Odstranite oblogo s svojih iot> • s penečo
Pomagaj sl sam in Bog ti bo pomagal.
Slovenski pregovor
Lelo IX.
Ljubljana, 17. junija 1937
Štev. 24.
•DRUŽINSKI TEDNIK« liha|a vsak Četrtek. Uredništvo In uprava « Ljubljani, CregortiCeva ul. 17/111. Tel. It. IM!. Peltnl predal It. I4S. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani It. 1S.IM. — NAROČNINA! ut leta 30 din, »It leta 40 din, «/, leti M din. V Italiji na leto 40 lir, • Franciji 50 frankov, v Ameriki 2>/i dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nelrankiranih dopisov ne •prejemamo, ia odgovore Je prlloiitl za I din inamk. — CENA OCLASOVi med be • e d 11 o m stane vsaka enoitolpčna petitna vrstica ali njen prostor (vilina s milimetre In ilrlna SS mm) din J'—. Med o g I a • I stane vsaka petitna vrstica din 4*60. Notice: vsaka beseda din J.—. Mali oglasil vsaka beseda din 0.(0. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Naša četrta novost
(Gl. str. 5)
0 duševH&n cMftoi&ZiU’
Povsod v stvareh našega zunanjega, dogajanja pazimo na natančno težo in mero, tako v gospodinjstvu, trgovini, kemiji in drugod. Ali pa kdaj tudi naši duševnosti tako točno določamo mere? Ali nam ni včasih še bolj potreben nekakšen duševni termometer, ki bi uravnaval naša dejanja, naše misli in besede?
Globoko pod ničlo pade živo srebro našega razpoloženja, če nas zadene težak udarec mode. Zdi se nam, da si ne bomo nikoli več opomogli. Toda zdrav, normalen človek se tem hitreje uravnoteži, čim več ima prave živ-Ijenske sile v sebi, čim več je v njem zdravega razuma, ki mu pove, da nič na tem svetu večno ne traja.
Zato smelo trdim, da je marsikdaj teže prenašati vsakdanje nevšečnosti, če se nismo poprej zadosti oborožili proti pretirani občutljivosti.
Zakaj? Zares velikih nesreč ni mnogo, vsakdanje neprijetnosti so pa stalne. Kakor majhne iglice so, kakor ostro zašiljene bodljike, ki nas neprestano zbadajo. In vprav v prenašanju teh vsakdanjih bodljik se najbolj pokaže moč dobre vzgoje, krepkega značaja in pravega duševnega ravnotežja.
Tjavdan vržena pikra beseda, majhna zasmehljiva gesta, nehotena brezobzirnost — in že je naše samoljubje do smrti užaljeno.
Žena se je na primer zakasnila z zajtrkom ali je pozabila prišiti odtrgan gumb. Mož pa, ki se mu mudi v shižbo, jo nahruli: «Zakaj te pa imam, če ne za to?> Gotovo ni mislil tako hudo, toda žena se v svoji razdraženosti začuti v vlogi sužnje in že zlete očitki nazaj. Vsaka beseda je kakor žoga, s silo vržena ob trda tla, da se še više odbije, kakor je bila vržena.
In posledice? Moževo slabovoljnost občutijo njegovi poklicni tovariši in mu jo seveda v dvojni meri vračajo; ženino okušajo doma otroci, služkinja. Tako se v čedalje večjih kolobarjih širita razdor in sovraštvo, ki sta neposredni vzrok zakonski nezvestobi, pretepu, ločitvi in dostikrat celo umoru.
Blago po desetkrat in še večkrat obrnemo, preden ga kupimo; ali ni mnogo važnejše, preceniti posledice lahkomiselne besede, ki bi jo radi zabrusili v svoji brezobzirnosti svojemu bližnjemu?
Recimo, da nas kdo zares nezasluženo žali v družbi. Ali ni najpametneje molčati, če vemo, da so drugi prepričani o naši nekrivdi? Misliti si pač moramo, da je žalivec brez ktd-ture, brez dobre vzgoje in da nas žalitev takega človeka sploh ne more grenko zadeti.
Vsaka nezaslužena žalitev pade na povzročitelja samega nazaj, pokaže ga v vsem njegovem nizkotnem značaju in to je vendar dovoljno maščevanje za nasl Zakaj bi se potem še zavestno trudili, da sebe ponižamo do njegove stopnje?
Glavni vzrok, da tako hitro izgubimo v takih majhnih neprijetnostih svoje duševno ravnotežje, je v naši domišljavosti in zaljubljenosti vase, ker se vse preveč čutimo središče vsega življenja in nočemo vedeti, da smo vendar tako neskončno majhen člen v nepretrgani verigi človeštva.
Haseffled po svetu.
Kaj se godi v Rusiji ?
Po JustlflkaclJI maršala Tuhačevskega Ali bo padec Bilbaa skrajšal špansko državljansko vojno?
Ljubljana, 16. junija
Vsi politični dogodki so zadnje dni stopili v ozadje, da smo tem jarke je videli najpomembnejšega med njimi: usmrtitev maršala Tuhačev-skega, »rdečega Napoleona«, kakor so ga Rusi sami krstili zaradi njegove blesteče vojaške kariere. V zadnji številki smo se spričo vele-skopih poročil, ki jih je Srednja Evropa mogla dobiti iz Moskve o tej najnovejši aferi, samo z začudenjem izpraševali, kaj se dogaja na Ruskem, danes pa beremo v uvodniku nedeljskega »Timesa«, da tudi Angleži strme in ne razumejo; to se pravi, skušajo sl pač razložiti moskovsko uganko, kakor vedo in znajo. — Članek se nam zdi tehten in zanimiv, zato ga prinašamo v izvlečku.
Najnovejša serija sovjetskih justifi-kacij preseneča bolj kakor vse dosedanje. Njene žrtve so šefi rdeče armade. Maršal Tuhačevskij, ki je na čelu liste teh žrtev, je še do nedavnega veljal pri mnogih za pravega vladarja sovjetske Rusije. Z njim je šlo na morišče še sedem drugih vojskovodij, ki so jih šteli med najboljše sovjetske generale. In vse kaže, da pridejo v kratkem nove žrtve na vrsto, to pot iz krogov nižjih častnikov.
Kakšni so pravni vzroki za obsodbo Tuhačevskega in njegovih tovarišev? Armadnim poveljnikom so očitali, da so izdali vojaške skrivnosti; baje so pri razpravi to tudi priznali. Toda prav tako kakor je neverjetno, da bi bil Jagoda, šef sovjetske policije, koval zaroto s Trockim in da bi bil veliki industrijski organizator Pjatakov
nalašč izf>odkopaval svoje lastno delo — prav tako je neverjetno, da bi bil maršal Tuhačevskij mogel biti v nemški službi.
Kdor je bral Tacita, se bo spomnil, da so bila poslednja leta Tiberijevega vladanja nekaj podobnega. Ko je odstavil ta zadušil zaroto svojega najzvestejšega ministra, poveljnika lastne telesne garde, je začel psihopatsko trepetati za svojo osebno varnost. Nikomur ni več verjel ne zaupal in najvarneje se mu je zdelo, da se pri vsaki priložnosti koga odkriža; sekal je na levo in na desno, držeč se načela jutrovskih despotov, da je treba najprej udariti po ljudeh, ki so na visokih mestih. Zato ni bil noben odličnik več varen življenja: ovadba je pomenila sodišče, sodišče pa smrt.
Ko je zatrl zaroto Zinovjev-Kame-njev — če je takšna zarota sploh obstajala — in ko je poslal v smrt svojega prijatelja Kirova, se je morda
In še en važen vzrok je: vse premalo se namreč znamo vživeti v svojega bližnjega, vse preveč hudega vidimo v njem in ne znamo ceniti njegove dobre strani. Zato je pa tudi toliko pobojev, zavratnih napadov, zagrizenosti v zasebnem in javnem življenju.
Kolikokrat se nam zgodi, da drugi dan trezno presojamo zadevo, zaradi katere smo se strašno razburili ali zaradi katere smo sami hudo razžalili nekoga, in zazdi se nam tako silno malenkostna, da nam plane v lice rdečica sramu, ko se spomnimo naše togotne jeze in našega nevrednega nas vedenja.
Kdor se je pa izza mladega učil samopremagovanja, ta bo dovolj trden, da se bo v teh prilikah zares pokazal »človeka« in ne občutljive kepe živcev, na katere se drugi tako radi izgovarjajo.
In še za en dober recept proti vsem bodljikam vem: humor, humor in še enkrat humor in zavest, da vse slabo mine; kako bomo dobro znali izrabiti, je pa od nas samih odvisno I
Gorenjka.
Otroci nemške kolonije pozdravljajo nemškega zunanjega ministra barona V, Neuratha pri ajegovem obisku v Beogradu. Na desni: predsednik vlade la id na nji minister M. Stojadlnovio.
General Putna, eden izmed 7 generalov, ki ga je dal Staljin skupaj s Tu-hačevskim obsoditi in ustreliti.
tudi Staljin začutil nekakega Tiberija in je začel posnemati njegov zgled.
Med obema možema je mnogo podobnosti: prav tako kakor je nekoč Tiberij prevzel Rim iz rok njegovega ustanovitelja Avgusta, je tudi Staljin prevzel oblast v sovjetski Rusiji od njenega ustanovitelja Lenjina. Ne tam ne tu se ni naslednikoma posrečilo, pridobiti si med ljudstvom tisto zaupanje in priljubljenost, ki sta je bila deležna njuna prednika. Staljin je danes, o tem ni dvoma, hudo bolan človek; saj ni še dolgo tega, kar so klicali k njemu v Moskvo najuglednejše evropske zdravnike.
Ni je države na svetu, ki bi brez škode prenesla, da izgubi v dveh letih kakor Rusija svoje najbolj preizkušene upravne, industrijske ta vojne poglavarje. če so bili obsojenci res krivi, bi bil to najboljši dokaz, da se v sovjetski Rusiji mnogo bolj bohotita korupcija ta lahkomiselnost kakor v nekdanji caristični Rusiji. Ce so žrtve po nedolžnem padle, bo pa njihova usoda preplašila sposobne može, da si ne bodo upali prevzeti njihovo dediščino.
