OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Commercial Printing of All Kinds ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO XXXI. — LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 28, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 84 D omače vesti rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Louis tančic, 21701 Nicholas Ave., zgiasile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerkico, J bo delala družbo bratcu. De- '0 ime matere je bilo Jean ' Glich. čestitamo! ^ bolnišnici Johana Cinkole Wolf iz J, E. 160 St. se nahaja v j,®®rgency Clinic bolnišnici na kjer jo prijateljice o obiščejo, želimo ji čim-okrevanje! vest Frank švigel iz E. 167 pia nekaj dnevi prejel Gr njegove družine iz tei^ pri Cerknici, v ka- mu sporočajo, da je tam v častitljivi sta-V Clevelandu a njegova mati Johana, ro- Baraga Sti C RT 1 . ' jjjjv. * ^ uieveianau za-sina Franka in hčer Slapnik, v Ashtabuli, shia Johna; v Graho-zapušča nečakinjo in ne-star tirata Franca Baraga, 92 let, ki je oče v Cle-t. živečih Baragovih bra- V Rusiji že pripravljajo velike maj niš ke proslave Moskovska "Pravda" priobčila prva izčrpna poročila o volitvah v Italiji ■ MOSKVA, 27. aprila — Sovjetska komunistična stranka je danes začela pripravljati majniško proslavo s pozivom na vse delavce sveta, naj se združijo s ciljem, da izpostavijo in razbije jo "agresivne vojne načrte imperia-listov." Centralni odbor stranke i«"* objavil 51 parol, ki se jih ^ Jakoba. Antona, Matevža doctor's bolnišnici na Cedar Qf nahaja Mrs. Mary Pfj. 19316 Cherokee Ave. jaj ®'jice jo lahko obiščejo, želimo skorajšnje okre- V K ^*11 shod v 32. vardi ^6 gl^°kratski klub 32. var-tičjj: za jutri večer poli- v Slov. del. domu na Rd. Nastopili bodo Pan >- k^ndidatje kot bivši žu-2% g 'T. Miller, ki kandidira ^S^^nerja; Wm. M. Boyd, tofj za, državnega sena-Robert J. Bukley, toD ^ John J. Prince, An-«6 ^hovec in drugi. Oddalo •e bQ nagrad in brezplačno W ^^'^iralo okrepčila. Pri- ^ 0V> Q v ^ O. zvečer. Vi ^ ^ v Clevelandu % Glen Taylor, ki na li-progresivne stranke ® za podpredsednika držav, se bo danes ^ Clevelandu. bo imel več govorov v \te .^^^Grno-vzhodnega Ohia, ^ Za spodbujal kampa- podpisov na pe-njega in Wallacea i • ^®(lh glasovnico v Ohio, j p, ®^sedniški kandidat bo M ^^elanda ildbl vršil v zvečer pa bo imel zo- sovor odpotoval na Lorainu nadaljna govora in si-^rrenu in Youngstownu v Akronu. Jutri bo K, --- ^ prizadela razsvetljavo fc^evihi- ki je včeraj zgodaj Sgj. ^^^®la Cleveland, je po % ^ .'^^lih mesta delno ohro-%o ^^^^sko službo in elek-^eijij.^^^^vetljavo. Nevihto je ^ je y naliv, tekom katefe-^ tempera- ^ 29 stopinj. Za da je bo rabilo na zastavah ob priliki proslave 1. maja na Rdečem trgu v Moskvi. Samo dve paroli sta v zvezi z mednarodnimi dogodki. Ostale parole pozivljejo na nadaljne napore vojakov, kmetov, delavcev, znanstvenikov, umetnikov in šolskih otrok. S parolami se pozivlje umetnike, naj ustvarjajo dela visoke ideološke vsebine, znanstvenike pa se ohrablja k nadaljnim uspehom na njihovem polju. Dalje se od delavcev zahteva popolno produkcijo in zvišanje zmogljivosti v industriji. Poziv delavcem sveta, da združijo svoje sile Dve paroli, ki sta namenjeni delavcem vseh držav sveta, po-zivljeta k izpostavitvi in uničenju agresivnih vojnih načrtov imperialistov in k združitvi sil v borbi "za vašo svobodo in neodvisnost." Porazite imperialistične načrte za zasužnjevanje ljudstev," se glasi zaključni del druge parole. Majniške parole bodo izpisane na velikih napisih in nošene v paradah civilcev. Parole, ki govorijo o notranjem delu, bodo uporabljene tudi skozi celo leto v tovarnah, na železnicah, v restavracijah, uradih in na javnih mestih, na katerih se zbirajo sovjetski državljani. Moskovska "Pravda" pa je priobčila prvo izčrpno poročilo v zvezi z volitvami v Italiji. V poročilu je rečeno, da so krščanski demokrati premierja de Gas-perija zmagali s poneverbo, po-tvarjanjem, sleparijami in z zunanjim vojaškim, političnim in ekonomskim pritiskom. * "Varnostne mere" v Trstu v zvezi s proslavam!^ TRST, 27. aprila — Anglo-ameriška vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja je danes ukazala, da se zapre 10 mejnih postojank in je obenem omejila potovanje za prihodnjih šest dnevov, ko se bodo v Trstu vršile majniške proslave. Baje je bilo upravi sporočeno, da nameravajo priti v Trst na majniške proslave tudi komunisti iz Jugoslavije. Neki uradnik vojaške uprave je izjavil, da se bo dovolilo vhod v Trst samo tistim osebam iz Jugoslavije, ki redno potujejo v mesto. Uprava opravičuje podvzete "izjemne mere," češ da je bil ustvarjen "izredni varnostni položaj" zaradi nedavnih italijanskih volitev, pri katerih se je dosti govorilo o Trstu. Firma, ki nudi industrijalcem tajne zaupnike Neka agencija, katere sedež se baje nahaja v Indiani, pošilja upravam posameznih tovarn v Clevelandu pisma, s katerimi jim ponuja (za plačo seveda), da bo med delavstvom špijoni-rala in ovadila tiste, ki se ukvarjajo s komunistično aktivnostjo. Pisma so podpisana samo z začetnimi črkami "WACL," kot naslov pa je naveden poštni predal v Indianapolisu. Kot pravi uradnik cleveland-skega Better Business urada A. H. Cole baje pomenijo začetne črke "Worker's Anti-Commu-nist League." Cole je izjavil, da firma s svojimi pismi predlaga direktorjem za osobje v tovarnah sodelovanje pri določanju uposlen-cev, katerim se lahko zaupa in pri tajnem delu, da se razkrijejo komunistični nagibi ali pa komunistične aktivnosti posameznikov. Skrivnostna firma, ki špekulira s proti-komunistično histerijo v deželi, zahteva tudi "članarino" od tovarn, ki bodo usluge sprejele. Članarina je določena sorazmerno ž veličino tovarne in številom delavcev. Kot pravi Cole, ni znano, dali je kakšna clevelandska tovarna sprejela usluge te firme, ki odprto prizna, da se ukvarja z za-upništvom in ovaduštvom. Policija je zopet zasegla orožje, očividno za Jude NEW YORK, 27. aprila — New-yorška policija je danes naznanila, da je zasegla skladišče orožja, ki se je nahajalo v nekem industrijskem poslopju na Manhattanu. Do zasege orožja je prišlo po pogonu, ki ga je podvzela policija na poslopje. Aretirana sta bila tudi dva moška, ki jih je policija presenetila, ko sta pripravljala pakete s hrano in obleko, ki so bili namenjeni za Palestine. Aretirana moška sta 19 let star Joseph Untermeyer, študent, in 30 let star Isiah Warsaw, urar. Policija dalje pravi, da se je v skladišču nahajalo okrog 100 pušk, 100 samokresov, nekoliko granat in nožev, municija in bajoneti. Baje sta aretirana moška člana neke zionistične mladinske organizacije, na podlagi česar se sklepa, da je bilo orožje namenjeno za Jude, ki se v Palestini borijo za svojo državo. truman oprostil nacistične sabotakje WASHINGTON, 27. aprila— Dva nacistična saboterja, ki sta se med vojno izkrcala v Ameriki in bila tu tudi zajeta, sta bila danes oproščena in poslana v Nemčijo. Predsednik Truman jih je oprostil, ker sta ne samo pomagala, da se je spreobranilo šest ostalih nemških saboterjev, ampak sta tudi razkrila važne vojaške podatke. španija obnavlja bojno mornarico MADRID, 26. aprila—Danes je bilo naznanjeno, da se španska sredozemska mornarica, ki že od civilne vojne ni bila aktivna, nahaja pod novo komando in da bo ojačena z nadaljnimi bojnimi ladjami. poljski begunci bodo lahko angleži LONDON, 25. aprila—Notranje ministrstvo je danes omogočilo bivšim članom poljske armade, ki se nahajajo v Angliji, da postanejo angleški državljani, ako izpolnujejo nekatere pogoje. Ministrstvo je objavilo navodila za okrog 30,000 Poljakov, ki se nahajajo v Angliji. Vsak Poljak bo lahko postal državljan, ako govori angleščino, prebiva na ozemlju Anglije najmanj pet let in ako je služil bodisi v angleški armadi ali pa v priznani civilni službi najmanj eno leto. ®n8ki urad zopet napo- nAnouaHnA vTO- ŠL: yatek nenavadne vro _ j® zadnje dni objela Pozoni J® «• čitalelj« na ogla# nabornega urada ki je priobčen o® današnje izdaj« nizozemska dobila prvo ameriško pomoč ROTTERDAM, 26. aprila — Danes je doplula v Rotterdam ameriška tovorna ladja "Noor-dam," ki je dopeljala prvi tovor blaga v okviru Obnovitvenega programa za Evropo (Marshal-lovega načrta). gen. clay zahteva milijardo za nemčijo FRANKFURT, 26. aprila — Vojaški vladi Zed in jenih držav in Anglije sta podprli nemško zahtevo za uvoz hrane v prihodnjem fiskalnem letu. Preračunali sta, da bodo Nemci potrebovali hrane in gnojila v