo izvoljeno, temveč se je vsaki stranki dalo nekaj zastopstva. Že iz tega samega dejstva si more razlagati vsakdo, zakaj je bilo to narodno predstavništvo delanezmožno. V ustavotvomi skupščini se je stva1* nekoliko popravila. a kar je tamkaj uiaiih drobcev izginilo, je novih prišlo zraven. ker so zastopane nove stranke, ki jih prej ni bilo. Kadar bodo volile v narodno skupščino tudi narodnosti, bo treba konsumirati -e nekaj drobcev, da ozdravi parlamentarno življenje.
Po prevratu je nekaj časa izgledalo, da se razlika med radikali in demokrati ne bo trajno utisnila v novo skupščino. Prečanski politiki so dolgo premišljevali, v kolikor pripadajo strankam s programom sorodnim radikalnemu in samostojnemu, na katero stran naj se nagnejo. Pogajali in posvetovali so se na vse strani. Odločil pa je stvar Protie, ki je k sebi pritegnil šovinistične srbske struje iz Vojvodine. Bosne in Srema ter s tem odbil sporazum s prečanskimi demokrati. Komur je znan historical Jugoslavije tekom vojne, za tega je razločnost pogledov Pašiča na t ni, in Draškoviča in Davidoviča na drugi strani, na našo državo bila očividna in je po Pi otičevem objemu z Jošo Tomičem, pristop demokratov iz Slovenije. Hrvatske. Bosne in Dalmacije v veliko demokratsko stranko bil čisto naravna posledica dogodkov med vojno, v eZnevi in v novi državi.
Volitve niso prinesle odločitve ne na eno ne na drugo stran. _
Zato je bila nujnost sama od seb^ podana, da mora sodelovati radikalna in demokratska stranka na vladi. Mnogi so se nadejali, da zemljoradnička stranka, naslanjajoč se na denmgoško ograrno geslo izpodrine radikalsko demokratske pozicije in pritisn-i obe ti dve -trauki v defenzivo. A prišlo je drugače. Zemljoradničko geslo je izgubilo na privlačnosti in je zeml.ioradniška strank apravzaprav samo cepljenje sicer povsem demokratskih elementov, katero cepljenje otežuje tvorbo velike stranke, ki bi mogla za daljšo dobo prevzeti odgovornosti in izvesti velik gospodarski program. Tudi komunisti so padli. Večina njih ne gre k socijalistom.
Zato pa dokler n- zrastejo for»>acije, ki jih danes niti v približnih konturah ni videti, ostaneta dva glavna tabora: radikafi in demokrati. Kakšen bo izid tekmovanja ni še jasno. Dokler živi Nikola Pašič. se zdi. da se razmerje ne bo bistveno spremenilo. Za njim pa tudi ni nikogar, ki bi mogel prevzeti vodstvo z enakim ugledom. Protie ga je izgubil in njegova opozicija izpodjeda korenine stranki. O bodo demokrati organizacijo svoje stranke provedli dosledno, bodo brez dvoma potolkli radikale. To je tem bolj gotovo, ker st^e srbskimi in strankami-radikalei najbolj na desno, in so vse ostale stranke demokratom mnogo bližje, nego radikali, s katerimi nočejo imeti nobenega posla
Kdor končno ve. da se politična usoda države nujno odločuje v srbskem delu naroda, bo strankarski problem v naši državi presojal j«) izidu borb med d. mokrati in radikali v Srbiji.
Marsikdo, ki razmer ne pozna, je že svetoval, naj bi se oho veliki državni stranki združili v eno. To je nemogoče. Gotovo je, da v tfctem trenutku nastaneta na levi in desni dve novi stranki, ki bi pobijali uzijo: iz dveh strank bi preko noči nastale tri.
V	Sloveniji ni toliko izrazitega smisla za strankarstvo kakor v Srbiji. Delavstvo in kmečke mase močno fluktuirajo in uravnavajo svoj glas tik pred volitvami po trenotnih utisih. To je znak politične nezrelosti ki odpira mnogo polja za nesolidno agitacijo in demagogijo. Inteligenca je seveda prisiljene, se opredeliti. Klerikalna inteligenca tvori enotno fronto, napredna pa, kakor povsod drugod, je nagnjena, da se cepi. Malo ima smisla za vodstvo mas, skoro nobenega pa za ocenjevanje strankarskih problemov.
Evo primer: Dober pristaš JDS napiše, da on ostane stranki zvest do smrti, pa misli, di bi bila dobra poteza, ustvariti iz naših disidentov ^radikalno7' stranko v Sloveniji. Uvideva, da noben klerikalec ne pojde v radikalno stranko, priznava, da je NSS po programu isto kot JDS. ali on bi ne zavidal,'da se demokrati razcepijo v demokrate in radikale. Zakaj tof Ker potem bodo radikalei po njegovem mnenju, če se enkrat spr > z demokrati, morali iz Slovenije vzeti v vlado mesto klerikalov — svoje radikale.