Konservativni »Times« torej sodi najnovejše ruske dogodke hudo pesimistično. In ne neutemeljeno. Toda vsaka stvar se da gledati skozi več naočnikov. Nič manj zanimiv kakor »Timesovo« poročilo ni članek, ki ga je priobčil njegov pariški soimenjak, morda še konserva-tivnejši »Temps«, zagrizen nasprotnik boljševizma. Prav zato zbuja njegovo izvajanje tem večjo pozornost. člankar ne taji, da je sovjetska Rusija z zadnjimi procesi precej okrnila svoj vojaški ugled, nato pa nadaljuje:
Pričakovati je, da bodo imeli sovražniki Sovjetov, posebno pa nasprotniki francosko-ruskega pakta, v Tuhačevskega aferi na videz tehten argument. Toda drugi opazovalci ruskih dogodkov menijo ravno nasprotno, da Je Staljinov režim baš s svojo naglo odločitvijo in z odločno akcijo vnovič dokazal svojo življenjsko zmožnost in odpornost.
Kremelj Je * vso brezobzirnostjo kaznoval člane zarote, ki bi bili, da so
zmagali, vodili berlinsko politiko. Nekateri so primerjali Tuhačevskega z Napoleonom, le da se mu je njegov prevrat izjalovil; toda pravilnejša bi bila primerjava s Francom. Prav tako kakor španski general se je smel tudi Tuhačevski zanašati na podporo drugih držav, da se polasti oblasti. Toda moskovski oblastniki so posegli vmes z neizprosno strogostjo ta posrečilo se jim je zatreti zaroto v kali. Usmrtitev osmih kolovodij bo tistim ruskim vojaškim krogom, ki utegnejo skrivaj gojiti simpatije za Hitlerjevo Nemčijo, vzela veselje za kakšno nepremišljeno dejanje.
Tako se nam kaže afera Tuhačevskega kot nov dokaz, da ni mogoče zbližanje med Nemčijo in Rusijo; in prav to posredno podkrepljuje francosko orientacijo ruske politike.
Navedli smo dva najznačilnejša glasova dveh zelo uglednih listov. Eden pravi tako, drugi ravno nasprotno. Oboje je tehtno, toda resnica more biti le ena. Ali je vmes?
Padec Bilbaa
Prišlo je drugače, kakor smo pričakovali: Baski so morali kljub junaški obrambi svoje prestolnice prepustiti Bilbao nacionalistom. Ta trenutek, ko to pišemo, Bilbao sicer še ni ves v rokah Francovih fa-langistov, ker republikanci obupno branijo hišo za hišo, toda njegova usoda je po človeški razsodnosti zapečatena.
Nastane vprašanje: kako neki se je moglo Molovemu nasledniku v nekaj dneh posrečiti to, kar ni najsposobnejšemu francovskemu generalu uspelo tedne in mesece? Ali je mar general Varela uvedel novo genialno taktiko, o kakršni se generalu Moli še sanjalo ni? Ali so pa Baski na lepem izgubili vso vero in pogum?
Menimo, da ni treba Iti po razlago tako daleč. Po našem je zmagala zgolj psihološko o pravem času v boj vržena tehniška in številčna premoč. I generalu Francu i njegovemu poveljniku na baskovskem bojišču generalu Vareli je šlo za to, da po Molovi smrti dokažeta svetu, da bodo nacionalisti kljub težki izgubi naposled le zmagali. Posebno prav jima je pri tem prišla trenutna neskrbnost in veselje Baskov ob smrti njihovega najhujšega sovraga: baš ta trenutek je treba udariti z vso močjo, sta si pravilno rekla oba generala. Tem bolj, ker je ves svet prav takrat odvrnil pozornost od Španije (in nemških letal, ki so baje vzlic kontroli v celih jatah letela noč za nočjo Francu na pomoč) in se je utegnil le še zgražati nad divjanjem Staljinovih krvnikov v Rusiji.
Da, mislimo, da je padca Bilbaa ne najmanj kriv tudi Staljin sam, ali če hočete, Tuhačevskij.
Da je zavzetje baskovske prestolnice velik vojaški uspeh generala Franca, ni nikakega dvoma. A še večji je ta uspeh z moralnega stališča. Nacionalistom bo zdaj šele zrasel greben, republikance bo pa poraz — vsaj za nekaj dni — hudo potrl. General Miaja, vrhovni poveljnik vseh republikanskih čet, sl po pravici lahko očita, da je Izgube Bilbaa v precejšnji meri tudi on kriv. Da je v začetku junija zares začel že toliko-
Predsednik poljske republike Moscicki je bil te dni pri romunskem kralju Karolu na obisku. Na sliki: Moscicki po prihodu v Bukarešto. Zraven njega kralj Karol.
krat napovedano splošno ofenzivo na vseh frontah, se Franco ne bi bil upal poslati cele divizije svojih ljudi z madridskega bojišča na sever. Po toči zvoniti je kajpada prepozno.
Seveda pa spet ne gre preveč pretiravati Francov uspeli. Da bi nacionalisti z zavzetjem Bilbaa že prihodnje dni lahko vrgli 50—60 tisoč mož z baskovske fronte pred Madrid in da bi bila tedaj usoda prestolnice zapečatena, kakor beremo te dni v navdušenih poročilih Francovih prijateljev, ne bo tako dobesedno držalo. Treba je le pogledati zemljevid, pa boste videli, da je Bilbao v zračni č t■»; komaj 100 km daleč od Iruna in San-Sebastiana — in kdaj sta že ti dve mesti v nacionalističnih rokah! Do prihodnjega večjega baskovskega mesta Santandra je od Bilbaa skoraj takisto 100 km proti zahodu — in vendar je Santander šele nekako na sredi med Iranom na vzhodu in Gijonom, t. j. skrajno zahodno točko, ki je še v rokah baskovskih republikancev, če še povemo, da je vsa baskovska dežela zelo gorata in nepristopna, smo spravili, mislimo, napovedi nacionalistov o skorajšnji zasedbi vse severne republikanske Španije v pravi, realnostni okvir.
Vse to, kajpada, velja le v količkaj normalnih razmerah, če bi se n. pr. lepega dne pokazalo, da je general Franco dobil po skrivnostnih nočnih poteh recimo kakih 1000 bojnih nemških letal (kar ne bi bilo docela izključeno) — potem seveda gornje razmotrivanje ne drži.
*
Ali smo zdaj, po padcu Bilbaa, kaj bliže koncu državljanske vojne na španskem? General Franco je na angleško prigovarjanje o sklenitvi premirja odgovoril, da pred zavzetjem Bilbaa na premirje niti ne misli. Njegov razpokani vojaški ugled se je z osvojitvijo baskovske prestolnice vsaj nekoliko zacelil. Ako je hotel samo to učakati, se mu je želja Izpolnila. Ovire za sklenitev premirja torej zanj ne bi bilo več. Vprašanje je le, kdo prevladuje v Francu: vojak, politik ali... Španec.
V Interesu ne samo Evrope, temveč v prvi vrsti nesrečne Španije same bi želeli, da ta priložnost ne bi šla neizrabljena mimo nas in da bi baš Franco, ki je bratomorno' vojno kot uzurpatorski general spočel, to vojno kakor pravi španski domoljub končal. Observer.
Dobra pasta za zobe
RCAlD
najin dni
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Sami smo krivi
Vedno se pritožujemo, da nas it tujini premalo upoštevajo, da nas imajo premnogokje za nekulturen narod in nas mečejo s cigani v en koš. Toda ne pomislimo, da smo temu sami krivi, saj se niti sami ne spoštujemo.
Kronika preteklega tedna
Smrt akademika Rudolfa Dolinarja
Dogodki, ki so razburili vso Sloveniio Prihova
Kr. banska uprava v Ljubljani je : • izdala naslednji komunike:
»V zvezi z demonstracijami o priliki prihoda predsednika JNS Petra Živkoviča v Maribor, Konjice in Celje dne 8. junija so istega dne ob '20. zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, ki sta
Premnogo ljudi kupuje tuje izdelke,.)proti Celju vozila pristaše JRZ, po
vsak tujec ima prednost pred domačim človekom, toda ne iz vljudnosti, kaj še! Samo zato, ker je tujec in kot takšen baje več vreden ko domačin.
Lansko poletje sem bila v Avstriji in se mi je na nekem izletu tole pripetilo:
Sedeli smo v gostilni med čisto” preprostimi, kmečkimi ljudmi. V gostilni so imeli tudi radio in mi, ki smo bili izletniki, smo imeli očitno največjo pravico do njega. Cela družba je seveda meni kot svojemu Be-njaminčku prepustila, naj igram kar hočem in jaz sem tako j poiskala j! Ljubljano, kjer je bil na programu'\ klavir. Stvar je bila dokaj dobra, to-' | da kmetom očividno ni ugajala, ko■■
(to pa videli, da jo oddaja Ljubljana, -j oddaljeno od mesta napada.^ Dolinar so zmignili z rameni, češ, tam idol* < > ie imel rane na glavi in po životu od
tako ničesar ne zmorejo. Tedaj jih je nekdo opozoril, da sem Jugoslovanka, nakar so me začudeno ogledovali in menili, da nisem ciganom prav nič podobna. Radovednej-ši so me celo poprosili, naj -jim povem, kako kaj tam živimo. Mene je tisto zastran ciganov pogrelo, zato sem jim odgovorila:
»Sicer ne vem, ali ste tako nevedni ali tako krivični, toda toliko vam povem, da smo mi prav tako kulturen narod ko vi. Sem le radovedna, kakšno kulturo bi imeli vi, če bi toliko Sasa živeli v suženjstvu ko mi. Zastran inteligence vam pa povem, da so ti »cigani« toliko pametni, da obvlada skoraj vsakdo poleg materinščine še srbohrvaščino in še kak drug jezik. Če bi pa vi nemščino pozabili, bi morali lajati.*.
večini akademike
Napad se je izvršil z revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske.
Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo proti Celju, pogrešali eo pa akadepfika filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega dne 11- aprila 1919 v Lučinah, občina Trata, erez Škofja Loka, in tja pristojnega. Do umevali so, da eo ga napadalci odvedli s seboj.
Naslednjega dne, dne 9. junija, okrog 10. ure, je žandarnjerijska pa trulja našla Dolinarja mrtvega pod državno e celo pri Prihovi, 50 korakov
udarcev e topim predmetom, Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večernika Jutra«; med napadalci ota bila tudi Miha Orožim, jurist iz Ljubljane in Bene, trgovski pomočnik iz Maribora.
Na kraj dogodka je odšla sodna komisija: poleg nje so odšli tja tudi organi policijskega oblastva pod vodstvom upravnika policije v Ljubljani.