vrednosti več kot $1,097,000,000. General Clay je s svojim kablom, ki ga je poslal v Washington, poudaril, da je potrebno ohraniti sedanje odmerke hrane za Nemce. veteran se je odrekel državljanstvu FRANKFURT, 27. aprila — William Miller, ki je nemškega porekla in je poročil dekle nem-ško-japonskih staršev, se je danes odrekel svojemu ameriškemu državljanstvu, ker namera va ostati v Nemčiji. Miller, ki je služil v ameriški armadi, je bil poslan iz Japonske v Nemčijo na svojo lastno zahtevo. Kratke vesti končno so se spomnili tudi na indijance WASHINGTON, 27. aprila— Senat je včeraj sklenil, da bo v kongresu predlagal, da se četrto soboto vsakega septembra proglasi za ameriški "Dan Indijancev." * pet dni staro dete storilo prve korake HARTFORD, Conn., 27. aprila—V Lewistonu, Me., se je rodilo dete, ki je pet dni po rojstvu storilo svoje prve korake. Kot pravi zdravnik, je dete, ki je sedaj staro pet tednov, v vsakem oziru normalno. v burmi so ubili 84 komunistov RANGOON, Burma, 27. aprila — Uradno vladno naznanilo pravi, da je v nedavnem pogonu, ki je bil prirejen z namenom, da se zatre komunizem v Burmi, bilo ubitih 84 komunistov. Vladno poročilo omenja, da je tudi 54 komunistov bilo ubitih pri Daik-U, severno od Ran-{ goona, nadaljnih 30 pa pri Myit-ki. družabno odlična dama najdena mrtva ob morju MIDDLETOWN, N. J., 27. aprila. — Danes je bilo najdeno tukaj na morskem bregu truplo 52-letne Mrs. Helen Paine, družabno odlične dame iz New Yorka. Ženska ni utonila, niti ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja. Domneva se, da j« zavžila strup, toda uradno to še ni bilo ugotovljeno. Odstavljeni policijski poročnik obtožen Policijski poročnik Ernest L. Molnar, ki je bil pred par tedni odstavljen pod obtožbo, da se je pajdašu z znanimi nižinskimi karakterji, je bil včeraj od velike okrajne porote formalno obtožen, da je protežiral rake-tirje, ki se ukvarjajo z nepo-stavnimi loterijskimi igrami "policy", in da je od njih sprejel najmanj $10,000 podkupni ne. Velika porota v svojem poročilu poudarja, da se mora stre ti celotni raketirski aparat, ki letno izmolze iz ljudstva na milijone dolarjev. Dokler bo ta aparat obstojal, bo vedno nevarnost, da bp nekaj članov policije nasedlo korupciji, dasi ravno je ogromna večina policijskega osobja budna in poštena v izvrševanju svojih dolžnosti, se glasi izjava velike porote. La Salle, 111. — Dne 17. aprila je umrla Helen Fabian, stara 75 let, članica SNPJ. Zapušča mnogo sorodnikov. avtomobilski magnat william knudsen umrl DETROIT, 27. aprila. — Na svojem domu v Grosse lie je danes umrl William Knudsen, bivši dolgoletni predsednik kor-poracije Gteneral Motors, ki je bil bolan leto in pol. Med vojno je t)il Knudsen šef armadne produkcije s činom lajtnant-ge-nerala. Bil je 69 let star. nacistka bo umrla HAMBURG, 27. aprila—Bivša komandantka v ženskem koncentracijskem taborišču v Uckermarku, Ruth Closius, stara 28 let, je bila danes obsojena na vislice, ker je med januarjem in aprilom mesecom leta 1945 ubila najmanj 3000 jetnic. Jutri zvečer bo Frank Lausche govoril na shodu v S. N. Domu Naš governerski kandidat bo gost treh skupin, ki so živo na delu. za njegovo nominacijo 4. maja Jutri 29. aprila ob osmih zvečer se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. velik ljudski shod, ki ga prirejajo tri skupine, katere živahno agitirajo za governersko nominacijo Frank J. Lauscheta, ki bo imel ob tej priliki enega svojih najvažnejših govorov v zvezi s primarnimi volitvami dne 4. maja. Te tri skupine so "Northeast*---- Lausche for Governer Commit- i rekruti se javljajo blok za oleomaegarin v kongresu zmaguje WASHINGTON, 27. aprila. — Opozicija proti davku na oleo-margarin je danes izvojevala zmago nad kongresnim blokom, ki zagovarja farmarske interese in surovo maslo, ko so kon-gresniki, ki so zahtevali davek na oleomargarin, umaknili zahtevo za lOc davka na vsak funt rastlinske maščobe, pod pogojem, da se taka maščoba prodaja v trikotnih oblikah. isacson dobil potni list za palestino WASHINGTON, 27. aprila— Državni oddelek je končno dal kongresniku Leo Isacsonu potni list za Palestino. Isacson, ki je pri izrednih volitvah v Bronxu s podporo Wallacea dobil ogromno število glasov, je izjavil, da je sicer hvaležen državnemu oddelku, da pa še vedno veruje, da mu je bila storjena krivica, ker mu držav ni oddelek ni hotel dati vize, da bi odpotoval v Francijo in se udeležil nekega sestanka pod-pirateljev grških gerilcev. t6e", čigar častni predsednik je bivši councilman in županski kandidat Edward L. Pucel, aktivni predsednik pa splošno znani mladi civični vodja in aktivni član SNPJ Joseph Fifolt; "Veterans for Governor Boosters Club", pod predsedništvom poznanega' rojaka Frank Mer-varja, in pa "Cosmopolitan Lausche League'', kateremu predseduje poznani trgovec John Sušnik. Shod bo odgovor na klevete proti Franku Lauschetu Naš governerski kandidat, ki se vrne zvečer s kampanjske ture, tekom katere je nastopal po vseh delih države Ohio, bo na shodu razložil borbo, ki se danes vrši v okviru demokratske stranke, da se stre kontrola profesijonalnih političnih bos-sov, ki so mu napovedali boj, ker se je uprl njihovi diktaturi. Ta borba je težka, ampak vsa znamenja kažejo, da bo Lausche iz nje izšel kot zmagovalec, ker ljudstvo spoznava njeno važnost, in je torej pričakovati, da bo prihodnji torek 4. maja šlo na volišče v rekordnem številu. Za nas Slovence in ostale Jugoslovane ima jutrišnji shod še prav posebno značilnost. Jutri zvečei* odgovorimo na laži profesionalnih politikov Irski profesijonalni politiki in drugi Millerjevi ljudje namreč hodijo po državi Ohio in pripovedujejo, da so Lauscheta "celo njegovi lastni ljudje zapustili in mu obrnili hrbet." Ti ljudje se zavedajo, da so glasovi ameriških državljanov slovenskega oziroma jugoslo vanskega porekla važen faktor pri volitvah, in skušajo prepri čati širšo ameriško javnost, da tistega pol ducata samopostav-1 jenih "voditeljev" med nami, ki so vsled užaljenega samoljuba zasadili Lauschetu nož v hrbet, govori v imenu vsega našega ljudstva. ^ Jutri zvečer imamo priliko, da pribijemo laž, ki jo širijo agentje političnih bossov po državi Ohio. To bomo storili s tem, da bomo napolnili dvorano S. N. Doma do zadnjega kotička in pred vso ameriško javnostjo pokazali, da stojimo za Lauschetom in da podpiramo njegovo borbo proti diktaturi političnih bossov. Slovenci in Slovenke, državljani in državljanke — na plan! Jutri zvečer vsi na shod v Slov. N. Domu! za ameriško legijo LONDON, 25. aprila—Ameriška ambasada je danes naznanila, da je njen vojaški atašej dobil veliko število prošenj, s katerimi se tuji državljani želijo vpisati v "ameriško tujsko legijo," ki sploh ne obstoja. Nadobudni "rekruti" so se začeli javljati, ko je ameriški senator Henry Cabot Lodge predlagal v senatu, da Amerika sprejme v svojo vojaško službo kakšnih 50,000 tujih državljanov. Da bi preprečila naval daljnih prošenj, je ambasada danes podala izjavo, v kateri je rečeno, da kljub nasvetom ni bilo nobenih sprememb pri sedanjih regulacijah ameriške armade in zračne sile in da ne obstoja nobena ameriška "tujska legija." Špan- franco bo odločal, kdo bo plemič MADRID, 25. aprila — ski parlament je z enim nasprotnim glasom sprejel novi zakon, po katerem bodo plemiči dobili legalne pravice, diktator Franco pa bo pooblaščen, da odvzema ali pa podaje plemiške naslove. Seja v parlamentu se je končala s sprejetjem zakona, po katerem bodo morali vsi Španci razkriti svoje investicije, delnice in denar, ki ga imajo v inozemstvu. američani aretirali 1,120 korejcanov KOBE, Japonska, 26. aprila— Pri naporih, da zatrejo nemire, ki so izbruhnili v pristaniščnih mestih Japonske, v Kobi in Osa-ki, so ameriške vojaške oblasti aretirale 1,120 oseb. Nova trgovina Mr. Bill Hrovat sporoča, da je otvoril trgovino s sadjem in zelenjavo, katero bo vodil pod imenom Bill's Fruit & Vegetable Market na 528 E. 200 St. Priporoča se gospodinjam z a nakup prvovrstnega sadja in zelenjave po zmernih cenah. Do pelje na dom. Vrnite vstopnice Prosi se vse, ki še imate na rokah vstopnice ali pa denar za prodane vstopnice zadnje priredbe Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd., da jih vrnejo tajnici čimpreje, da ji bo mogoče zaključiti račune. Dodatek V včerajšnjemu oglasu v spomin prve obletnice smrti Terezije Žele se je pomotoma izpustilo ime sestre pokojnice, Frančiške Levstek, ki biva v stari domovini. Toliko v blagohotni popravek. Odstavljena policaja dobila službo nazaj Komisija za civilne nameščence pri mestni upravi je včeraj odločila, da policijski sar-žent Richard Ford in patrolman William Meyers, ki sta bila pred par tedni s poročnikom Erne-stom Molnarjem vred odstavljena, bosta dobila svojo službo nazaj. Obtožena sta bila, da sta se udeležila svatbe nekega znanega zamorskega raketirskega magnata. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 28. aprila 19^8. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in igven mesta): For One Year—(Za eno leto) - FOi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) ---- -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Thi'ee Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. c^^^l04 ZOPET STARI PROBLEMI Zmaga, katero je italijan&i premier de Gasperi izvo-jeval s pomočjo Amerike in Italije pri volitvah v Italiji, je še vedno slavij ena v ameriškem tisku kot "triumf demokracije" nad "komunistično diktaturo." Ni dvoma, daje prav to vmešavanje Amerike in Vatikana v notranje zadeve italijanskega ljudstva rešilo to "demokracijo." Vsak to rad prizna. Toda po prvem navdušenju in ko bodo fraze o demokraciji zopet splahnele, se bo Italija znašla pred svojimi starimi problemi. Zopet bo prišlo vprašanje agrarnih reform, socialne zakonodaje, rešitev delavskih vprašanj, rešitev vprašanja brezposelnosti in druga vprašanja, ki sicer ne zvenijo tako lepo kot prazne fraze politikanov, toda ki končno vedno prihajajo zopet na površje in ne samo odklanjajo "komunistično nevarnost," ampak jo celo večajo. Ljudska demokratična fronta ni pri teh volitvah prav nič izgubila. Z 8 milijonov odločnih in čvrstih pristašev, ki se niso vdali ne grožnjam z vojno, ne ekonomskim sankcijam, ne strahovanju s položajem v peklu, takšna ljudska fronta predstavlja mogočno opozicijo vsaki vladi, pri kateri sama ne bi sodelovala. Dejstvo je, da se je de Gasperi po prvih navdušenih poleih v oblake, zopet znašel v blatu stvarnosti in da bo moral pogledati svojemu ljudstvu ravno v oči. Predvčerajšnjim je de Gasperi podal izjavo glede programa za Italijo. To je prvič po volitvah, da se je spomnil na takšne neprijetne zadeve kot so agrarna reforma, dvig življenskega standarda ljudstva, delo, dostojne plače in ekonomska obnova dežele. Pri svojih izjavah je priznal, da je za nadaljni poraz komunistov potrebno, da se sprejme takšen program, ki bi preprečil nezadovoljstvo širokih plasti italijanskega ljudstva. Kot je znano se za vse neizvederie agrarne reforme v Italiji dolži Sovjetsko zvezo, čes ona je kriva in ona pripravlja "agresijo" v Italiji. Toda italijanska vlada, ki je pod de Gasper i jem imela že v preteklosti lepe prilike, da bi te agrarne reforme izvedla, ni mignila niti z mezincem, da bi na tem polju pobijala "komunistično nevarnost." Kako pač! Saj prav ta vlada predstavlja italijanske veleposestnike, bankirje, kapitaliste in cerkveno hijerarhijo! V Italiji se bo svet srečal z najbolj zapleteno razredno borbo. Mi dvomimo, da bo de Gasperijeva vlada, ki bo verjetno zopet sestavljena brez levičarjev, izpolnila svoje obljube in začela resnično delovati za dobrobit italijanskega ljudstva. Dvomimo, da bo prišlo v Italiji do agrarnih reform, ker bi to pomenilo, da bi bila prizadeta velepose-stva italijanskih grofov in baronov, kakor tudi katoliške cerkve. Dvomimo tudi, da bodo osnovne industrije podržavljene kajti to bi prizadelo italijanske kapitaliste in ne bi bilo v soglasju z Marshallovim načrtom, ki si prizadeva ohraniti sistem svobodnega podjetništva, odnosno kapitalizma, ne samo v Italiji, ampak v vseh državah, kjer mu preti nevarnost. Cas bo pokazal, kako se bodo dogodki v Italiji razvijali. Naravno, vlada, ki zagovarja interese veleposestnikov, kapitalistov in cerkvene hierarhije, kot je to na primer v Italiji, taka vlada se vedno zateka k fašističnim diktaturam. Toda za razliko od položaja po prvi svetovni vojni, ko je italijanska komunistična stranka štela le 50,000 članov, se je danes v Italiji razvila mogočna levičarska organizacija Ljudska fronta — ki lahko računa na podporo okrog 8,000,000 volilcev. In zato se bo tudi borba v Italiji razvijala dalje brez ozira na volilne rezultate, dokler končno Italija ne bo urejena na osnovi, ki bi širokim plastem ljudstva najbolj odgovarjala — namreč, na socialistični osnovi. UREDNIKOVA POŠTA Koncert Mladinskega zbora Preteklo nedeljo so imeli otroci Mladinskega zbora svoj koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Bil je kr asen pomladanski popoldan, žal zelo neprimeren za prireditve v dvoranah. Ljudje radi pohitijo ven v lepo naravo in se navžijejo svežega zraka. Treba je res lojalnosti do I skupine, ki ima prireditev v tem ; času, za poset. Meni je bilo kar težko odtr-; gati se od dela na vrtu, katere-: ga je sedaj čez glavo, da sem , pohitel na njih i)rireditev. Zamudil sem ves prvi del v dobri ' veri, da bom tam prav ob času. Prišel sem tja, kar celo uro pre-; pozno, ker smo pozabili pomak-j niti kazalec na uri naprej, šel sem od doma ob 4. uri (po na- šemu času) in prišel tja ob petih. Kakor rečeno, sem zamudil prvi del programa, ki je vseboval 12 točk. Zbor je zapel sedem pesmi: Florence Siskovich je zapela "Jager pa jaga" in "Oj, tam za goro". Na klavir jo je spremljala Nada Škerl. Igrali sta skupno "Spanish dance" in "Prelude in G Minor". Zatem so pele Caroline Zigman, Jo Ann Lazar in Norma Barton, in sicer "Jutranji pozdrav" nakar je igrala zopet na klavir Nada Skeri. Drugi del je obsegal 10 točk, ki so bile vse prav dobro podane. Prva je bila pesem "O mraku". Pele so štiri deklice in to kaj ubrano: Alice Homar, Alice Pajk, Margaret Nahtigal in Florence Marolt. Kakor razvidno imajo v zboru več članic, ki se vežbajo na klavirju. Tako je igrala Cecelia Valenčič "Madžarski ples" in "Volga". Ta deklica je pač ena najboljših moči zbora. Nadvse je ugajala ko sta pela z John Pavli jem "Dekle, povej". Saj je pa tudi Johnny fant od fare, le žal, da tako hitro rase in bo kmalu ušel iz mladinskega gnezda. Dobila sta tak aplavz, da se je videlo, da sta vsem ugajala. Pred njima je nastopila Stephanie Sever. Ima res tako lep glas, da je bilo tiho v dvorani, kot bi odrezal. Pela je "Pomlad prav luštno je". Dobila je tako odobravanje, da je navrgla še eno. Nova moč je Joan Brodnik, ki ima isto lep. močan glas. Zapela je "Kaj ne bila bi vesela" in to prav imenitno. Sledila je zopet godbena točka s harmonikami, Stanley Tomsic in Richard Vadnal ter Johnny Pavli-s flavto. Vrezali so jih par, da je bilo v dvorani vse navdušeno. Predzadnja točka je bila "Rožmarin", katero sta pele Frances Homar in Helen Mihel-čič, nakar je zbor zaključil program z "Alice Blue Gown" in venčkom narodnih pesmi, v katerih so imeli sole: Johnny Pavli, Caroline Zigman, Norma Barton in srčkana Nancy Samsa. Učiteljica, kateri gre vse priznanje, je Ana Vadnal, na klavirju pa je spremljala Mary Sever. Programi so bili "JHome-made" in so bili pisani v "ameriški" slovenščini. Tako se zahvaljuje odbor vsem posestnikom za poset. Kaj smo pa mi bajtarji? Prav malo boljše, kot nič. Dobra prireditev, le škoda, da je tako pozno. Enake prireditve bi morale biti v marcu in ne kasneje, vsaj ni toliko kulturnih skupin, da bi bilo to nemogoče, a v temu času naj bi prišle na vrsto skupine, ki imajo le ples. Koliko časa se bo obdržal zbor? Sicer imamo požrtvovalne ljudi, ki so' že leta in leta neumorno na delu za zbor. To so; Mr. in Mrs. Terlep, Mr. in Mrs. Artel, Mrs. Zabukovec, Mr. in Mrs. Vidrich, Mr. Pajk, Mrs. Romeh, Mr. in Mrs. Tomsic, Mrs. Skerl in drugi. Ampak ti delajo za zbor, a zbor je le mogoč če vpišete svoje otroke, da bodo pohajali k vajam. Vse je prosto in vodstvo jih vedno obdari od časa do časa z raznimi dobrotami. Le tako je možno, da se bo zbor obdržal in slovenska pesem bo še dolgo donela iz otroških grl. tlakovane, a za Mrs. Zdešar je prišel čas odpočitka, katerega upamo, da bo deležna še mnogo let. Trgovino vodi sedaj mlad tu rojen' Slovenec, Mr. Piškur. Njegovi starši žive v Lorain, O. Delal je že popre je v enaki trgovini ter boste z njegovimi izkušnjami gotovo deležni najboljše posluge. august komar Te dni je zopet posegla kruta smrt v našo sredo. Umrl je August Komar, ki je bil priljubljen pri vseh, ki smo ga poznali. Pokojnik je bil vedno zaveden borec v naprednih delavskih vrstah in neumoren delavec na kulturnem polju. Bil je član soc. pevskega zbora "Zarja" menda pr^v od začetka in član dramskega zbora "Ivan