Načrt je dober. Približno ktkor povest o ježu in zajcu ki sta dirkala čez travnik. Račun pa ima to pogreške da se da tako prevarati samo zajec. V politiki odloča moč in število in malo drugega t e bi demokratska stranka delila vlorje po ježevem receptu, bi predvsem izgubila vse mandate, ki bi jih pa dobili drugi, ne pa takozva-ni radikali. Ob današnji situaciji je vsako cepljenje izvrstna opora klerikalizma.
Strankarski problem v Sloveniji je uganka zase, katere naj nihče ne rešuje prenagljeno, da ne obsedi med dvema stoloma.
Bližnji razvoj dogodkov nam samo veleva, da sklenimo svoje \ rste najožje, d aopusrimo prazno kritiziranje in se vsi oprimemo dela in da skušamo ujediniti pod našo zastavo vse, kar priznava demokratska načela. Ako osebe in osebna nasprotja zavirajo to konsolidacijo, se morajo ta nasprotja izravnati, da bomo častno vršili svojo nalogo kot skrajno krilo demokratske stranke na severni in za-padni graniei Jugoslavije.
ADVERTISEMENTS.
politično senzacijo. Njen član cour poseduje namreč izvirna besedilo memoarov grofa Witteja, slavnega ruskega diplomata in nekdanjega ministrskega predsednika. Leeourjevo ime jamči za rednost in verodostojnost. Memoare namerava prečitati na prvi seji i-menovane akademije izjavil pa je že sedaj o njih sledeče:
— Dragoceni rokopis grofa — Witteja je iskala ruska policija takoj po njegovi smrti leta 1915. Policija carja Nikolaja IT. je hotela za vsako ceno priti do tega rokopisa a ga je zaman iskala po vsej Rusiji. Prišla j-i celo v Bia-ritz v Francijo, kjej: je imel grof Witte svojo vilo. Vdrla je v vilo in jo natančno preiskala, a rokopisa, za katerim je brskala, ni našla. Bil je namreč shranjen v neki banki v Biaritzu. Kmalu Vo znano vsemu svetu, zakaj je carjeva policija tako marljivo iskala ta rokopis. Vse. kar morem povedati o rokopisu pred črtanjem v akademiji, je to. da je v njem o-pisana rusko - japonska vojna, portmoiitska pogodba, misterijoz-ni sestanek carja z nemškim cesarjem Viljemom Bjoerku, reforma ruske ustave, veliko rusko posojilo leta 1906. itd.
Umevno je. da je ta izjava priznanega francoskega zgodovinarja Laconrja izzvala v časopisju splošno debato o memoarih grofa Witteja Neki pariški list zatrjuje, da je grof Witte v svojih spominih podal o carju Nikolaju II. ta-l-o sliko, da boljševikom nikdo ne bi smel zameriti, ako so ga umorili Znani ruski revolucijonar Bur-eev pa je ostro nastopil proti takemu tolmačenju še neobelodanje-nih spominov, češ, da je treba z obsojajočimi komentarji počakati, dokler ni znana točna vsebina Wittejevih zapiskov.
Vsekakor se č i tanje memoarjev v francoski akademiji pričakuje z veliko nestrpnostjo, alcoprav ne kateri listi trdijo, da je Laeourje-va izjava samo senzacija, s katero hoče vzbuditi zanimanje za delo akademije.
Francoski glas o vsenemški propagandi.
KRETANJE PARN1KOV
Kedaj približno odpluje jo i* New Yorka.
LA SAVO IE
rHANCC
OLYMPIC
PRCS. WILSON
ZEELAND
RYNOAM
HUDSON
LA TOURAINE
LEOPOLDI N A
BERENGARIA
KROONLAND
LAFAYETTE
N, AMSTERDAM
ORDUNA
PR. MATOIKA
AQ UIT AN) A
MONGOLIA
ARABIC
LAPLAND
LA LORRAINE
NOORDAM
SAXON IA
ITALIA
AMERICA
ADRIATIC
PARIS
ARABIC
CARMANIA
FINLAND
OLYMPIC
M1NNEKAHDA
BELVEDERE
WASHINGTON
ROCHAMBEAU
ORBITA
POTOMAC
REG1NA
ROTTERDAM
AQUITANIA
Predsednik francoske zbornice Peret je imel v Neuville govor, v katerem je izvajal med drugim: So li podane vse garancije, da moremo zabraniti poraženemu sovražniku nov napad ? To vprašanje je pač upravičeno z oziroin na poročila iz Nemčije o vsenemškem delovanju in intrigah vojaške Stranke, ki hoče kljub razorožitvi imeti močno vojsko in vojni materija!. Imeti moramo odprte oči in zasledovati moramo dogodke onstran Rena. Čeprav nimamo pra vice dvomiti o dobri volji momen fane nemške vlad;-, vendar smo upravičeni zahtevati, da se pokaže ta dobra volja tudi v dejanjih. Pod dozdevnim miroljubnim na^-vom obrambne organizacije se sk riva vsenemški duh, ki je sko&i 40 let pripravljal najstrašnejši a tentat. Francoski narod zahteva, da preženemo s horiconta oblake ki nam grozijo.