Preiskava se vodi najintenzivnejše. Do trenutka izdauja tega komunikeja je aretiran Slavko Reja. Za ostalimi so izdana zaporna povelja.«
Pogreb akademika Rudolfa Dolinarja se je svečano vršil preteklo
j soboto ob 9. dopoldne v Ljubljani Tako sem jim, njihovi pameti pri-1 Udeležili so se ga pokojnikovi tova
merno, povedala svoje mnenje in gle dali so me kar s spoštovanjem, lahko! pa rečem, da ti ljudje nimajo več', slabega mnenja o nas.	'.
Žalostno, toda resnično!
»Armes Hascherl!«
Za gradom stanuje neka starejša i dama. Vdova je in brez otrok. Ima: pa majhnega belega kužka s črno liso: na hrbtu. Ta kužek je njen edinec: jn najljubši -človek« na svetu.
Oba gresta skupno na sprehod. Dama se ves čas pogovarja z njim. Kot zavedna nemškutarica govori nemški. Evo nekaj primerov iz njunega dvogovora: »Mein Liebling. ar-mes Hascherl, bist bestimmt hun-grig? Wart‘ n ur; ich kauf’ dir Kinder-piskoten!«
Še lepše pa je psičku doma. Jesta skupno in iz istega krožnika, spita vL isti postelji in sta sploh navezana drug na drugega. Mislim, da je pri dami res narobe svet, žival ima naj-bolišo človeško hrano in spi v postelji, nekateri liudje kot »manjvredni« pa sploh nimajo ne hrane ne stanovanja.	Ajmil,
riši z ljubljanske univerze in mnogo drugega občinstva. Posebno častno je bila zastopana duhovščina. V znak žalosti so z uradnih poslopij in z mnogih zasebnih hiš visele črne zastave.
Žalne službe božje v ljubljanski stolnici so se razen pokojnikovih sorodnikov in mnogoštevilnih drugih pogrebcev udeležili tudi notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen,
Požig sokolskega paviljona
Kr. banska uprava v Ljubljani je izdala naslednjo objavo:
»V noči od 12. do 13. junija t. 1. je bil okrog ene ure ponoči na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 30.000 dinarjev. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa še ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima, in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja-akademika Dolinarja na drugo stran.
V času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, samih simpatizerjev JNS, ki so se obnašali zelo razburjeno.. Med njimi se je posebno odlikoval narodni poslanec Rajko Turk.
Policija vodi preiskavo objektivno in energično in bo po zakonu nastopila proti krivcem.
Osebna in imovineka varnost vsakega poedinea kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno zavarovana,«
(Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 13. junija 1937.)
iziava ministra dr. Kreka
Včerajšnji »Slovenec« prinaša izjavo ministra dr. Kreka, ki jo je dal novinarjem v zvezi z zadnjimi dogodki v Sloveniji. V tej izjavi pravi g. minister dr. Krek med drugim:
»Celo nekateri tukajšnji dnevniki so dobili in objavili vest, da je mla-
dina JRZ raztrgala državno zastavo, ki jo je pred sprevodom Živkoviča nosila JNSarska mladina. To je popolnoma zlagano in neresnično. Ob priliki vseh demonstracij se ni zgodilo, da bi bila državna zastava na kakršenkoli način odstranjena in niti en sam del zastave ni bil raztrgan. Potrebno je, da zve vsa javnost, da so vse naše organizacije in pripadniki organizacij v JRZ poborniki in nosilci jugoslovanske državne ideje med Slovenci, da državno in nacionalno idejo varujejo pred vsemi destruktivnimi elementi.« Nadalje pravi g. minister:
»Že v Ljubljani sem slišal, pa tudi za časa vožnje, da JNSarji poskušajo plasirati vesti, da so naši ljudje imeli zveze s požigom tribune na sokolskem telovadišču v Ljubljani Tudi to je netočno in neresnično. Tudi ta laž ima samo ta vzrok, da se okleveta naša stranka v Sloveniji. Nasprotno, spremljevalne okolnosti pri tem požigu so mogle doslej ugotoviti, ln kakor sem mogel tudi drugače izvedeti, so dokazale, da je požig inscenirala skupina naših nasprotnikov, da bi javnost odvrnila od strahotnega umora našega katoliškega akademika Rudolfa Dolinarja, katerega so neki fanatiki napadli iz zasede in na strahoten način ubili z udarci noža v hrbet. Izven vsakega dvoma je, da noben naš prijatelj in pristaš s tem požigom nima najmanjše zveze. <c
Sokoli pri predsedniku vlade
Agencija »Avala« poroča dne 15. junija:
»Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadino-vič je danes sprejel v svojem kabinetu v predsedstvu ministrskega sveta arh. Smiljaniča, generala Stajica, B. Todoroviča in dr. M. Radojeviča, ki so mu kot zastopniki Sokolskega saveza pojasnili nekatere dogodke, ki so se zadnje dni odigrali na področju sokolskih žup v Mariboru, Celju in Ljubljani.
Predsednik je pozorno poslušal njihova . pojasnila in obljubil, da bo Sokolstvu dano polno zakonsko varstvo.«
Oh, ta krila...
Znana stvar je, da se naša dekleta in naše lene prav rade nosijo po najnovejši modi. Včasih se jim to posreči. včasih ne. Včasih ,ie to okusno, včasih pa tudi ne. Že več ko leto dni to v modi prerezana krila, ali da se strokovno izrazim, »šlie«. Pol leta so nosile naše lepe damice prerezana krila oh strani, pol leta pa spredaj in zadaj.
Nikar ne mislite, stioštovani gospod urednik, da sem kak moralist, toda včasih so mi pa vendar zdi, da #e v teh raznih modnih variantah, ki si jih j« tako na lenem izmislila kakšna Parižanka, veliko in preveč pretirava in da si nekatere damice prav nalašč tisti »šlie« napravijo dosti previsoko. Mogoče si domišljajo, da utegne biti res za vsakega moškega zanimivo, ali nosi spodaj mo. dro, rdečo ali belo kombinežo. Kako je ta stvar lep* in »okusna«, če damica nosi še dokolenke, ni treba niti omeniti. Se zanimivejše, še lepše in že okusnejše Je, že takšno damico na primer vidimo na kolesu. H. 35.
j(Ustnica utsedhiUva
M. J, - S Ve S zadnji prispet uk žal niieni i mogel objaviti Oglasit«? n drugimi
S. M. Ll. Vi imate pni v toda vsSjt kritika Je prišhi malo prepoan«. Tudi če lo objavimo. pu no ho na stvari popolnoma nK spv<*menj!o. 1’išito mogočo o Čem drugem, n k t tja i ne (Sem! j
Opazovalec- Vidim, da inmte dar opaševa lija, toda val prispevek m za nas. Po*>kužajt<-It. prepričan sem, da boste imeli uspeh?
Krf — M. »Piramido«! ne moremo objaviti Rt v ar ril zanimiva za Airfi« krog Čitateljev.
(Nadaljevanju v 5. stolpcu spodaj)
Zabodel je z nožem svojega pri-juti-lju lani IG. avgusta 28teini posestnikov sin Mariin Kiget iz Glado-niena pri Slovenski Bistrici, ker mu prijatelj ni maral Sitati iz neke knjige, ki mu jo ie bil prinesel. Hudo ranjeni prijatelj Franc Trdina je zaradi uboda tik srca komaj ušel smrti, Figeta eo pa te dni obsodili na leto dni strogega zapora.
E Ali veste kaj je »Ratlolet«? Na Mavrovskem polju blizu Skoplja je neki Radovan Jovanovič, ki se preživlja s prodajanjem vode, izumil novo vrsto letala. Časopisi poročajo, da potrebuje podjetni. Jovanovič ta mo še denarja za nakup platna, losa in jekla za svoje novo letalo. (Kdo pa dandanes ne potrebuje denarja? — Op. strojepiske.)
■ Kmetijska družba v Ljubljani toži člana banskega sveta g. Janeza Širei-na, poseetnika in župana v Kaplji vasi pri Komendi zaradi klevete in žalitve. V kratkem bo na ljubljanskem sodišču razprava o tej zadevi. O. Štrein trdi, da bo predložil obširen pismeni zagovor in da bo v njem podal dokaze resnice,
■ Sadnikom je izjavit, da bo pobil vso družino, V vasi Priliki blizu Ivanjke je te dni Draginja Markovičev« paala čredo, ki je zaradi dekletove nepazljivosti ušla na njivo in naredila malenkostno škodo. Ko je to zapazit njen brat Bragosla, jo je zagradi njene nemarnosti začel neusmiljeno pretepati. Dekle so jo branilo,
isteklo domov in starši so jo pred : bratom zaprli v sol«. Dragoslav je ve« divji pograbil sekiro in začel razbijati po vratih. Draginja je vso preplašena ušla skozi okno, Dragoslav je im s sekiro navalil na budnega očeta in mater, ker sta branila hčerko. Tudi roditelja sta srečno ušla na ee-teto, kjer so ju zbrani sosedje ubranili pred napadom lastnega sina, ki
;
Hranilne
knjižice
nakup In prodaja — naj-solidneje potom pisarne
Alojzij Planinšek
Ljubljana
Beethovnova ulica4/I. Telefon 35-10
je od same togote in jeze omedlel. Ko je pa prišel k zavesti, se je prijavil sodišču v Ivanjiei; preden eo ga zaprli, je še enkrat pred sodnikom zagrozil, da bo vse domače pobil.
■ Ker mu ni hotel podariti cigarete, je Metni Zulbear, sin kavar-narja Zurimana Muslije-viča iz Tetova (Srbija), zabodel te dni trgovskega pomočnika Idriza llamsoviča. Ranjenca eo zaradi nujne operacije morali takoj prepeljali v bolnišnico v Skoplje.
■ Vloge pri IVštui hranilnici naraščajo. Meseca maja je Poštna hranilnica pridobila 4819 novih vlagateljev, tako da jih je zdaj vseh skpaj 436.487, vloge so pa narasle za 15,627.319'93 dinarjev in so konec maja znašale 1.100,995.271 dinajev.
E Poštna hranilnica je začela izplačevati hranilne in čekovne vloge našim državljanom, ki eo imeli prej denar naložen pri avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju. Prvi del čekovnih nakaznic je že razimelala. Na teči način se bo postopne nadaljevalo z oddajo denarja onim vlagateljem, ki so zdaj vložili pravilne prijave, opremljene s potrebnimi dokazili. Izplačila vlagateljev ee vrše neposredno na njih stanovanjih. Vlagateljem, kt nieo pristali na izplačilo vlog v razmerju, določenem z odtokom vlade št. 357 z dne 18. maja t. 1., se vloge ne bodo izplačevale vse dotlej, dokler ne pristanejo na določeno razmerje.