Cankar" od ustanovitve. Njegova največja od številnih vlog je bila pač vloga Jerneja v Cankarjevi drami "Hlapec Jernej in njegova pravica". Zadnjič — pred dvemi leti je nastopil v vlogi kardinala v igri "Naš gospod župnik." Bila ga je sama dobrota in popustljivost, ki me je ganila do solz. In sedaj je prišel konec. Podlegel si bolezni, ki te je mučila več let. Odnesli so te tja, odkoder ni povratka, da se spremeniš p o zakonih narave v prah, iz katerega si izšel. Za teboj žaluje vsa napredna slovenska javnost, vsaj si bil vedno vnet za dobro stvar in vedno pripravljen delati v dobrobit delavski stvari. Naj ti bo ohranjen blag spomin! J. M. S. mrs. r. zdešar Po več kot četrt stoletju vodstva "hardware" trgovine, je odšla v zasluženi pokoj vsem poznana Mrs. Rozi Zdešar iz 200 St. Sicer je pa še brhka in čila, da le kaj, in to je menda le odmor, katerega je vsekakor zaslužila. Pričela sta z njenim pokojnim soprogom pred 30. leti, ko še ni bilo nobene ceste tlakovane v Euclidu, ter so vozili s konji in gazili blato do kolen. No, danes je uiugače. Eucid je postalo iz vasi mesto, ceste so v nedeljo k "Slovanu" EUCLID, Ohio. — Pevski zbor "Slovan" priredi svoj pomladanski koncert v nedeljo 2. maja v dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. s pestrim in obširnim programom. Ker je to prvič, odkar obstoja "Slovan", da so se pevci odločili prirediti svoj koncert v veliki dvorani S.N.D. na St. Clair Ave., so se tudi zavzeli, da bo eden najlepših, kar se jih je do sedaj priredilo. Poleg lepih- narodnih popevk, katere vsakdo rad posluša, boste slišali tudi težje skladbe, kot "Večerni zvon", katero je prestavil iz ruščine g. John Kaučič, in katera yas ponese nazaj v nekdanje čase, ko ste poslušali ubrane glasove vaših zvonov. Nadalje se bo podalo "Dalmatinski šajkaš", ki pride v veljavo samo z ubranim petjem moškega zbora; potem mogočna pesem "O večerni uri" in "Veseli bratci", ter vedno lepi venček koroških narodnih pesmi, itd. Nastopil bo tudi kvartet, duet in A. Plesničar v soli, ki vas bo zabaval s svojim mogočnim baritonom. Poleg lepega programa, ki obsega 16 točk, se bo proizvajalo tudi opereto "Snu-bači", katero se je pred dvemi leti podalo v Euclidu v splošno zadovoljstvo navzočih posetni-kov. Veliko naših rednih posetni-kov in prijateljev "Slovana" povprašuje zakaj smo šli na St. Clair. Pripominjam naj, da največ radi premajhnih prostorov tukaj v Euclidu in na željo onih, kateri bi radi prisostvovali našim koncertom, kar jim pa radi slabih prevoznih sredstev in oddaljenosti ni mogoče. Torej radi večje udobnosti našim j^x)setni-kom, kakor tudi pevcem samim, se je tako naredilo, sicer pa "Slovan" ne misli zapustiti Doma na Recher Ave. Tukaj bomo še prepevali, pa naj si bo v stari ali novi dvorani. Nekoliko spremembe pa tudi nikomur ne škoduje. Ker se pomladanska sezona bliža svojemu koncu in je naš koncert zadnji v tej sezoni, apeliram na vse ljubitelje lepega petja, da nas obiščete v nedeljo 2. maja, da si tako privoščite par uric prijetne zabave in dobrega užitka. Po končanem programu se razvije prijetna do- mača zabava v prizidku. Da ne bomo lačni in ne žejni, bodo poskrbeli izvežbani točaji pod vodstvom poznanega Krist Stokel-na ter pridne kuharice pod vodstvom Mrs. Klemenčič. Do sedaj smo čuli in prisostvovali raznim mešanim zborom. Obiščimo prihodnjo nedeljo ta koncert, da slišimo še moški zbor, ter da po končanem programu nekoliko pokramlja-mo z znanimi pevci Slovana. H koncu želim še opozoriti vse one, kateri ste obljubili pomagati pri delu, v točilnici, kuhinji in drugod, da ste na mestu ob tretji uri popoldne, da nam tako pripomorete do boljšega uspeha. Joseph Durjava. Dve važni priredbi v Chicagu Kar hitro se bliža čas, ko bo Centralni odbor chicaških podružnic SANSa, društev in klubov, priredil proslavo 3. obletnice osvoboditve Slovenije. Vršila se bo v nedeljo, 3. maja 1948, v dvorani SNPJ, na 2657 So. Lawndale Ave. Začetek ob 3. popoldne. Ob tej priliki bo dramski odsek Centralnega odbora priredil jako zanimivo in smešno ša-loigro v 3. dejanjih z imenom: "Oj, ti vražji fant",'ob kateri se boste lahko od srca nasmejali, ker je prepletena vseskozi z zaniniivimi in smešnimi prizori. Nastopil bo tudi pevski zbor France Prešeren, ki nam bo zapel nekaj krasnih pesmi, ki bodo brez dvoma razveselile udeležence. Zato naj ne bo nobenega zavednega Slovenca in Slovenke, ki bi se ne udeležil te pdreditve, s katero se proslavlja spomin na borbo in končno osvoboditev naših bratov in sester v stari domovini izpod jarma naci-faši-stičnih krvolokov, katerih namen je bil, ne samo zasužnjiti naš narod, ampak ga popolnoma zbrisati z zejneljskega površja. Po programu bo za ples igrala godba, in za lačne ter žejne bo v spodnji dvorani dobro preskrbljeno. Rojaki in rojakinje! Udeležite se te proslave v obilnem številu, zakar vam ne bo žal, in s svojo navzočnostjo boste tudi pomagali dobri stvari, ker ves prebitek gre za svobodni tisk in za SANS. Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo, 2. maja 1948. Za Centralni odbor, Frank Smith, tajnik. Protest Slovenske prosvetne zveze na Koroškem Slovenska prosvetna zveza v Celovcu na Koroškem je najostreje protestirala pri zavezniškemu svetu za Avstrijo na Dunaju, pri britanski civilni upravi v Gradcu, pri varnostni direkciji za Koroško in pri policijski direkciji v Celovcu radi protizakonitega postopanja policijske oblasti v Celovcu ob priliki zvezinega občnega zbora dne 12. marca v Celovcu. Kakor znano, je tedaj kriminalna policija neposredno po občnem zboru, ki je bil redno prijavljen policijski oblasti, aretirala zapisnikarja Franca Ko-šutnika iz Globasnice in ga pridržala v zaporu. V svojem protestu Prosvetna zveza ugotavlja, da je bil Košutnik aretiran le radi tega, ker je imel pri sebi zvezine akte ter zapisnik občnega zbora. Celo potem, ko se je po aretaciji Košutnika predsednik zveze zglasil pri kriminalni policiji, mu več kot eno uro dolgo niso hoteli vrniti zve-zinih aktov, čeprav je predsednik izrecno opozoril merodajne-ga policijskega uradnika o pro-tizakonitosti takšnega postopanja. Akte so mu končno vendarle vrnili, Košutnika pa niso izpustili na svobodo, čeprav so zatrjevali, da ni v zaporu. | Slovenska prosvetna zveza ^ zahteva pojasnila za protizako-^ nito ravnanje policijske oblasti M. Iljin: PRIRODA IN UUDJE UVOD Pred nedavnim sem našel med svojimi starimi knjigami obrabljeno, dolgočasno knjižico, vezano v karton. Bila je šolska knjiga "Zemljepis vseh delov sveta." Najmanj 25 let se nisva videla. Odprl sem jo in začel gledati %like, znane mi iz otroških let. Koralni otok. Jama s kapniki. Ples na štoru gigantskega drevesa — baobaba. Sežiganje vdove v mestu Benaresu. Italijanska mlekarica na oslu. Družina bogatega kmeta iz ščigrov-skega okrožja v kurski guber-niji. Vsi ti kapniki in koralni otoki so bili bledi in brezbarvni. Pa vendar so bile te slike kakor oaze v enolični puščavi. Kako tudi ne bi bile! Saj v knjigi ni bilo skoraj nič drugega kakor debelo natisnjena imena, dolg seznam zemeljskih ožin, otokov, polotokov, živali, rastlin, narodov in držav. Vse je bilo preračunano in zapisano kakor v in-ventarni knjigi kakega velikega skladišča: toliko in toliko prebivalstva, toliko in toliko krav in svinj, toliko in toliko kvadratnih kilometrov. V tem skladišču je imel vsak predmet svoj predal. En predal se je irrenoval "površinsko lice," drugi "podnebne razmere," tretji "rastlinstvo," četrti "oblika vladavine." Tu naj bi bilo vse, iz česar dejansko svet obstoji. A manjkala je neka važna reč. Manjkal je čas. Bil je sanjski svet, v katerem se je čas ustavil. Vse je bilo nepremično. Celine so trdno stale na svojih mestih in niti besede ni bilo o tem, da lahko spreminjajo svojo obliko in se celo premikajo. Višina vsake gore je bila natančno v metrih izmerjena, toda nikjer ni bilo povedano, kako so te gore nastale. Stvari niso imele niti preteklosti niti bodočnosti. Nerazumljivo je bilo, kako je svet nastal in kaj vse bo še z njim. Po tej knjižici je človek sodil, da bo v tej deželi zmerom, na vse čase vladal kralj skupaj s parlamentom, v oni kralj brez parlamenta, v tretji parlament brez kralja. Po njej bi človek menil, da so meje držav prav tako stalne črte kakor ekvador.in oba povratnika. Po njej bi človek mislil, da bodo kmetje zmerom prav do konca sveta v tem okrožju ruskega carstva valjali klobučevi-naste škornje in strojili ovčje kožuhe, v onem okrožju pa lenarili in rezljali žličke. Vse