12	okt. — Havri GOTHLAND
1»	okt. — Havre; LA TOURaINE
15	okt. — Cherbourg j ZECLAND
15	okt. — Trat| ARGENTINA
15	okt. — Cherbourg POTOMAC
t5	®kt. — Boulogne LAFAYETTE
15	okt. — Bremen RYIMDAM
18	okt. — Havre
20	okt- — Havre
20	okt. — Cherbourg
22	okt. — Cherbourg
22	okt. — Havre
22	okt. — Boulogne
22	okt. — Hamburg
22	okt. — Bremen
25	okt. — Cherbourg
26	okt. — Hamburg
28	okt — Genoa 2t	okt. 2»	oni.
29	okt. — Boulogne ARABIC
29	ekt. — Hamburg G. WASH'TON
29	okt. — Trat SAXON1A
1	nov. — Cherbourg FINLAND
2	nov. Cherbourg PR. MATOIKA 2.	mv. — Havr* 1 OLYMPIC
?.	nov. — G.-noa ROTTERDAM
5	nov — Cherbourg ORDUNA
5	nov. — Cherbourg SAXONIA
5	nov. — Cherbourg AQUITANIA
5	nov. — Hamburg M'!MN EKAH DA 5 nov. — Trat ZEELAND
8	nov. — Cherbourg RYNOAM
8	nov. — Havre ORBITA
12	nov. — llamjurg ADRIATIC
12	nov. ~ Bremen N. AMSTERDAM
12	nov. — Genoa j POTOMAC
12	nov. — Boulogne' ARGENTINA
10	nov. — Cherbourg
MANCHURIA PARIS
KROONLAND OROPESA N. AMSTERDAM AMERICA ADRIATIC MONGOLIA LAPLANO CARMANIA PRES. WILSON Cherbourg ' HUDSON Havre NOORDAM
17	nov.		Genoa
19	lov.	— Havr«	
19	nov.	—	Cherbourg
	nov.		— Tr*t
19	nov.	— Breman	
19	nov.	—	Havre
19	nov.	—	Boulogne
23	nov,	—	Hamburg
26	nov.	—	Cherbourg
2t>	nov.		- Havre
26	nov.	—	H amburg
26	nov.	—	Boulogne
29	no\.		Bremen
30	nov.	—	Cherbourg
1	dec.	—	H amuburg
	dec.	—	Cherbourg
3	dec.	—	Cherbourg
S	dec		— Trst
3	dec.	—	Bremen
3	c!ec.	—	Boulogne
6	dec		- Genoa
8	dec.	—	Bremen
8	dec.	—	Hamburg
10	dec.	—	Cherbourg
10	dec.	—	Bremen
10	dec.	—	Cherbourg
10	dec.	—	Boulogne
tu	dec.	—	Hamburg
13	{♦ec,	—	Cfierbou. -j
13	dec.	—	Cherbourg
15	dec.	—	Hamburg
24	dec.	—	Cherbourg
24	dec.	—	Boulogne
24	dec.	—	H amburg
28	de«:.	—	Cherbourg
31	dec.	—	Boulogne
31	dec.		Bremen
12	tart.		— " Trst
Glede cen 2a vozne listke in rse druge pojasnila, obrnite se ua tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	82 Cortland* St., New York
Naznanilo.
advertisements.
iSČB SE
ALOJZIJ ZElMT^TAK, ki se je pred 7 leti preselil i« domovine v Cleveland, Ohio. Zadnji njegov naslov se je glasil 1418 East 40th Street, Cleveland, Ohio. Naproša se on, kakor vsak drugi, kateri bi vedel za njegov sedanji naslov, da ga prijavi podpisanemu konzulatu.	•	j Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, ^4:i W. 22nd St., New York City (8-11—10)
Jugoslovanski generalni konzulat v New York o obvešča vs« prizadete, da je postavM o taksah /. dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče; za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje aLi obnovitev potnega h&ta : za šest mesecev 2 dolaija;
za eno leto 4 dolarje;	, <
7_2l putno knjižico 1 dolar.
i
OPOMBA.