■ Najmlajša žrtev znanosti je Ivica Triplat, učenec 4, razreda meščanske šote v Ludbregu pri Varaždinu. Ivica je bil dober fizik In je imel izredno vesolje z znanstvenimi poskusi. Te dni je delal na vrtu gostilničarja Ftzirja poetiuse z električnim tokom. Nenadoma je pa nastal kratki stik in nesreča je hotela, da je električni tok malega Ivieo na mestu ubil.
■ 7. železnimi vilami je ubil svojega očeta Slavko Kizivat iz Gornjega MUmljca. Stari Kizivat je bil velik pptralnež in pijanec in so se ga vsi domači bali. Pretekle dni jo v pijanosti zgrabil lopato in šol v btev nad sina. Ta ga je pa dočakal z železnimi vilami in ga ubil. Sodišče je sina oprostite, ker se je izkazalo, da je ravnal v silobranu in ni imel uamena ubiti očeta.
■ Pred »čini *vojc hčere iit zeta. si je prerezal žile na vratu Dušan Du-šanič iz vasi Gorja niči v Boam, ker mu je hči pred kratkim pobegnila iu »e bre* njegovega dovoljenja poročila z Mirkom Zrničem. Oče je bil proti temu zakonu; ker se mu liči iz prevelike ljubezni do svojega moža ni marala pokoriti, je sklenil iti vpričo obeh v smrt. Ni dosti upanja, da bi uru ohranili življenje.
■ Kasnejše očitke si prihranite, ako navadite svoje otroke o pravem času na vsakdanjo nego ust in zob z GDOLOM 83! Razkužujoči učinek te od strokovnih zdravnikov priporočene u&tne vode obvaruje otrokove zobe gnitja (earies) in vseh posledic; dih postane zdrav in čist! ODOL 83 je vir zdravja in zadovoljstva v otrokovem življenju. V sleherni kapljici je moč.
• V Jugoslaviji je 72,090 Židov, so ugotovili te dni v Zagrebu na kongresu Zveze ciouističnjh organizacij Jugoslavije. Na kongresu so razpravljali tudi o tem, kako naj se židov-stvo obvaruje krvnega mešauja z ne-židovstvom.
E Goltanec si je prerezal. Te dni je v neko gostilno v Gornji Bistrici pri Mariboru prižel med gručo nabornikov tovarniški delavec Ivan Fifin-ger in začel izzivati prisotne fante. Posebno je vzel na piko nekega Juharta. Dražil ga je najprej z različnimi priimki, nato je pa še potegnil nož in Juharta zabodel. Fantje so se razbežali, Fifinger si je pa, videč kaj je stori), prerezal z nožem goltanec, nato pa še trebuh.
E Krsti je dal napraviti še za življenja zase in za svojo ženo bogat kmet v vasi Uljmu pri Vršen. Ker je staremu Lazi Stojanoviču umrlo vseh dvanajst otrok in nima nikogar, ki bi se pobrigal za dostojen pogreb zanj in za u jugov o ženo, je že za živega dal narediti grobnico in lepi krsti. Ta nevsakdanja vest se je kaj hitro raznesla po vsej okolici.in je zbudila veliko komentarjev.
E 8 prve galerije zagrebške katedrale je te dni skočil farmacevt Grga Kaos iz Vrgorea blizu Makarske in obležat mrtev. V kratkem hi dovršil svoje študije in bi moral delati zadnji izpit. Najbrže so mu zaradi prevelikega učenja odpovedali živci.
B Spominsko ploščo so odkrili v
nedeljo 13. junija na Humu pri Ormožu nepozabnemu humskemu slavčku, upokojenemu nadučitelju g. Antonu Porekarju, ki je bil eden najstarejših in najuglednejših pionirjev naše narodne prosvete.
B Pes je skočil pod vlak za svojo gospodarico. Blizu Bitolja je te dni skočila pod vlak osemnajstletna Juli-ška Sili ja, pohčorjenka upokojenca Bože Ivankoviča. Lokomotiva je nesrečni ml; ’enki odrezala glavo. Ko je videl to njen zvesti spremljevalec pes, je takisto skočil pod viak in kolesa so tudi njemu odrezala glavo.
E Preoblečen v muslimanko je 1 filetui Lazar Vujanič iz Podgorja pri Banjaluki ugrabil »vojo izvoljenko, 151etno Melanijo Urlilioyo. Ko so Me-lanijini starši in bratje izvedeli o dekletovi ugrabitvi, so jo Lazarju in njegovim pomagačem ugrabili nazaj. Mladi Lazar si je nato iz obupa prerezal trebuh.
B Naša opera, ki je te dni gostovala v Trstu, je dosegla sijajen uspeh. Ogromna dvorana Rossettijevega gledališča je bila nabito polna. Med obiskovalci, ki so prišli od blizu in daleč, je bilo tudi zelo veliko Italijanov, kar priča, da uživa naša opera zelo dober sloves med Tržačani. Občinstvo je prirejalo solistom, zboru, baletu, orkestru in ravnatelju g. Poliču viharne ovacije.
B V 36. letu je postal ded Blagoje Bugarčič, naseljenec v vasi Brvenice pri Tetovu v Srbiji. Blagoje se je s 17 leti oženil, v njegovem 34. letu se je pa njegova 1 dietna hčerka Smilja poročila s pehotnim narednikom Milanom Dabičem, in tako je mladi mož s 36. leti postal ded, njegov 601etni oče pa praded.
Letalska zveza Ljubljana—Sušak —Beograd je začela obratovati v Ljubljani v torek 15. junija. Zaradi megle, ki je povzročila pri nas že dve strašni letalski nesreči, bodo odslej letala s Sušaka v Ljubljano prihajala vsak dan (razen ob nedeljah) ob 9.45 in se bodo po polurnem postanku na našem letališču spet vračala na Sušak, Doslej so odhajala iz Ljubljane zjutraj zarana.
B Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji je zelo razbčno, čeprav razvoj hmelja v splošnem zadovoljivo napreduje Vreme je ugodno in rastlina je v splošnem zdrava.
B Ker se je zastrupil z gobami, je neki zasebni uradnik tožil vodstvo novosadskega hotela »Sloboda«; poleg 100.000 din odškodnine terja še nekaj tisočakov za povrnitev zdravniških stroškov.
B Letos smo. izvozili 45.681 vagonov pšenice in 27 243 vagonov koruze in razpolagamo še s 30.000 vagoni koruze
B Dalmatinski ribiči so meseca mala nalovili približno 40 vagonov sardel in 30 vagonov raznih drugih rib. Lov na ribe jim je vrgel približno 2 milijona dinarjev.
B Papigo, ki govori, se smeje in poje. ima upokojeni pismonoša Nikola Gluševič v Metkoviču Njegova papiga »Koki« je stara šele 3 leta in zna tako dobro govoriti, da jo domači in gosti zelo dobro razumejo Kadar je lačna, zahteva hrano in vodo kar sama. Zelo rada se smeje in se hitro nauči vsakega napeva. Velikokrat poje na gospodarjevem oknu tako na
glas. da se ljudje ustavljajo in io poslušajo. Pp vsaki pesmi se sladko nasmeje,
E Imoteko-bekijsko polje v Hercegovini. veliko približno 7 300 ha. voda vsako teto tako preplavi, da pridelajo revni prebivalci i molskega in ljubu-škega okraja na nietn komaj 50 do 60 vagonov žita. Zdaj so ustanovili posebno zadrugo, da bo to polje izsušila; tako bi to polje vrglo 900 vagonov žita, kar bi bilo za narodno gospodarstvo velikega pomena,
E V gozdu pri Semovcu blizu Varaždina je te dni našel neki kmet čudno kačo s tremi glavami. Ljudje so ste prestrašili, da ne bi pošast prinesla nesreče, zato so kačo ubili in jo sežgali.
E Banska uprava v Sarajevu bo na;
jela pri Državni hipotekarni bank' 30 milijonov dinarjev noeojda ki te bo amortiziralo v 30 letih in obrestovalo po 7%. 22 milijonov pojde za gradnjo cest. vse drugo na za razširjenj« banovinskih bolnišnic.
Banka Baruch
11. Unč Atiber. PABIS (««)
Od premija denar v Jugoslavijo najhitreje to po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vaa bančne posle pajkulantneje. — PoMnt uradi v Belgiji, Franciji, Holari dlji in Luksemburgu »prejemajo plačila nn naše čekovne račune Belgija: št. 8D64-64. Bruzelles: Holandija št. 1458 66. Ded Dierist Francija št. 1117-94. Pariš; Luzern burg; št 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
USTNICA UitCONISTVA
«11. t u d t |. itElP** »»oda J)
M* iti »ow*la froMm, *por*Hte »voj popolni lov, ker rai V* dni-Ki »d prispevki tameiaJ i« U/uhil. t poročite, od kod st? pmjprodE	•“
p#, v	filmu	rte	videli	vsH&ie*
XK04?J)i<*»,
Vi« turnima ČHatoJJie« fn	»»M*
lista prosi urvdfiiSfcvo, d*	▼	fw’''
vrsti pe&SJftJ* prl«p*vk? *Zr«*»!o	d«• ‘
in oe ti4>v*I, fc*r bh*o * njind ž? xdaj pr*'4*’’ k>Ž*’nI
9. m, — tl fc'» «voJ h v'ta ‘mate p m, t*1’ dn pri*p4»vk# vtfuJajr ne mvieuc ofejav^i, k«'r »e* Vaša kritika	u*	»taftu*	OffJa*
pmth m	ki	f?	k	Utiran.
NatranJKa: NJ »lab«* HRfiisarto toda t$ uutfk m imam o prostora	ra	daljfo	stvari J”
razpravt* Ko b*mu) o priložnosti	k®'*’’
Sno h uk do o t«-*** oh	podoiiH« »>	vpraSa?1*1*’
vas pa v a Mino, d« s? tud- vi	pobku'
klij u.tpi- «♦ i za	L 1! ti ital*
T. — !»J. lifivsiui hj^itoa — jtjirr-vodnikov — Postrežba — niso y.a oojtfv°: OLividac: O jtrniub/iih stvareh, kako? t? pri p* v»'k. «y*o v y,{ftdftj«-rn	4** v*4«ko V
sa!i, PojSlJfte nam 60 len j! Pozdrnviionl? -©<#g«w*re t*n ifrtiga pisma, ki jili jo f,.ft urednižtvo dobilo v zadnjem času. objavim v prihodnji Številki.
Ljubezenska komedija
med dvema celinama
(nž-i) \ewyork, maja.