to smo morali natančno v tem primeru ter zadoščenje na ta način, da se krivci pokličejo na odgovornost. Slovenska prosvetna zveza smatra tako ravnanje za sovražno dejanje in za očiten napad na kulturno svobodo koroških Slovencev. Košutnik, ki je bil aretiran očitno samo radi tega, da bi mogli policijski organi pregledati zvezine akte, ■■e bil pozneje vendarle izpuščen na svobodo, toda še^ isti dan je policijska oblast proglasila občni zbor Slovenske prosvetne zveze za neveljaven, češ da je bil sklican proti pravilom. To postopanje priča dovolj zgovorno, kako si avstrijske oblasti tolmačijo demokratična načela in kulturno svobodo ter enakopravnost koroških Slovencev. Primeri takšne kulturne svobode so protizakoniti razpust Zvezo slovenskih izseljencev, divjaški napad na slovenske izseljence dne 15. aprila 1946, protipostavna cenzura slovenskih kulturnih programov ter številna preganjanja koroških Slovencev. znati, toda s tem 'znanjem smo mogli prav nič početi. Knjj žica je mirno in ravnodušno P" povedovala, da se na severu "razprostirajo neobljudene tun dre," na jugu pa "neobljud®® pustinje," toda nikjer ni bilo rečeno, da je mogoče pustinje pr^ obražati in tundre osvajati-povedovala je o tem, da na na šem jugu suša pogosto unicW setve, nikjer pa ni rekla, da c" vek lahko sušo uniči. Ko pa sem zdaj vzel v roke ta stari, suhoparni vseh delov sveta," se mi j® P .nimiva vidiš svetilo, da je to zelo zai knjiga. Ko jo prebiraš, namreč, kako zelo se je P našimi očmi v pičli četrti s ja spremenil svet. Vse meje so se premak^^^ Nekatere dežele nimajo vec Ijev, nekatere pa niti kraljev ^ ti parlamentov. Spremeni o je vse: "število prebivalst_^j^ "zaposlitev prebivalcev' like vladavine." Očitno je, da svet, o kat^ ^ so nam tedaj pripovedoval^^ bil resničen, marveč V resničnem svetu ne stvari nepremično v temveč se gibljejo, za G druga ob drugo, rastejo, n jajo, ginejo, se spremiDjaJO^^^ me in spreminjajo druga Že davno sem želel najti o tem resničnem, neizmis J svetu, knjigo, ki bi vala o tem, kako svet nas . kako ljudje sodelujejo ustvarjanju sveta. Ko sem bil šolar, sem P mnogo knjig o rastlinah m lih, o kamnih in zvezdah, ^ dar mi ni prišla v roke o svetu v celoti. In koli^ o jg sem'doraščal, toliko teze biio sestavljati celoto 12 meznih stvari, ki sem znal. . , postal Ko sem končal solo študent, sem mislil: tu v P valnicah in knjižnicah ^ šol bom našel, kar potr® . Tako so mislili tudi m variši, ki so z menoj vre čali šolo. Razšli smo se po razh^^ de- kultetah kakor po želah. Ta se je posvetil b« oni fiziki, tretji je po® ^ pgti matik, četrti zgodovina , kemik. znal,J Vsak izmed nas je ^ ■jjjjvi^' svoji "deželi" mnogo za ^ reči, toda spoznati sv®_ okoli se ni posrečilo nikomur- ^ izvršiti "potovanje tnur- Tako pa ni bilo samo z Na tisoče ljudi proučuje . 1. •. 1.1____4.^viiih vsa^^ . nicah in laboratorijih S® jo stroko, a malokdo ve? godi za steno, v sosedn«-" ratoriju, v sosedni ve i- .»at' Seveda mora člove j^stii' svojo stroko. A to še j-jtor'-i je, da spozna svoj ali tovarno, ampak vsa ^0» : vedeti tudi, kakšno j-pa ta laboratorij in ta velikanski delavnici a ^ sodelujemo vsi ^ lu—preobražamo živij® ko je razumeti svet, se vi' je pa ga je spremeniti« diš zgolj z ene strani- -^gg J Potrebne so nam 1 vsaki posebni stroki- -fo-takih knjig se lahko da sedaj so nam bolj ' prej potrebne še drug ^ ki bi nam g, kako se specialisti ^ ge' orožja shajajo k skup , in ftako sodelujejo. prepričan sem, d* napisana knjiga o l sveta, o preobrazbi ga planeta. Tu pa hočem pr»P . (go^J tem, kako v naši d®'' jti ^ ski zvezi) ljudje po ^ -gi, P črtu in po skupni r obražajo polja ^je- in svoje lastno ^ J (Dalje prthoattJ 28. aprila 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Bratko Kreft; Razvoj in delo ljubljanske Opere (Nadaljevanje in konec.) ^ "Rusalki" in "Madame But-je v naslovnih vlogah "Wnirala Heybalova, ki se je "^Gostiču izkazala tudi v "Eru" ®"Pikovi dami", razen tega pa ^ ^ "Knezu Igoru" in "Veroni- ki" t> • A. Franci je pokazal lep P6Vski razvoj predvsem v "Bo- heine", g, Smerkolj pa v "Bo in "Pikovi dami". Posebno trd oreh za ansam- predstavljale prva upri-^■^tev Glinkove opere "Ivan %ania" i šča segajo v drugo polovico 16-stoletja, ko so slovenski protestanti, utemeljitelji slovenske književnosti, organizirali prve gledališke predstave (šolske igre). Potrebnih poročil o njih sicer nimamo, ker je protirefor-macija skušala zabrisati kolikor mogoče vse, kar so storili. Prvo zanesljivo poročilo o slovenskih gledaliških predstavah imamo v letu 1657, ko je osem slovenskih študentov jezuitske šole v Ljubljani uprizorilo igro "Raj". Za začetek slovenske m,;:, krstni predstavi do-1 prosvetne dramatike pa smemo * novitet, Švarove "Vero- ■ "^^Deseniške" in Poličeve maj-"Jugovičev". V "Ivanu Su-ninu" sta se zlasti izkazala F. — N. J. Betetto, velik na uspehu pa je imel pev-izvrstni operni zbor pod ."Ostvom J. Hanca, kakor tudi •v koreografiji P. Mlakar-) dočim ostale solistične par-^iso imele bodisi pevsko, igralsko najustreznejše ^sedbe. Teža "Majke Jugovi-j JG slonela na Kogejevi v partiji, lep napredek pa ' pokazala tudi Brajnik in ^ovčeva. Pestro odrsko po-zlasti v psihološki raz-^ "i dejanja, razdelitvi pro-.in ansamblov je ustvaril B. aweWL ove uprizoritve so pokazale Pt^dek tudi v pogledu insce-kjer je treba priznati (^^ •^ost zagrebškemu inscena-Žedrinskemu. Za bolj-0% podobo pa so velike p. ^ v zastarelih odrskih na-m in pomanjkljivi električ- ^Paraturi. Odlik; a predstav ljubljanske vcfl v prvi vrsti v izzena-l)j s^nsambla in v veliki skr-boljšo, harmonično odrsko ° režijsko smiselnost in uravnovešenost uprizo- Vr H" truda pa bo še po- posvetiti pro'blemu, kajto '^iti vsa dela naše Opere olj in trdne osnove so-odrskega realizma. Po-izvesti strokovno izbo novih kadrov in izvrši-. ®^2gojo starejših s študi- strokovne literature v ki bodo osnovani glede >kih ((j^,ovečane naloge bo potreben strokovno visoko Sobljen dirigentski in režij-ader, kateremu se bo mo-1 y ^Ijučiti tudi inscenator-naloge pripadajo umet-® ^ u vodstvu, glasbeni {f ^ in slikarski Akademiji ^ ijskim krožkom, ki jih "[Saniziraia sindikalna po-SNG. Mnogo nad vse pobud naj bi umetniš-\ g °®®bju dala tudi izmenja-med slovanskimi ^ prvi vrsti pa študij i'Sf] ^^®r, operni orkester in tw. '-Oo ______,,r>. umetnikov v SZ. treba še izpopolniti, po-4$^ ^ in strokovno dvigniti. na zahteve in po-^ Ha Opere, pa tudi gle^ 'ihgQ potrebe vedno številnej-v Slovenskem Pri-po delavskih centrih operni zbor in balet bo pritegniti mlade, zdra-H podeželja in delav saj je prav slovenski ^Sat po glasovnem ma-vzgojo novih orke V^l^' slasti pihalcev, bode I ih ^ "^kidemija za glasbo v ^Ov Dvig strokovnih ka-tesno pogojen tudi v "Hko ^ '^^''adnji, kajti le ide-H Pravilno usmerjen umet \ v "^ogel dati svojemu ljud Sa, njega pričakuje i" delo slovcnskcKa K filedališča ^ ' slovenskega gledali- poskrbeti naše glasbene Levstika (1876 leta), v Cankarjevi dramatiki in v nekaterih delih naše novejše dramatike. Nekoliko kasneje kakor Linhart v Ljubljani, nastopa med slovenskim koroškim ljudstvom preprosti kmet Andrej šušter— Drabosnjak (1768—1825), ki je po tujih vzorcih priredil nekaj svetopismenskih iger, med katerimi je "Igra o izgubljenem sinu" še vedno živa in uprizoritve vredna. Njegovo literatur-no delo se vrši bolj za slovensko Koroško, važe narodni in kulturno - politični dokument tvornosti slovenskega preprostega človeka na Koroškem, saj je eden izmed najzgovornejših prič o slovenstvu Koroške. Ob koncu 18. stoletja, v dobi, ko se je začela premišljena nasilna germanizacija teh krajev. V drugi polovici 19. stoletja se , slovensko gledališko življenje zelo razgiblje, kar je predvsem zasluga Franca Levstika, ustanovitelja dramatičnega društva. Poleg številnih prevodov nastanejo v tej dobi tudi razne izvirne igrice, umetniško najpomembnejše delo pa je že omenjeni Levstikov "Tugomer". Od Levstika in Jurčiča gre razvoj vedno globlje in širje mimo Medveda Govekarja do Cankarja, Kristana, Kraigherja itd. Cankar je s svojimi dramatskimi deli nadaljeval Linhartovo revolucionarno tradicijo, na katera je navezana tudi naša partizanska dramatika (Matej Bor), Vitomil Zupan, Mile Klopčič itd. Slovensko narodno gledališče je v času okupacije zelo trpelo. Gledališče v Mariboru so nacisti takoj po zasedbi likvidirali, italijansko-fašistična okupacija pa je Ljubljani vsiljevala malo pomemben repertoar. Le tu in tam se je posrečilo, da