Pri izdajanju ali obnavljanju potnih listov je treba plačati pristojbino tudi za čas, kp ni bil potni list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled tega morajo: državljani prejšnje kraljevine Si bije plačati za vsakih .šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih ssst mesecev. Državljani Južne Srbije plačajo takso kot Srbijanci, toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere danes tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes zi> vsakih šest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekel, morajo plačat: ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takse za izda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, 1:1 niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takse za vizum (jO centov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj tort-j štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil r veljavi do konca tega leta. Če kdo želi imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati za vizum 60 centov.
29. okt. 5. nov. 19. nov.
COLUMBIA GRAMOFONE
- * VELIKA ?\M>£A PWtt V VSEH «ZIFH. L-L_
nemuumsb, J"iiiwi!aT:r—m0,n.
Najvaejl, na jhttra^lna Httu. I zborna ooatratba MtnlMm. V «oi«m mostu aH Mtftlnl trn lokal* nI
Runumko^' Madžarsko *
Dufcrornjjtn, Trafe in Roko
IT ALI A - - 29. okt
Ši/kart« «103. — Davek f5.
Proko Chorbour«* i«Southampton«:
•ERE NOAH I a ...... 20. Okt.
AQUITANIA ........ 25. okt.
CAHMAAIA .......... 5. nov.
V JUGOSLAVIJO
Hitro zvezo s vsemi točkami v Juflo-elaviji. Dobra In zadostna hrani, 2aprtl proatorl. Velik prostor na krovu. Vas u-dobnosti modernega parnlka.
ODPLUTJE VSAK TEDEN.
Pomol 58-62 North River, New York. ) >
FINLAND C Cherbourg > 2EELAND ) Antverpen )
SAMLAND 'Hamburg,
LilKiva in Gdansk) 30. nov.
(Samo S. roared-)
American Line
MONGOLIA rv Vigro, Cherbourg
Hamburg la Gdansk) 26. okt. MINNEKAHDA Hatnourg In
Gdansk)	5. nov.
MANCHURIA (Hamburg In Gdansk
preko Cherbourg)	23. nov.
VSE VODNE PROGE DO POLJSKE.
^bk White Star
ADRIATIC r » Cherbourg (	2. nov.
OLYMPIC \ Soutttarapton C	5. nov.
Iz New Yorka, Napo'j in Genovo: GOTHLAND fsamo 3. razred) '.?. nov. New York In Boston — Azsrl, Gibraltar, Napsfl In Osnov«.
CRETIC .................... 22. oktobra
•ARABIC .preJSai 'Berlin ) 29. oktobra •Najvet* para Ik v redni* slutbl I Juino-evropekiml prfAan!4£L
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
120 parnikov _ 1.2M.M* ton • BROADWAY	NEW YORX
alt pri lokalnih agentih.
GOStlLICH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
PRES. WILSON .......... IE. okt.
BELVCDERE ............ 1. „0v.
ARGENTINA ........... 19. nov.
PRES. WILSON .......... 3. dec.
Cene za Trst In Reko se: Pres. Wilson »115 In «S davka. Araentlna In Belvedere $103 In
$5 davka. Potom listkov izdanih za vsi kra-J e V Jugoslaviji ln 8roJJ>-
RazkoSne ugodnosti prvt^a. <Jru-
eega in tretjego, rajsreda.
Potniki tretjega razreda dobivajo
Lrezplacno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Psasonoer Department
2 West Street New York
		mE			IBS9
					
suho grozdje.
; Mtrifrotei ado didke debelo jo- :; k rode, bok« SO fantov .. ;; caper grami* največje in nej- «►
00
• • lUlo črno grflko grozdje, selo i' \ * Blndko, boksa BO fantov |7.— < - > PottJtte U. no jrnCun rsoks bokas '' " ■ kt nnroCtte fat poslan bomo tako]. , ,
:: BALKAN IMPORTING CO. -
< • «•* Skerry New York. N. Y. ;
' »JMlUKljUlilOlJM liliJ
Potoranje v Jucosbivljo preko Benlogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsi parnlkl, kl odpiujejo Iz New Yo^ka so na dva vijaka.
RYNDAM ............ 15. okt,
NIEL'W AMSTERAM . 22. okt.
NOORDAM .......... 29. okt.
ROTTERDAM ........ 12. nov.
Vsi parnlkl Imajo za tretji rns-
red robe ca 2, 4 in 6 oaeb. Cena za X razred iz New Yorka do LJubljane $100, do Zagreba 9101
ter $fi vojnega davka. Za pojasnila ln cene vpraiajte prt:
HOLLAND-AMERICA LINE gp-24 State Street_New Yerk
Evakuacija Earanje končana.
Izvršene so priprave za likvidacijo baranjske župani je. Vsi u-radniki so bili že tudi porazmešee-ni po drujsrih mestiii v kraljevini. Na ta način je evakucija Baranje končana. Pod našo upravo je stal samo še majhen trikot med Donavo in Pravo.