Newyork ima spet novo senzacijo; glavni vlogi v njetj igrala to pot ameriški šofer in lepa madžarska samomorilna rekorderka. Zad-jo besedo v njuni zadevi bo izreklo newyorško sodišče.
NENAVADEN JUBILEJ
Nedolgo tega se je lepi Peštanki Mariji Nagyjevi posrečil stoti poskus samomora; drzno dekle pa zato doma ni doživelo posebne slave. Toda njena nenavadna »zmožnost« je toliko bolj navdušila Američane, ki kaj radi zbirajo vse mogoče rekorde. Poročevalci so torej pošiljali v Ameriko dolge članke o lepi samomorilni rekorderki in kmalu so amerišiki listi prinesli na naslovni strani veliko sliko madžarske lepotice.
Lepega dne je prišel v uredništvo nekega večjega ameriškega dnevnika mladi šofer James Black in povedal, da se je zaljubil v sliko ljubke samomorilne kandidatke, da bi Marijo takoj vzel za ženo in jo seveda odvadil čudnega »športa«.
Zadeva se je razpletla prav po ameriškem okusu; časopisi so kmalu nato priobčili še sliko velikodušnega mladega moža in ameriški bralci so se že naslajali ob naivnih prerokovanjih bodoče družinske sreče. Samo eno senčno stran je imela šoferjeva namera: Malija Nagyjeva o svojem daljnem snubcu še ni ničesar vedela, James je imel pa premalo cvenka, da bi šel ponjo v Evropo.
Toda newyorški bralci si niso ho-
teli pokvariti užitek in so kar brž zbrali lepo vsotico dolarjev in poslali z njo Jamesa v E 'ropo po ljubljeno nevesto.
PARIŠKO NOČNO ŽIVLJENJE
Zaljubljeni šofer pa ni prišel dalje ko do Pariza. V tem razigranem velemestu se je njegova ljubezen kar hitro ohladila, ali bolje, razpršila med pariške lepotice iz montmartrskih nočnih lokalov. Zaman je čakalo in hrepenelo ameriško občinstvo po ve-s _“!t novici iz Evrope James je z nabranimi dolarji izginil brez sledu...
Lepega dne se je pa vendarle vrnil v Newyork, seveda brez neveste ali žene, pa tudi brez denarja. Sprva ni hotel ničesar izdati o svojem potovanju, pozneje se je pa vseeno omehčal in skesano priznal svoje grešne pustolovščine. Seveda ni bil njegov izlet v Evropo nič več všeč vsem mogočim darovalcem in dobrotnikom, prav tako pa tudi ni nikomur ugajala njegova pozabljivost do ljubljene neveste. Bralci newyorških listov so zatorej sklenili Jamesa tožiti zaradi sleparije.
Podjetni šofer pa noče nič slišati o denarju in tožbi. Sestavil je kaj spreten zagovor: pravi, da vsakdo lahko porabi podarjeni denar, kakor se mu zdi. O varanju neveste prav tako ne more biti govora, saj dekle še vedelo ni o njegovih namerah. Newyorško sodišče bo moralo pač ugrizniti v trd oreh pri reševanju te zapletene zadeve, lepa Marija pa nadaljevati svojo manijo, ali si pa poiskati boljšega ženina...
Jubilejna rubežen
(nU-i) Varšava, maja. Delavnico kiparja Wachowieza menda večkrat obišče davčni izterjevalec kakor kakšen kupec. Pri petindvajseti rubežni je pa kipar izdelal posebno diplomo. V sredino je napisal številko 25, nanjo ;e nalepil davčni pečat z napisom: »Zarubljeno«, sestavil je primerno posvetilo in poslal vse skupaj predsedniku cenilne komisije na finančnem uraiu.
Kipar se je pa bridko urezal, če je menil, da bo s svojim dovtipom dosegel kaj več obzirnosti. Nasprotno, še bolj jo je izkupil. Zagovarjati se je moral pred sodiščem zaradi smešenja davčnih oblasti. Wachowicz ie prinesel na razpravo polno maoo listin, ki naj bi potrdile, da je praznoval pet in dvajseto rubežen. Sodniku pa ni bilo do šale in je dovtipnega kiparja zašil za 40 zlotov (okoli 300 dinarjev).
Kako ustvariš knjižnico
Newyork, junija. »Readers Digest« je v Ameriki zelo razširjen mesečnik. »Readers Digest« plača za vsako posrečeno anekdoto, ki pove, kako je kdo za svoje bližnje ustvaril kaj velikega in dragocenega, petnajst do pet in dvajset dolarjev (600 do 1000 din) nagrade. Nedavno je dobil to nagrado Willie Lee Buffington, tovarniški delavec v Edgefieldu, v Južni Karolini, ki je na nenavaden način za svoje črnske prijatelje zbral obsežno knjižnico.
Mož je pisal petim ljudem, ki jih Je poznal, naj mu pošljejo kakšno knjigo, ali pa vsaj znamko za dva centa, da bo prošnje lahko naslovil še drugam, Eno izmed teh pisem mu je vrglo kar tisoč knjig. Precej nato je začel s svojimi prijatelji graditi leseno kočo ip je vanjo spravil pridobljene knjige. Kmalu so poleg te prve zrasle še tri nove hiše in vse so že polne knjig.
(*i)
Obsojen na zapor, ker je zapeljal lastno ženo
Carigrad, junija. Neki čuden dogodek, ki se gotovo še ni pripetil nikjer v Evropi, nam priča, kako turški zakon ščiti mlada dekleta pred zapeljivci.
Pred lren\i leti se je na neki večerni zabavi mladi Mehmed seznanil z lepo in elegantno šestnajstletno mla-detiko. Mladenič« je deklica zelo ugajala. Zaljubil se je vanjo in ji obljubil, da se bo poročil z njo. Mladenka je verjela njegovim obljubam in tako je lepega dne izgubila svoje devištvo. Kmalu nato je pa v svoje veliko začudenje opazila, da se ji njen zapeljivec odtujuje.
Ubogo dekle je premišljevalo, kaj "aj stori, na koncu se je pa odločilo Priznati svoj greh staršem in ti so zapeljivca svoje hčerke tožili.
Mehmed je dobil šest mesecev stro-Kega zapora. Medtem se je pa premislil in preden bi moral nastopiti “»Zen, ee je z mladenko pobotal in 'Se poročil z njo. Tako so mu kazen oprostili.
Pretekli sla dve leti. Zaradi neprestanih nesoglasij med mladima Zakoncema je njuno zakonsko življenje postalo pravi pekel. Zato je vlo-*‘la žena tožbo za ločitev zakona in 1° je tudi dobita. Mehmeda so takoj za1>rii |*o Ji. 42JJ. turškega kazenskega aakona, ki pravi;
»Ako kdo obljubi zakon in zlorabi mlado dekle, ki je že izpolnilo petnajst let, se kaznuje z zaporom od šestili mesecev do dvefh let. Če se v tem času poročita, se mu kazen odloži. Ce se pa v teku petih let zakonca ločita po moževi krivdi, stopi kazen ©pet v veljavo.«
Po turškem zakonu poroka potemtakem izbriše storjeno krivdo — toda šele po preteku petih let. Ta omejitev obstoji zaradi tega, ker bi mnogi zapeljivci pristali na ženitev z zapelja-im dekletom, samo da bi ušli kazni, kasneje bi pa od svoje žene izsilili ločitev.
Dediča s BOOletnim rodovnikom iščejo
(n) London, junija. Londonsko zapuščinsko sodišče ima že dalj časa precej dela z iskanjem dediča, ki ima dobiti 60.000 funtov (okoli 15 milijonov dinarjev), toda le če predloži in dokaže svoj rodovnik vse do nekega sira Thomasa Brooka, ki je umrl že leta 1418.
Ta nenavadna dediščina ima nekam romantično ozadje. Leta 1880. je umrl Francis Capper Brooke, znan po svoji trmoglavosti in muhavosti. Neštetokrat v življenju je sestavil oporoko in neštetokrat jo je spet (»pravil in spremenil. Naposled je še na smrtni postelji razdedinil svojega najstarejšega sina in imenoval za glavno dedično svojega ogromnega premoženja svojo hčer. Po njeni smrti 1. 1930.
J so našli med zapuščinskimi papirji še eno listino njenega očeta. Ta listina določa, da preide vse premoženje na direktnega moškega potomca pradeda sira Thomasa Brooka.
Londonsko sodišče je torej razglasilo, da bo izročilo dediščino petnajstih milijonov dinarjev le onemu dediču, ki bo kos vsem pogojem oporoke čudaškega bogataša.
Njegova zdravnica
(nU-i) Pariz, maja. Gospa Julietta se je pravkar vrnila s spomladanskega sprehoda domov, odprla je vrata v salon in zasačila v njem svojega moža z mlado, ljubko plavolasko.
»Kdo je pa ta dama?« je vprašala začudeno.
»Moja zdravnica,« je hitro, skoraj prehitro odgovoril inženir Danet.
Do tega dne gospa Julietta ni vedela, da je njen mož bolan, še manj pa, da ima tako mlado in lepo zdrjv-nico. Brž je ugotovila, da »zdravnica« nima s seboj nikakih inštrumentov, in tedaj je v njenem ljubosumnem srcu dozorela odločitev. Uredila je tako, da je ostala tuja dama sama v stanovanju,- potem je pa stekla na cesto po bližnjega stražnika in mu natvezila, da je v njeno stanovanje vdrla tuja ženska. Stražnik je res našel v salonu namišljeno vlomilko in jo je takoj odvedel na policijo. Tam so dognali, da imajo opravka z neko brezposelno bolniško strežnico.
Pri zasliševanju je gospodična Gabriela izdala, da je inženir Danet res prelomil zakonsko zvestobo, in soli»če je nezvestemu možu mtožilo plačevanje alimentov
Nasilno hujšanje velja za samomorilen poskus
Newyork, junija.
Prav svojstvena je razprava, ki se je z njo ukvarjalo neko ameriško sodišče, čedna igralka Jean Rogersova je obtožena, da je peš premarširala neverjetno dolgo pot samo zaradi tega, da bi shujšala. Državni pravdnik ja v tem nasilnem posegu zoper naravo zaslutil samomorilen poskus — in je igralko obtožil.
Mis Rogersova je prehodila peš
2.000 kilometrov. Hoja jo je telesno hudo izčrpala, vendar je prišla na cilj še dokaj čila in zdrava. Ko se je po tem iizletu« stehtala, je ugotovila, da je shujšala nič manj in nič več kakor petnajst kil. Neko športno društvo je miss Rogersovi v znak priznanja celo naklonilo darilo v znesku 1.000 dolarjev.