je prišlo d o uprizoritve kakšnega pomembnejšega dela (Shakespearov "Hamlet", "Romeo in Julija", Molierova komedija "Šola za žene" itd.) Po zlomu Italije je šlo nekaj mlajših igralcev in igralk k partizanom, kjer so ustanovili Slovensko narodno gledališče, ki se je po osvoboditvi združilo z Narodnim gledališčem v Ljubljani. Hkrati obnovljeno gledališče v Mariboru, na novo pa ustanovljeno Slovensko narodno gledališče za Slovensko Primorje in Trst, ki pa se še vedno bori s silnimi težavami, ker je trn v peti fašistom in reakci&narjem. Glavni smoter prvih dveh sezon po osyobojenju je bila reorganizacija ljubljanskega i n mariborskega ansambla, obenem pa vzgoja in pritegnitev naraščaja. Najpomembnejše dejanje v tej smeri je vsekakor ustanovitev Akademije za gledališko umetnost v Ljubljani, ki se je v lanski sezoni, torej komaj po 1 in pol letnem obstoju dostoj-n o predstavila z uprizoritvijo Shakespearove komedije, "Mnogo hrupa za nič" v režiji Slavka Jana. Glavne slovenske in sovjetsko- šteti fragment lokaliziranega prevoda Moliereve komedije "George Dandin", ki ga je napravil Knez Fran jo Krsto Fran-kopan, ki so ga skupaj z Zrin-skim obglavili tridesetega aprila 1671 leta. Meščana Dandina je spremenil v slovenskega kmeta s krškega polja, zapeljivec njegove žene pa je bil "žlahtni gospod z Horvatskega ursaga". V letih 1700—22 so se vršile v raznih krajih tako zvane pasi-jonske igre in procesije. Najbolj znani je "Slovenski pasi-jon", ki so ga leta 1721 uprizorili v Škof ji Loki. Priredil ga je O. Romuald, slovenski rojak iz Šent. Andraža pri Gorici. To je doslej prvi slovenski ohranjeni jgrokaz. Ljubljana je morala biti že v tej dobi precej živahno gledališko mesto, vsaj so poleg jezuitskih predstav dajali predstave tudi razni potujoči nemški ko-medijanci. Leta 1730 je nastopal v Ljubljani prvi do zdaj znani igralec slovenskega rodu, Gogala, ki je bil znamenit Pavli h a (Harlekin). Italijanska Opera, ki je veljala takrat za evropsko posebnost, je nastopila v Ljubljani 10 let prej nego v Parizu. Med slovenske dramatike tiste dobe moramo šteti tudi jezuita Antona Košutnika— 1683—1745—, rojenega v Trbižu na slovenskem Koroškem. Napisal je 3 drame v latinskem jeziku. V drugi polovici 18. stoletja, zlasti pa proti koncu tega stoletja, se je gledališko življenje v Ljubljani še prav posebno razgibalo in to v tolikšni meri, da smemo trditi, da morda ni bilo v Evropi mesta, ki je štelo tako malo prebivalcev, a bi se moglo postavljati s tolikšnim kulturnim in gledališkim življenjem. V veliki meri je to zasluga barona Cojza, njegovega razsvetljenega kroga, iz katerega je izšel tudi ustanovitelj novejše slovenske dramatike Anton Tomaž Linhart (1756—1795) s komedijama "Županova Micka" in "Veseli, dan ali Matiček se ženi". "Županovo Micko" so uprizorili v Linhartovi režiji 28. decembra leta 1789. Igra je v glavnem prevod in lokalizacija tuje predloge, vendar pomeni v zgodovini slovenskega gledali- ™ske dramatike. V sezoni 194S šča in dramatike važen mejnik. H" 1946 so bila uprizorjena na- I slednja slovenska dela: Cankarje večjega pomena in vredno- j . komedija "Za narodov bla 1 lAo -iQ T .inmnyf n\T flan i .. _ i i •_____? ___ portaža: "Rojstvo v nevihti" Vitomila Zupana, "Svet brez sovraštva" Mire Pucove in Tor-kerjeva drama "Velika preizkušnja". Zadnje tri so po snovi iz narodno-osvobodilnega boja in časa okupacije. V sezoni 1946 1947 je bila uprizorjena "Velika puntarija" Bratka Krefta, ki je bila v stari Jugoslaviji prepovedana, Cankarjev "Kralj na Betajnovi" in žižkova "Mi-klova Zala". V letošnjem reper-toarnem načrtu je 8 slovenskih del: Levstik — Kreftov "Tugomer", Miška Kranjca "Pot do zločina" Kreftovi ' 'Kranj ski komedijanti", Potrčeva "Kref-lova kmetija", Roš "Mokrodol-ci", Ferda Kozaka "Lepa Vida" in dve noviteti; Borova in žižkova, snovno že iz življenja po osvobojenju. Iz sovjetske dramatike so bila v teh dveh letih uprizorjena naslednja dela: Kornejčukov "Mister Perkins", Obnovljena Škvarkinova komedija "Tuje dete", K. Simonova "In tako tudi bo!", Gorbatova "Mladost očetov", Vodopjanov-Lapteva "Družinska sreča", K. Simonova "Rusko vprašanje" in A. Afinogenova "V tajgi" (Da-Ijekoje). V letošnjem reperto-arnem načrtu so Lavrenjeva "Junaki z inorja", Afinogenova "Mašenjka", Gorkega "Sovražniki" ali kakšno drugo njegovo delo. Mariborsko gledališče je med drugim uprizorilo tudi L. Leonova "Vdor", Bil-Belocer-kovskega dramo "življenje kliče" in Katajeva "Milijon težav". Iz vsega navedenega se vidi, kolikšno pozornost posveča ljubljansko Narodno gledališče domači in sovjetski dramatiki. Nekatera teh del so prešle tudi v repertoar naših amaterskih, ljudskih gledališč. Za dvig in obnovitev repertoarja je bila lani ustanovljena "Knjižnica slovenskega gledališča", ki je do zdaj izdelala 12 različnih del, domačih in tujih. Izdaje so opremljene z dramaturškimi URAD primeren za zdravnika ali odvetnika je na razpolago v SLOV. DEL DOMU v Collin-woodu. Pokličite Mr. Petrovich KE 2641 uvodi in režijskimi napotki, čeprav še repertoar ljudskih gledališč marsikje ne ustreze zahteva časa, je potrebno ugotoviti da se je v zadnjem letu znatno izboljšal, kar so dokazali razni festivali, na kateri so tekmovale nekatere amaterske gledališke družine tudi že s težjimi literarnimi deli. Med ljudskimi gledališči s stalnim repertoarjem je treba omeniti zlasti gledališča v Celju, Kranju, na Jesenicah in v Kočevju, ki izdajajo celo svoje gledališke liste. V skrbi za sodoben, aktualen in idejno usmerjajoč repertoar pa naša gledališča ne zanemarijo niti jugoslovanske in slovanske dramatike, niti klasikov, med katerimi imata Shakespeare in Moliere že svojo tradicijo. Župančičevi mojstrski prevodi Shakespeara so dragocena zakladnica slovenskega gledališča, prav tako njegovi in Vidmarjevi prevodi Mo-liera, čigar komedije "Učene ženske" je v lanski sezoni v režiji Slavka Jana dosegla izreden in velik uspeh. Nič manjšega uspeha niso imeli Krleže-vi "Glembajevi" v režiji B. Stupice, v igralskem in . režijskem smislu pa je kritika i?- B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 Si. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na« vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno rekla največje priznanje Stu-pičevi uprizoritvi komedije Ostrovskega "Vsak lispak se nazadnje ujame", po številu repriz tako v Mariboru, kakor v Ljubljani pa prekaša vse žižkova ljudska igra "Miklova Zala", ki je zaradi svoje koroške snovi v zvezi z bojem za Slovensko Koroško manifestirala svojo aktualnost. Proces (snovi) stilnega str-njenja med mlajšo in starejša igralsko generacijo še sicer ni dosegel potrebne in zadovoljive višine, vendar se je v teh dveh sezonah, ko je bilo potrebno marsikaj organizirati na novo, storila zelo veliko. / Uprava je že lanski sezoni pritegnila mariborskega režiserja Frana žižka in dr Franka Gavello, ki si je že v letih pred vojno ustvaril v našem gledališču kot režiser Opere in drame močno umetniško tradicijo. Za začetek nove sezone se pripravljajo Levstik-Kref-tov "Tugomer" (režira dr. Kref), Mušičeva "Gospa ministrica" (režira F. Žižek), v kateri bo slavila ena izmed prvih igralk našega gledališča Marija Nablocka 25-letnico umetniškega dela v Ljubljani, in Molierov "Tartuffe" (režira dr. B. Gave-la). * Dr. Branko Kref. (SANS—Chicago) NAŠE GLEDALIŠČE ima največ prostora za sedeže izmed vseh gledališč v mestu. Filmi so vedno prvovrstni in prostori so dobro prezračeni, da se udobno počutile. LOEWS PARK THEATRE 10211 EUCLID AVE. '4 4 '4 t r Ž J O S. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 Veteran mora prodati dobroidočo mesenico in groceijo z C-2 licenco za pivo in vino. Popolnoma nova oprema, pohištvo, sveža zaloga in vse zelo čisto: dolgotrajni "lease." Na razpolago je stanovanje: okrog $100 do $200 tedenskega prometa. Po zmerni ceni. Pokličite Paul — GL 9545 sti pa je Linmartov "Veseli dan ali Matiček se ženi", ki je svobodna predelava in lokalizacija znamenite B e a u m a rcheaisjeve komedije "Figaro". V njej je 17 popolnoma izvirnih prizorov, ki dokazuje genialno dramatsko nadarjenost Antona Linharta. Obe deli sta zaradi svoje proti-fevdalne tendenco časten in pomemben slovenski odjek francoske revolucije. Zato je po vsem razumljivo, da je bila "Županova Micka" med prvimi igrami, ki jo je naše partizansko gledališče uprizarjalo na raznih bojnih odsekih od leta 1943 dalje. Revolucijska borbena tradicija, ki jo je ustvaril slovenski dramatiki Linhart, se na-' daljuje v "Tugomeru" Franca gor" v nekoliko aktualizirani re-režiji B. Stupice, dramatska re- RAZPRODAJO DROBNARIJ ima RADCLIFFE CLUB v prostorih Unitarian cerkve na E. 82 St. in Euclid Ave. V SOBOTO 1. MAJA 1948 Mnogo dobrih nakupov v obleki hišnih potrebščinah, itd. Javnost je vabljena. DELO DOBI krojač v čistilnici oblek (dry cleaning). Mora biti vsa"3 delno zmožen tega dela. Dobra plača. Zglasite se. na 15210, SARANAC RD. ali pokličite GL 4746 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Heavy Metal Layout Man Experienced; 1/16 to 3/4 inch stock. Develope and fabricate parts layout-form-drill-motch assembly. Podnevni in nočni sift, 40 ur tedensko. OLIVER CORPORATION 19300 EUCLID AVE. RAZPIS SLUŽBE v soglasju s pravili Hrvatskega društvenega doma na 6314 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, razpisujemo službo poslovodja. Prednost imajo člani H. B. Za-jednice ali priglasijo se lahko tudi nečlani. Vsak prosilec mora biti ameriški državljan, mora znati či-tati, pisati in računati. Upošteva se samo zakonito oženj eni par, in navesti je Celi sta brez otrok, ali število otrok. Plača' je 22% od vsakega dolarja, ki ga pokaže register ob koncu meseca. Poslovodja ima pod oskrbo kuhinjo in isto vodi sebi v korist. Osob-je za pomoč se plača iz vsote, ki jo dobi na podlagi vsote, katero pokaže register v točilnici. Razpis službe je odprt do 1. maja 1948, in vse prošnje je treba poslati pismenim potom na tajnika doma . PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland, O. Obdržite... ALBERT S. PORTER OKRAJNEGA INŽENIRJA IZKUŠEN ^ ZMOŽEN - ENERGIČEN VETERAN 2. SVETOVNE VOJNE Demokratski tiket VEČ iZBIRE kot kdajkoli! HIŠNICA Izurjena kuharica; mora imeti priporočila. Ima svojo sobo in kopalnico ter dobi dobro plačo. 3 odraslo osebo. Sprejme se dvojico in mož je lahko drugje zaposlen. WE 0048 Splošno tovarniško delo za težake Podnevni in nočni šift. 5 dni — 40 ur tedensko. Dobra plača od ure. THE OLIVER CORP. 19300 EUCLID AVE. Trgovina s čeviji Se mora prodati ta teden. Tu je vaša prilika, da si nabavite dobroidočo trgovino. Vsa nova zaloga. Vzhodno od Clevelanda. Za nadaljne podatke pokličite ali se zglasite pri S. Roguiich REALTOR 18000 Lake Shore Blvd. Urad IV 6430 na domu KE 4235 CAREERS WITH A FUTURE U. s. Army and II. S. Air Force Nikdar prej ni nudila Redna Armada izbire službovanja mladim" moškim, Ki se vpišejo za tri leta ali več. Naprimer: • Dodeljenje h katerikoli od več slavnih divizij na Daljnem Vzhodu. • Izbiro kateregakoli oddeljenja ali službe s se nezapolnjeno kvoto. • Veterani s prekomorsko službo od 2. sept. 1945, si lahko izberejo triletno dodeljenje h katerikoli od osmerih izvrstnih enot zdaj nastanjenih v Zedinjenih državah. • Veterani zadostna izvežbani v gotovih specijalnostih, ki jih krije W. D. Pamphlet stran 12-1.6, se lahko vpišejo v podčastniško službo. • Višješolski graduanti si lahko izberejo tečaj tehničnega vežbanja pred vpisom. • Vprašajte za podrobne informacije pri vašem najbližjem Nabornem Uradu—takoj! U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE 1268 On+arid S+reet — Cleveland, Ohio POŠILJKE -----------------za Jugoslavijo DOBRO VOLJNI ODBOR bo odzdaj naprej stalno prejemal naročila za moko in pakete ter ista odpremljal v Jugoslavijo z ameriškimi in jugoslovanskin>i ladjami. _ Preko nas lahko pošljete: 1W0K.0 Za ceno 13 DOLARJEV vrečo bele moke (100 funtov) prve kvalitete. STANDARD PAKETE PAKET "A"—108 funtov čiste teže za — $38.—. PAKET "B"— 67 funtov čiste teže za — $25.—. V ceni teh paketov kakor v ceni moke so vključeni vsi stroški dostave do prejemnikovega naslova kjerkoli v Jugoslaviji, kot tudi zavarovanje. V slučaju, da prejemnik ne bi dobil paketa ali moke, vam povrnemo denar ali pa pošljemo drugo pošiljko brezplačno. privatni paketi Pakete, katere sami spakirate pošljite na nas, a mi jih odpremimo v Jugoslavijo. Za podrobnejše informacije glede odpošiljanja paketov pišite po tozadevne listine. rr DOBROVOUNI ODBOR" 245 West 18th Street New York, 11, N. Y. Watkins 4-9016 VAŽNO: Čeke in Money Orders napišite na ime "Dobrcvoljni odbor." *ELiKli v četrtek 29. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Glavni govornik bo Frank J. Lausche, kandi- v * dat za governerja. Igrala bo godba in vršila se bo zabava. Vstopnina je prosta. Javnost je vabljena na obilen poset. stran 4 enakopravnost 28. aprila 1948. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) Pretiskal je sklepe v kolenu, trkljal po pletivu kit, stiskal kost nad členki . . . Dolgo je preiskoval in otipaval vznemirjenega konja in odšel dalje z razpeto belo haljo, šireč okrog sebe zoprni duh po karbolni kislini. Konja so zvrgli. Ni se uresničilo upanje deda Saška, kajti pregledužoči zdravnik je le imel toliko "soli" v glavi, da je našel tisto skrivno napako, o kateri je pravil ded Saška. Razburjeni Grigorij se je posvetoval z očetom in čez pol ure, izven reda, pripeljal k tehtnici Petrovega konja. Zdravnik ga je potrdil, ne da bi ga kaj prida preiskal. Ne daleč od tod je Grigorij našel malo osušeno mesto, razgrnil odejo in zložil nanjo svojo opremo; Pantelej Prokofjevič je za njim držal konja in se pogovarjal z nekim starcem, ki je tudi pripeljal sina. Mimo njih je prišel visok siv general v svetlosivkastem plašču in srebrnkasti kučmi iz ovčje kože. Za spoznanje je dvigal levo nogo više od desne in mahal z roko, oblečeno v belo rokavico. — To je okrožni ataman, — je pošepnil Pantelej Prokofjevič in od zadaj pocuknil Grigo-rija. — General, res? — Generalni major Makejev. Strog možak! Za atamanom so šli v gruči častniki, ki so prišli iz polkov in čet. Neki nadporočnik, širok čez pleča in čez boke, v topniški uniformi, je bobneče govoril tovarišu, visokemu častniškemu lepotcu iz gardnega Atamanske-ga polka: — ... Kaj vraga! Estonska vasica, ljudje večidel beloasi in v takem živem nasprotju to dekle, da zlepa ne kaj takega! Vse mogoče smo ugibali, nazadnje pa smo ugotovili, da se- je pred dvajsetimi leti ... — častniki so šli mimo in se oddaljili od kraja, kjer je Grigorij razkladal svojo kozaško opremo na odejo, in ta je za vetrom komaj ujel s častniškim smehom proglašene zadnje besede topničarskega nadporočnika: . . . — kakor vse kaže, sta se mudila v tisti vasici stotnija našega Atamanskega polka. Nek pisar je pritekel in si s trepetajočimi prsti, popackanimi s kemičnim črnilom, zapenjal gumbe pri suknjiču, za njim pa pomočnik okrožnega pristava in srdito kričal: —' V treh primerkih, sem ti dejal! V zapor pojdeš! Grigorij je radovedno odgle-doval neznane obraze častnikov in uradnikov. Mimo idoči pribočnik se je za trenutek ustavil z dolgočasnimi, vlažnimi očmi na njem in se obrnil vstran, I ko se je srečal z oprezujočim I pogledom; dohitevaje ga, je skoraj tekel star stotnik, nad kdo ve čem vznemirjen, in si z rumenimi zobmi grizel zgornjo ; ustnico. Grigoriju ob nogah je ležala nova, še nerabljena odeja, na njej pa je bilo razpostavljeno: sedlo z okovan jem in zeleno pobarvanim lesenim delom, torbi in vrečke, dva plašča, dvoje hlač, vojaški suknjič, dva para škornjev, perilo, pol kilograma prepečenca, konserve, kaša in drug živež v količini, predpisani za konjenika. I V razvezanih vrečkah je bilo videti svitek podkev za vse štiri noge, žeblji, zaviti v mastno cunjo, šilo, dve igli s sukancem in obrisača. Zadnjikrat se je Grigorij ozrl po svojem im^etju, počenil in z rokavom obrisal umazane konce sedlnih jermenčkov. Od drugega konca dvorišča se je počasi pomikala komisija vzdolž vrste kozakov, ki so mirno stali ob svojih odejah. Častniki' in ataman so pazljivo pregledovali kozaško opremo, počepali, dvigali konce svetlih plaščev, brskali po vrečkah, preizkušali šala in na roki otehtavali vreče s prepečencem. — Glejte, fantje, tegale pote-gona, — je dejal fant, ki je stal zraven Grigorij a, in pokazal s prstom na okrožnega vojaškega pristava, — rije kakor pes po dihurjem brlogu. —Glej, glej, ta zlomek! . . . Torbo je preobrnil! — Gotovo ni kaj v redu, ali za to ni treba kopati po obi-stih, — Poglej ga no, menda šteje žeblje? . . . — Ti psi! Pomenki so polagoma potihnili, komisija se je bližala, pred Grigorijem je bilo samo še nekaj fantov. Okrožni ataman je v levi držal rokavico in z desno mahal, ne da bi jo upogibal v komolcu. Grigorij se je izprsil, za njim je pokašljeval oče. Veter je nosil po dvorišču smrad konjske scalnice in kopnečega snega. Sonce je pogledovalo čmerno, kakor bi imelo mačka. Skupina