Komaj se je miss Rogersova nekoliko opomogla od izčrpanosti dolge hoje, je na svoje veliko začudenje dobila poziv na sodišče. Obdolžili so jo samomorilnega poskusa. Državno pravdništvo meni, da je igralka s tem svojim junaškim dejanjem lahkomiselno tvegala življenje, ker bi utegnila zaradi nenavadnega shujšanja plačati nepremišljenost z življenjem. Vztrajna hoja se zdi torej po postavi samomorilen poskus!
Zaman je zdaj vitka igralka zatrjevala, da se' je peš napotila samo zaradi tega, da bi nekoliko shujšala, še zdaleč ji pa ni prišlo na misel, da bi utegnila zaradi tega umreti.
Sodnik jo je kljub njenemu zagovoru obsodil na globo 100 dolarjev.
450.000 dinarjev odškodnine, ker ne more več plesati
London, junija.
Londonsko sodišče je priznalo neki mladi čedni deklici 2.000 funtov, v našem denarju 450.000 dinarjev odškodnine, ker ne more več plesati.
21letno uradnico miss Florence Chan-trilovo je doletela pred nekaj meseci huda nesreča. Neki tovorni avtomobil jo je podrl in jo tako poškodoval na nogi, da bo za vse življenje invalidka. Desne noge ne more zaradi hude poškodbe skoraj nič več pregibati, zato se je morala popolnoma odreči svojemu naj-ljubšemu razvedrilu plesu. Miss Chan-trilova je tožila lastnika avtomobila zaradi zmanjšanja ženitvene možnosti in je terjala odškodnino.
Sodišče je dekletu res priznalo 2.000 funtov šterlingov odškodnine in se je osmelilo do pozornost zbujajoče trditve, da se je morala mladenka zaradi
Zanimanje *
nagnjenje - ljubezen
to je lestvica uspeha pri drugem spolu. ‘Zano» marjena zunanjost pokvari ozračje zaupanja in simpatije. Vsakdo občuduje svežost in negovanost. Le tistemu letijo srca v naročje, fci lahko osvaja s smehom svojih lepih, belih zob. „lepi, beli zobje"?,*—
Torej zjutraj in zvečer zobno pasto Chlorodont. To je skrit, pa vedno zanesljiv pomočnik proti zobni prevlaki, ki daje zobem sivo, umazano zunanjost
Domači proizvod.
Chlorodont - zobna pasta
m
4.
nezgode odreči največjemu veselju mladine: plesu! Glede ha to, da se mora odreči tej zabavi, so tudi ženitvene možnosti močno okrnjene. Odškodnina 2.000 funtov se zdi torej popolnoma upravičena.	(*i)
Ugrabitev neveste
Alžir, junija. V nekem arabskem taborišču na alžirskih tleh so ugotovili, da je izginila neka lepa deklica, hči uglednega arabskega poglavarja. Kmalu so dognali, da se je lepotica dala prostovoljno ugrabiti svojemu ljubčku, nekemu tuniškemu domačinu. Arabsko pleme je bilo kajpak zaradi te ugrabitve na moč užaljeno. Poslali so celo kopico oboroženih jezdecev v Tunis, da bi pripeljali pobeglo dekle nazaj k žalujočim staršem.
V mestu Kefu so Arabci zaljubljeni parček dohiteli. Zahtevali so, da jim mladenič pri priči izroči ugrabljeno dekle. Tedaj so se pa vmešali v zadevo »roparjevi* prijatelji, njegovi plemenjaki, in kaj kmalu se je razvnela med obema strankama huda bitka. Mnogo vročekrvnežev je izkupilo bolj ali manj nevarne rane, druge je pa dolgi boj tako utrudil, da so se naposled zedinili, da skupno spremijo lepotico nazaj k njenemu očetu.
Medtem sta jo bila pa zaljubljenca na skrivaj popihala. Sele drugo jutro sta se vrnila k vojščakom in jim povedala, da sta se medtem že zakonito poročila. Vrli jezdeci iz Alžirja so se zato morali praznih rok vrniti v svoje taborišče.	(*i)
Poroka po telefonu
(n) Anvers, junija. V Anversu se je na nenavaden način poročil neki ladijski zdravnik, doma iz Bukovine ua Romunskem. S svojo bodočo ženo, neko Newyorčanko, se je seznanil v Evropi ko še ni imel naporne službe. Njegova ladja pa vozi prav med New-yorkom in Anversom, zato je zdravnik menil, da se l>o poročil v New-yorku, ko bo ladja tam pristala. Zaradi vseh mogočih neprilik pa ni
Beljakovine iz pomij
Težki problemi sodobne Nemčije
NemSko krizo zaslraa pomanjkanja surovin in njen vpliv na vojno pripravljenost hitlerjevske Nemčije bi morda laže razumeli, če bi čitali knjigo vladnega svetnika nemškega vojnega ministrstva dr. W. Ziegelmeyerja.
Naslov knjige — avtor jo je smel izdali le s posebnim dovoljenjem svojih predstojnikov — je »Surovine v prehrani nemškega naroda«. Pisatelj te poučne knjige pravi, da četrtina, da skoraj tretjina nemškega naroda ne uživa dovolj potrebnih beljakovin. Po mnenju fiziologov potrebuje vsak človek na dan 100 gramov polnovrednih beljakovin, aftor knjige računa pa samo z 90 grami kot minimalno dnevno količino. Po njegovih računih dobe manj premožni nemški sloji na dan le po CO gramov beljakovin.
Skoraj ‘20 milijonom Nemcem manjka vsak dan 20 do 30 gramov beljakovin. Prav zalo tudi od leta
1932. vsako leto bolj naraščajo bolezni in umrljivost. Telo, ki trpi pomanjkanje polnovrednih beljakovin, . je posebno sprejemljivo za vse mogoče kužne bolezni, njegov živčni sistem trpi od tega in to se naposled pokaže tudi pri padanju odpornosti vsega naroda.
Avtor se sklicuje tudi na nekega angleškega fiziologa, da je soodgovorno za nemško katastrofo leta 1918. pomanjkanje beljakovin, češ da je »lakota po beljakovinah spravila nemškega delavca na kolena«. Posledice zaradi pomanjkanja beljakovin se pokažejo šsle čez leta in leta, toda prav zato so tem hujše.
Pisatelj knjige pravi, da beljakovina ni enaka beljakovini. Biološko visokovredne beljakovine imajo samo meso, mleko, jajca in ribe. Ta hraniva se ne dajo brez škode nadomestiti z drugimi, kakor n. pr z žitom, t. j. kruhom, čigar beljakovine človeško telo le
n as pol predela in uporabi (natančneje:	60“/«). Za nadomestitev
manjkajočih živalskih hraniv moremo in moramo izrabiti vse mogoče odpadke, ki smo jih doslej metali *• čeber. Pisatelj meni, da bi lahko sestavili hraniva, ki bi imela dovolj beljakovine, iz vseh mogočih organskih odpadkov: iz odpadkov rib in krvi po klavnicah (12 milijonov kilogramov beljakovine), iz stranskih produktov, ki ostanejo pri klanju, iz gošče pri pivu, iz ostankov mleka, lesnega sladkorja itd.
Nemška živežna industrija bi morala za revnejše sloje poiskati iz odpadkov nemškega gospodarstva najcenejše beljakovine, mast in vitamine, jim vzeti neprijetni duh, jih odišaviti z umetnim vonjem in spremeniti v poceni »delikatese«. »Premoženje v pomijah«, piše avtor na 260. strani svoje knjige, »naj bi nemško ljudstvo bolje izkoristilo.«
mogel na pot in tako se je odločil, da se bo poročil kar po telefonu.
Ob določeni uri je odšel na ameriški konzulat v Anversu, njegova zaročenka se je pa s pričami in sorodstvom udeležil« poročnega obreda r nekem newyorškem civilnem poročnem uradu. Na konzulatu so se najprej prepričali, ali je nevesta res v civilnem uradu onstran morja, šele potem sta ženin in nevesta izmenjala skozi slušalki svoj »Da«.
Operacija uspela —■ pacientka umrla
V predzadnji številki »Družinskega tednika« smo poročali o kmetici Mart Horvatinovi iz vasice Tupčine pri Karlovcu na Hrvatskem, ki si je prerezala trebuh in maternico in potegnila iz nje otroka.
Maro so čez kakih dvajset dni po »operaciji«, ki jo je izvršila 6ama nad seboj, odpeljali v bolnišnico v Karlo-vac, ker se je hotela doma obesiti. V bolnišnici so takoj izvršili transfuzijo krvi, kljub temu je bila pa Mara zaradi prevelike izgube krvi še vedno slaba. Zdravniki nikakor niso moli razumeti, kako je mogoče, da pri »operaciji« ni nastopilo zastrup-ljenje krvi in da se ni okužila s tetanusom, kar se tako rudo zgodi pri operacijah neveščakov.
Dne 10. t. ui. je pa Mara vzlic uspeli »operaciji« umrla v karlovški, bolnišnici. Toda podlegla ni zaradi »cesarskega prereza«, temveč zato, ker ji je od prevelike izgube krvi popolnoma odpovedalo srce.
Med zdravniki in javnostjo je elvaf zbudila veliko zanimanje, tem bolj, ker zgodovina zdravništva podobnih, dogodkov no pozna.
Brez zadrege
Profesorja V/alterja Raleigha, potomca slavnega angleškega pomorščaka in svetovnega popotnika Walterja Raleigha (1552—1618), je povabila nekoč ameriška univerza Princeton na nekaj predavanj.
Neki ameriški profesor je odSel na postajo, da bi sprejel slavnega kolego. Ker ga pa osebno ni poznal, se je obrnil do prvega tujca, ki je stopil ia vlaka, in ga vljudno vprašal: »Ali imam čast govoriti z gospodom Wal-terjem Raleighom?«
Tujec ga je prezirljivo ošvrknil s po«, gledom in zviška odgovoril:
»Prav žal, jaz sem Krištof Kolumb.j Raleigh sedi še v oddelku za kadilce In igra s kraljico Elizabeto poker.«
TIBETANEC
Bilo kod
j<5 z užitkom stara jajca, čim starejia tembolj mu teknejo Okusi bo različni.