častnikov se je ustavila okrog kozaka, ki je stal zraven Grigorija, potem pa so drug za drugim stopali k njemu. — Priimek, ime? — Melehov Grigorij. Pristav je dvignil plašč z na- brzdnico, povohal podlogo, bežno preštel gumbe; drugi častnik s stotniškimi našivi je po-mel med prsti debelo blago hlač; tretji se je tako sklonil, da mu je veter zavihal konce plašča na hrbet, in ril po vrečah. Pristav je z mezincem in desnim palcem previdno, kakor bi se bal opekline, odvil cunjo z žeblji in pregibovaje ustnice štel. — Zakaj je triindvajset žeb-Ijev? Zakaj tako? — je jezno potegnil za konec cunje. — saj ni, vaše blagorodje, štiri in dvajset jih je. — Kaj sem nemara — slep? Grigorij je, hlastno odgrnil privihnjeni konec, ki je prikrival štiriindvajseti žebelj, in njegovi raskavi in črni prsti so se na rahlo dotaknili belih, sladkornih prstov pristava. Ta je umaknil roko, kakor bi se bil zbodel, in jo obrisal v boku ob sivi plašč; zoprno se je namr-godil in oblekel rokavico. Grigorij je to opazil; ko se je vzravnal, se je hudobno nasmehnil. Srečala sta se z očmi; pristav je zardel v vršičke lic in znižal glas: — Kaj zijaš! Kaj zijaš, ko-zak ? — Lice, na katerem je je bilo videti nezaceljen urez od britve, mu je zardelo ko kuhan rak. — Zakaj ni v redu sedlno jermen je? Zakaj je ta takole? Ali si kozak ali kmečka coklja? . . . Kje je oče? Pantelej Prokofjevič je potegnil konja za povodec, stopil za korak naprej in zašantal s hromo nogo. — Ali ne poznaš predpisov? ... se je zadri nanj pristav, slabe volje že od jutra, ker je bil zgubil pri preferansi. Pristopil je okrožni ataman in pristav je utihnil. Okrožni se je s kapico škornja dotaknil sedlne blazine — kolcnil in odšel k naslednjemu. Službujoči častnik polka, kateremu je bil Grigorij dodeljen, je vljudno prebrskal vse do vsebine šivalne vrečke, odšel zadnji, stopil ritenski in prižgal cigareto pred vetrom. | Drugi dan je odpeljal s po-} staje Črtvoko vlak, sestavljen iz rdečih voz, polnih kozakov,' konj in krme, na progi Liski— Voronež. V enem izmed njih je stal Grigorij, naslonjen k lesenim t jaslim. Mimo odrinjenih vrat voza, je polzela tuja, ravna de-, žela in v daljavi je bežala ka-' kor na vrtiljaku sinjkasta in! rahla črta gozdov. | Konji so hrustali seno in se' prestopali, ker so čutili pre-1 makljiva tla pod nogami. | V vozu je dišalo po stepni travi, konjskem znoju in spomladanski od jugi; v daljavi je bila vidna na obnebju črta gozdov, sinjkasta, sanjava in nedosegljiva kakor bleda večerna zvezda. TRETJI DEL 1 V marcu leta devetnajst sto-štirinajstega je prišla veselega spomladanskega dne Natalja k tastu. Pantelej Prokofjevič je ravno zapletal s puhastim siv-kastim protjem ograjo, ki jo je bil polomil bik. Od strehe je kapljalo, ledene sveče so se svetile in kakor smolnate proge so se črnili na strešnem robu sledovi odtekajoče vode. Kakor ljubek teliček se je pritisnilo rdeče i n spet toplo sonce k otajanemu holmu, zemlja se je napenjala in na apnenčastih krajih, ki so se kakor pleše spuščali z obdonskega gričevja, je kakor malahit zelenela zgodnja trava. Spremenjena in shujšana Na-talja se je približala tastu od zadaj in upogiiila skaženi, ukrivljeni vrat. — Kako vam gre, očka. — Nataljuška? Bogdaj, ljuba moja, bogdaj! — je pohitel Pantelej Prokofjevič. šiba, ki mu je padla iz rok, se je zvila in poravnala. — Zakaj se pa nič ne pokažeš? Nu, stopiva v hišo, čakaj, to se te bo mati razveselila. — Očka, prišla sem ... — Natalja je neodločno zamahnila z roko in se obrnila vstran. — če me ne boste spodili, bom za zmeraj ostala pri vas . . . — Kaj bi, kaj bi, dušica! Ali si nemara tuja? On, Grigorij, je pisal v' pismu . . . Dekle, imeti hoče novice o tebi. (Dalje prihoanjič) gnal iz države prebrisane sW-. pavje. Cuyahoga okraj potrebuje za blagajnika moža, ki je neoporečno pošten, izkušen in zanesljiv ter gleda za koristi davkoplačevalcev. Zato je potrebno, da se ponovno izvoli v ta urad sedanjega okrajnega blag&P' ka JOHN J. BOYLE. KONGRESNI POSLANEC OKRAJNI BLAGAJNIK Sedanji okrajni blagajnik John J. Boyle prihaja pred vo-lilce okraja Cuyahoga za nominacijo za ponovno izvolitev v urad in sicer na podlagi poštenega upravljanja v oddelku, s katerim ima sleherni davkoplačevalec opravka. Tekom njegovega službovanja, se je skolektalo nad en bilijon dolarjev in za sleherni dolar je oddal račune. Predlagal je sprejetje znanega Boyle zakona, ki je preprečil prodajo marsikaterega malega posestva za zaostale davke ter tako pre- Kot vsako podjetje, j tudi dobra vladna adminis ja odvisna od poštenih . lavnih mož, ki so bili od ljudstva, da vodijo in vladne posle v splošno ° bit. " , pa Robert Crosser, ki zas 21. kongresni distrikt. J® znan kot eden vodilnih cev zbornice. Njegovo no službovanje je dokaz nega in zvestega dela. Ni vprašanje h kateri stran ' j. didat pripada, kot če pa dejansko pokaže, da je ve mestu, ko se gre za ga rist dežele in ljudstva, izvolila v javni urad. Crosser je kandidat za go izvolitev v ta urad — j da let javnega dela je je vreden zaupanja drza ter da bo tudi v bodoče, ponovno izvoljen, vestno svojo službo. ^ Naznanilo in zahvala s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neusmiljeno usoda tako nenadoma iztrgala iz naše družinske srede naš-^ga dobrega in spoštovanega soproga in očeta ANTON COLARIČ Pokojni je umrl v Lakeside bolnišnici na dan 13. marca, star 58 let. Doma je bil iz vasi Slinovce, fara sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenj-skem. Pokopali smo ga na Highland Park pokopališču dne 17. marca 1948. s hvaležnim srcem in toplo besedo izrekamo prijatelj* sko in prisrčno zahvalo vsem številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so se prišli poslovit od pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Zahvaljujemo se vsem. ki so nam izrekali tolažilne in bodrilne besede ob našem trpečem žalovanju. Z neizmernim zadoščenjem se spominjamo vseh onih, ki so z rožami, cvetjem in venci obložili krsto umrlega. in katerih imena so: Frank Colarič. stric. Pittsburgh. Pa.. Anna Butkovič. sestra, družina Louis Belle, družina Mary Milavec. družina Louis Cimperman. Norwood Rd.. družina Joe Baucic. Joe Batista, družina J. Zarnick in Mrs. A. Žele. družina Gornik. Giddings Rd.. Mr. in Mrs. John Jeraj. Giddings Rd.. družini Anton Turk in Steve Kainec, Warrensville Hts., družina Rudy Vidmar. Charles in Olga Slapnik. družina Frank Kapel. družina Ludwig Avsec. družina Ivan Sterle, družina Gogala. družina John Čebulj. Lindberg Ave., družina Frank Klemene. Mr. in Mrs. Anton Žagar, družina Steve Trebeč. Sr.. Mr. in Mrs. Frank Mervar. Mr. Zgonc. Mrs. Frances Zajec in sin Rudy, družina Frank Škrl, družina Joseph Trebeč, družina George Poje, družina Ignac Zupančič, družina Tisovec. Mr. in Mrs. Thomas Legat, družina Česnik. Mr. in Mrs. Frank Kondrich. družina Frank Bučar. Mr. in Mrs. Frank Zajec in hčerka, družina Anton Grdina, društvo št. 7 SDZ, Millwright and Machine Repair Dept. NYC, prijatelji na 55. cesti. Painters Local 765, Mr. in Mrs. Steve Nuti, My. H. Blonder, Mr. H. J. Koehler, Mr. in Mrs. Jos. Do, družina F.J. Martin, Mr. in Mrs. Yaxley, Mr. in Mrs Victor Zates, Mr. in Mrs. Tomatz, Mr. in Mrs. Blume, Mr. in Mrs. Cali, Mr. Andrew Stathatos, Mr. Hamed Thair, Mr. in Mrs. Frank Gerčer in družina Blaznik. Mesto cvetja so poklonili za svobodni tisk sledeči: Družina' Puntar, družina Joe Kodrič, Mrs. Stupar in Mrs. Zaverl. Hvala lepa pevskemu društvu "Zarja" za zapete zalo* stinke ob krsti umrlega. Hvala društvu št. 7 SDZ za vilni govor v kapeli. Pri odprtem grobu sta se poslovila o rajnkega z lepimi in tolažilnimi besedami John Krebel i** Janko N. Rogelj. Hvala obema. Prisrčna zahvala vsem onim, ki so s svojimi avtorno^* ^ zapeljali pogrebce na pokopališče. In tudi hvala Grdio®' tovemu pogrebnemu zavodu za lepo urejeni pogreb. In končno: Lepa hvala vsem onim, ki so nosili uinrl®®® ob času pogreba. Našega očeta in soproga ni več. Podlegel je usodni®^ zakonom matere zemlje, ki presnavljajo in prenavljaj® * nerazumljivo in prelivajoče življenje iz dneva v dan. Vr"' se je nazaj v naročje blage in pomirjajoče zemlje, da zadosti zakonu narave, ki pravi: Prah si bil in v prah se povr»®®' Mi pa ga bomo pogrešali, ker je bil skrben soprog in dob®' oče. Sladko počivaj, a spomin na Te ostane z nami do našega življenja. Cleveland, Ohio, dne 28. aprila 1948. Žalujoči: ZOFIJA, žena; BENJAMIN, sin; SOPHIA, hčer por. Nypaver; in ostalo sorodstvo. i 1 Ik); ! 'oi Ji 1 k