Mi jemo odlične && BONBONE
f&ktp#vs#d!
stega japonskega sloga; začelo se je znanje za moj ples je bilo prisrčno in tako 'vsu veste. Vsega je bil kriv alko-
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
(V sedanji čas postavil in v stihe prelil Ivan Rob
Matevž h Krjavlju se obrne:
»Res, nisem vedel, da ne smeš ; Piškava nikdar omeniti.	:
Zakaj? Mar ti, Krjavelj, veš? ! Morda sta skupaj zapletena ■ v nekakšno — hm — korupcijo?«; France, ki je do zdaj bil tiho, ! pomembno stresel je z glavo:	<
»Korupcije sploh ni,« mu vikne ; in hkratu zbranim pomežikne. ;
v.	:
»Pa je!« Krjavelj brž zagrabi, ; »sem sam jo videl in — preklal, ! 3co sem na Donavi na barki x> polnoči na straži stal.	;
Sem mar že kdaj o tem vam pravil?«! Možje v odgovor: »Nikdar še! :Povej, povej, kaj se boš branil, j igotovo zanimivo je.«
»No, dobro,« jim Krjavelj pravi, ! »a prej naj grlo se pripravi!«
VI.
Na to sosedu čašo sprazni, ' : .požmrkne mu, spregovori:
»Polnoč. Tema ko v kozjem rogu. Krog mene žive duše ni.
'Na straži sem. Mencam z’ nogami.: Premočen ves sem od megle. Zadremal bi, pa mraz ne da mi. čmj: comp, comp, comp po vodi gre. Pod mano barka se zaziblje, na vodi se pa nekaj giblje.
VII.
Prihaja bliže. Glavo dvigne Naravnost k barki plava zdaj.
Kdo bil bi? Kar mi v glavo švigne: to lochneški je vodni zmaj.
»Ha, ti pošast,« po tihem pravim, »če jaz v roke te zdaj dobim, te, kakor Kranjec sem, zadavim, ; morda pa živo te vlovim.
Na velesejmu tam v Ljubljani ,bom kazal množici te zbrani.«
vin.
'že: škreb, škreb, škreb, na barko
[pleza
na krov že glavo pomoli.
Pobožno v strahu se prekrižam, a zmaj se križa ne boji.
Zdaj sveta jeza me popade, potegnem sabljo: lop, po nji! čez pol sem jo presekal, spako, o tem, vsaj zame dvoma ni:
Je prvič reklo le: štrbunk, a drugič slišal sem: štr—bunk.
IX.
Pošast pa venomer še miga in kosa skupaj lezeta, ise sprimeta in spet je cela, bila je to — korupcija.«
Matevžu šlo ni to v glavo:
»Iz česa sklepal si tako?«
»I, najprej se ni križa bala, Je v vodi cela spet postala, od južne je strani prišla 4)
Po resničnih dogodkih napisa! F. N.
10. nadaljevanje
Gospa Balakireva je menila, da se zdam ko steklenica strupa, kar nevar-nal Neki kritik, ki je hotel bržčas pokazati, da je bil že v Parizu, me je primerjal s kozarcem »abusana« — red: absinlha; gospa Balakireva je imela torej prav.
Med velikim odmorom so me kar oblegali časnikarji. Prišel je tudi neki poslaniški svetnik, da bi mi čestital. Na dolgo in na široko mi je razlagal, da poslanik sam žal ni uteguil priti, in da mu bo prav gotovo od sile žal. Neki kritik mi je dejal, da sem si japonska srca osvojila kakor dotlej še nihče.
Potlej smo pili sekt, ki ga je naročil ravnatelj Ko..do. Vsi trije plesi, ki sem jih plesala, so želi enako navdušenost: vse je žvižgalo, vse kričalo Sai-seri in Džitorihii. Na vso srečo sem se pri tretjem izbruhu odobravanja že privadila za evropsko uho nenavadnemu pritrjevanju. Za ta ples sem si oblekla kričečerdečo kopalno obleko, in bila sem videti ko kakšen pirh. Pri končni paradi sem oblečena v obleko iz srebrnega lameja koracala za vsemi drugimi po ozki brvi, speljani z odra okrog orkestrske zagrade. Rumeni obrazi gledalcev so se kar raztegovali in iz oči so zlasti moškim švigali bliski. Nič več tako tuji se mi niso zdeli, nič več tako rumeni...
Čudna turneja
Naša revija je postala — kakor je Kondo sam priznal — velik uspeh, medtem ko je konkurenčno revijo občinstvo prav hladno sprejelo. Gospa Netakejeva je vneto zbirala vse članke
0 Margi Margo in mi jih je za silo prevajala; kritika je opazila, da z »veliko« plesalko nekaj ni v redu. Gospodična Singalova se morda lahko doma ponaša s svojim znanjem,« je pisal ,Tokyo Asahi‘, največji japonski list, »vendar ji ne moremo priznati, da bi bila zastopnica novega nemškega plesa; sodobno nemško plesno umetnost emo imeli priliko videti pred dvema dnevoma pri resnični umetnici Aji ; Me e rovi.« Neki drug list je pisal, da
; se mu sploh ne zdi verjetno, da bi bila ;Singalova nemška plesalka; toda ta ; očitek bi utegnila Margo za silo za-; vrniti.
Ko smo že ves mesec želi uspehe z našo revijo v Tokiu, smo se odpravili ;na gostovanje v Osako, kjer smo spet ;ves mesec nastopali. Ravnatelj Kondo ;mi je bil medtem že ponudil prav ; ugodno pogodbo, saj ni čudno, ko sem ;pa res imela velik uspeh. Menda je ;Japonee najbolj mamilo tisto »tuje« na ;meni — in prav gotovo jih je mikala ;5e ta posebnost, da sem sama samcata ; plesala šele po razkošnih in bohotnih ; revijskih nastopih.
1 Moji plesi in spremljava na gongu lin tolkalu — vse to je bilo Japoncem ! nekaj novega. Takrat so bila vsem ! ušesa že prepolna »jazzov« in moder-Inih orkestrov, zato se jim je zdela I spremljava mojih plesov dokaj nena-I vadna.
I Junija meseca smo igrali štirinajst dni v Kiotu, v staroslavni prestolnici, Iki se ponaša z naileDšimi stavbami či-
eicer že deževje, toda meni se to ni zdelo nič. Če bi ti ljudje poznali naše deževne dobe, potlej bi šele vedeli, kaj se to pravi. Ti dobri ljudje so preveč razvajeni, ker jim zmerom solnce sije. Deževna doba na Japonskem ni nič bolj mokra kakor pri nas suho poletje; samo bolj vroče je.
Imela sem dovolj priložnosti, da sem se na sprehodih naužila japonskih lepot. Ker pa pri tem nisem imela ne družbe gospe Netzkejeve ne gospe Ba-lakireve, ki sta bili ves čas zaposleni v Tokiu, me je precej morila samota.
V teh okoliščinah — saj je čisto naravno — so se moje misli vedno znova vračale k Alfredu, ki sem se sprta z njim razstala.
Škoda, večna škoda, da se je tako obrnilo; toda popraviti se ni dalo nič več, zdaj še manj kakor kdaj koli, saj je bilo med nama najmanj 10.000 kilometrov razdalje. Pošta je hodila cel mesec, in preden bi mi prinesla odgovor (če bi mi sploh odgovoril), bi postale vse besede samo še mrtve črke...
Na sprehodih, kadar sem se v mislih zatekla k Alfredu, sem si skušala dopovedati, da me ne spominja nanj ljubezen, temveč osamljenost; saj si človek zmerom želi drugega človeka poleg sebe, da mu lahko zaupa svoje vtise in misli. Poletna vročina je razen tega precej škodila mojemu zdravju; na živce mi je šla in zato sem še bolj trpela zaradi osamljenosti.
Po gostovanju v Kiotu sem sklenila še ugodnejšo pogodbo s Kondom: obvezala sem se za turnejo po večjih japonskih mestih. Nastopala naj bi sama in spored mojih večerov naj bi se raztegnil na deset plesov. Spremljal naj bi me neki nemški pianist, profesor na tokijski glasbeni akademiji, povrh bi pa dobila še muzikanta, ki se bo razumel na gong in tolkalo.
Odpeljala sem se v Tokio, da si dam pri gospe Balakirevi sešiti kostume, razen tega sem pa morala še študirati nove plese. Pri tem mi je pomagal plesni mojster’ Akajama in ugotovila sem, da imajo Japonci že od pamiive-ka neko posebno plesno pisavo. Na dveh	koncih	sveta	sta	se torej neodvisno	druga	od druge	razvili dve do
malega jiodobni plesni kulturi. Akajama mi je pripovedoval, da namerava obiskati Nemčijo in pokazati Evrop-cem plesno umetnost svoje dežele. Leta 1935 je svoj sen tudi uresničil. V Berlinu in v Lipskem je z velikim uspe-predvajal starojaponske plese.
Ker je bilo poletje na višku in so vsi, ki so le kako zmogli, pobegnili iz velikih mest, smo mi trije, pianist, tolkač	in jaz	hodili	iz letovišča v letovišče,	kakor	je to	že	v navadi. Bili
emo v Karnisava v gorah, tik pod ognjenikom Asamom, kamor zahaja tokijska družba na počitnice. Ker je začel med mojim plesnim večerom Asama bruhati in grmeti, je bil moj ples resnično »ples na ognjeniku«. Ves moj strah se je razblinil spričo tujega okolja in srečno sem premagala vse ovire, še več: podvojila sem svoje uspehe.
Občinstvo je bilo zelo pestro: dobršna polovica Evropcev in Američanov. maniša noJovica domačinov. Pri-
odkritosrčno. Takrat je bil celo nemški poslanik med gledalci.
Iz Karnisave smo jo mahnili v Ka-makuro ob morju, odondod pa še v več kopališč. Nekoč sem plesala v nekem šotoru, nekoč celo na prostem, Potlej smo se pa ojunačili in smo odšli v levji brlog, v Arino, rojstno mesto zaklete konkurence. Tudi tam smo želi uspehe.
Septembra, ko se je poletje že nagi' balo h koncu, sem dobila drugega pianista, nekega Japonca, ker je moral moj rojak spet na akademijo.
V Keiju, v korejski prestolnici, sem tudi nastopila; potlej nas je zanesla pot v Dairen, japonsko pristanišče na južnem koncu niandžurske železnice. To mesto je skoraj evropsko. Odondod smo se napotili v Hsinking, v novo prestolnico države Mandžukuo, ki so jo zgradil šele pred letom dni, potlej smo jo pa mahnili še v razvpito, nekoč rusko mesto Harbin.
V Dairenu sem se poslovila od pianista, od tolkača in celo od manažerja in se se vkrcala na ladjo proti Šhang-haju, kjer sem nameravala poslednjič nastopiti na Daljnem Vzhodu.
In tukajle moram — da bodo vse kasnejše dogodivščine razumljive — poseči daleč nazaj.
Ljubosumnost in nove dogodivščine
Ko se je moj zaročenec Alfred Harms — pravilno: moj nekdanji zaročenec — razšel tistega pomladanskega dne v marcu z menoj, je dolgo časa taval po Kurfurstendammu med sprehajajočo se množico. Ko se je že večerilo, ga je obšla želja po sorodni duši, zato je stopil k svojemu prijatelju in zavezniku Sohiilleju. Ker je imel Schiille še nekaj cvenka, sta skupaj odšla v neko gostilno, kjer sta se do dobrega pokrepčala s konjakom. Alfred si je namreč dejal — kolikor pozna filmske režiserje — da je gotovo že prepozno, da bi preprečil nesrečo. Oba sta si bila pa edina, da jo je treba Racknerju pošteno »zagosti« in mu pritisniti kakšno za »spomin«. To zahteva že moška čast...
Schiille je sploh velik širokoustnež, Alfred ga pa menda prav zaradi tega ceni kot vzor možatosti; samega sebe pa ima za nekam mlahavega, a to ni res. Skratka: Alfreda ni bilo težko pregovoriti za »energično in moško« dejanje. Služkinja pn Racknerju. ki se je bila prav takrat vrnila domov, je povedala obema mladeničema, da gospoda Racknerja ni doma. Schiille je služkinji dejal, da se mora v neki zelo važni filmski zadevi pogovoriti z Racknerjem, zato bi rad po vsaki ceni vedel, kje bi lahko z Racknerjem govoril.
»Z neko gospodično je odšel v gledališče,« je nič hudega ne sluteč odgovorila služkinja.
Schiille je še brž vprašal, v katero gledališče, in ko je izvedel, da sta odšla v opero, sta se z Alfredom brž »pet vrnila v krčmo in se napila korajže.	•
Okoli enajstih sta odšla h gledališču. Kaj se je potlej zgodilo, in kaj Sta oba niiana »m»noda« nočela. že
hol, ki je hotel Alfred v njem utopiti svojo bolečino. Različne pijače različno delujejo na ljudi. Pivo stori moške zvečine borbene, konjak jokave, vino jih pa razneži. Alfred je pa postal — to sem predobro vedela — od konjaka bojevit, od piva pa zaspan.
In tisti večer je bil revež spil menda deset dvojnih konjakov.
Ko se je drugi dan streznil, so je napotil k meni, toda kakor veste, ga je gospa Wiesneckova odslovila. Dva dni nato je spet prišel, in Wiesneekova mu je povedala, kajpak hudo pretirano, da sem se odpeljala iz Berlina. Tako nekako je dejala: »O, gospodična Sydo\v? Z nekim bogatim tujcem se je odpeljala v tujino; njenih skrbi je zdaj konec. Neža vas še besedice ni naročila... Ves dan se je z avtomobilom prevažala po mestu. Po potni list, po obleke, po čevlje, in sam Bog si ga vedi po kaj še... Pač, gospoda je menda že prej poznala; saj veste, da bi se gospodična Sydow ne odpeljala s komer si bodi; saj ji ni treba. Kako se je pisal? Oh, to sem pa res pozabila; samo tega se še spomnim, da je bil plemenitega rodu. Fin gospod... zmerom mi je rekel ,milostljiva*, in francoski je govoril, da ga je bilo veselje poslušati. Hm, kako bi jo našli? Tega vam ne morem povedati. Sicer bi pa prav gotovo ne mogli za njo. Nekam na Japonsko sta odšla, cvetoče češnje gledat.«
Gospa Wiesneekova ni marala Alfreda, vsaj prav ji ni bilo, da sem hodila z njim. Zdaj, ko je ves nebogljen stal pred njo, si ga je pošteno privoščila.
Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN CAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pr! mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguje preobilna maščoba (debelost)? — Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN CAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine.
HERSAN CAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih).
Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic?
HERSAN CAJ se dobiva samo v izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
Jtadiosan" Zagreb
Dukljanlnova ulica 1,
Reg. S. št. 19.834-33.
1. slika: K stavkam v Ameriki: stavkujoči delavci pred počivajočimi tovarnami v Ohiu. — 2. slika: Markiza de Cuevas, hči Rockefellerjeve že zdavnaj umrle najstarejše hčere, je glavna dedična milijarderjeve zapuščine. — 3. slika: Lord Plymouth, britanski drž. podtajnik in predsednik odbora za ncvmešavanje v španske dogodke, se je te dni vrnil s potovanja po baltiških državah v London. — 4. slika: Župan San Francisca pri simbolnem »prerezanju« jeklene verige, ki naj odpre prometu največji most sveta, čez tako imenovana Zlata vrata pri San Franciscu. — Na desni: Glavna ameriška filmska igralka Jean Harlow je te dni podlegla smrtonosni uremiji, stara šele 26 let.
Četrta novost „Družinskega tednika"
zicvz ncziecczj.
za spretne in varčne gospodinje
Gotovo ste že opazile, drage žene in dekleta, da je namen »Družinskega tednika« vzgojiti iz vas kar se da varčne in umne gospodinje vašemu domu, ljubeče žene in dobre tovarišice vašemu možu, skrbne in vzorne matere vašim otrokovi. Pravijo pa, da je vzgoja brez spodbude dolgočasna, in tega se zavedamo tudi mi. Zato nameravamo za naše zveste či-tateljice prirediti nekako spodbudno tekmo gospodarnosti in praktičnosti. Tega tekmovanja se lahko udeležite vse in tudi vsaka izmed vas lahko dobi lepo nagrado.	*
Naslov našega tekmovanja je:
Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke?
Morda si težko predstavljate odgovor na to vprašanje, zato vam ga rajši kar s primero bolj nazorno razložim :
Oče pokliče svojo hčerko in ji reče: »Ljuba hči, vem da si želiš kaj novega za poletje. Mislim, da ti bo 100 din dovolj za čedno poletno obleko in da ti bo še nekaj drobiža ostalo. Toda dokaži mi zdaj svojo toliko opevano gospodarsko spretnost in mi čez teden dni predloži obračun za obleko, ki si jo za ta denar kupila. Ako bom s tvojim gospodarstvom zadovoljen, boš dobila še 100 din.«.
Hčerka je z veseljem sprejela očetov predlog in je še tisti dati odšla v mesto nakupovat. Pomudila se je v tej in oni trgovini, izbirala in cenila, primerjala in pomerjala, dokler ni dobila zaželenega blaga, šele ‘pozno zvečer se je vrnila domov vsa obložena s skrivnostnimi zavitki.
Ves drugi teden je nekaj mešetarila, rezala, šivala in poskušala, seveda ni šlo brez posvetovanj z mamico in prijateljico. Čez sedem dni je pa stopila pred presenečenega očeta nova od nog do glave. Kako je le to naredila ? Rešitev skrivnosti je bila napisana na lističu papirja, ki ga je dekletce veselo pomolilo očetu. Oče je skrbno pregledal obračun, pogledal, ali se ni v seštevanju hote ali nehote vrinila kakšna napaka, naposled se mu je pa razjasnil obraz, potegnil je iz žepa denarnico in brez besede odrinil deklici še en stotak.
Obračun, ki je bil očetu še bolj všeč kakor nova obleka, je bil natanko in skrbno sestavljen.
Vidite, podobno kakor to varčno dekletce, storite tudi vi. Vzemite Spodnji obračun in ga točno izpolnite, seveda lahko še kaj pridenete, izpu-
stite lahko n. pr. šiviljo, če šivate sami. Starih stvari seveda ne smete uporabljati. Proračun mora biti tako sestavljen, da si lahko vsaka druga gospodinja natanko po njem omisli novo obleko.
Ker pa mi vaše obleke ne bomo videli, jo natanko popišite. Zanima nas tudi vaš okus, zato ne pozabite povedati, zakaj ste kupili blago prav take in talce barve, kakšno okrasje ste si izbrali in kako se prilega barva obleke vašim lasem in vaši koži. Prav tako nas zanima tudi kroj obleke, saj je važno, ali se navdušujete bolj za praktičnost kakor za modo, ali pa znate kot spretna ženska združiti oboje v ubrano celoto.
Odgovorite lahko takoj danes.
Prav tako kakor je varčna hčerka sestavila za svojega očeta skrbno izdelan podroben proračun, ga sestavite tudi vi. V ta namen izpolnite spodnji obračun, ga izstrizite in priložite svojemu odgovoru.
Odgovore bomo priobčili že v prihodnjih številkah. Za pet najboljših in najbolj praktično doslednih odgovorov
razpisujemo pet nagrad po 100 din
Najboljšo obleko bomo tudi narisali in priobčili na tej strani. Vse dobre odgovore bomo pa natisnili, da si bodo lahko tudi one gospodinje, ki še niso dovolj poučene o gospodarstvu, izostrile in okrepile čut za varčnost, natančnost in praktičnost.
Obračun
Potem pridaj malo moke, jo zarumeni in zalij prežganje z juho. Kuhaj omako Četrt ure, primešaj še žlico sesekljanega peteršilja, žlico drobno zrezanih poprovih kumaric, malo popra in po potrebi tudi nekoliko eoli. S to omako obldj kuhano meso in serviraj.
P/dcthi tezel
Zakaj le ei ženske pokrivajo lase ob vsakem letnem času z vsemi mogočimi klobuki in čepicami? Menda zato, ker ne privoščijo svojim lasem malo svežega zraka in neikaij sohi 6n ih žarkov. Lasje so kakor koža potrebni zraka in solnca, šele potlej so rahli in blesteči. Vendar tudi poleti ne moremo v goste ali na večje prireditve kar razoglave. Nov klobuk kupovati je sitno in drago, pomagati si moramo torej na drug način.
Mlada, ljubka dekleta so nekam okorna v širokih slamnikih, ki za-
Q>
o
Blago................
Sukanec .............
Gumbi ...............
Majhni okraski ......
Šivilja .............
Skupaj
Ime in priimek  ........
Bivališče .......
TJlica ..........
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Svinjski zavitki z grahovo kašo in zeleno solato; rozinova gibanica z vinilijevo kremo*. — Z v e -čer : mrzli kakao z ostanki rozinove gibanice.
Potek: Krompirjeva juha, špinačev zrezek s pečenim zdrobom in drobnjakovo omako, kompot. — Zvečer: solata iz slanikov**, kruh s presnim maslom.
Sobota: Lečna juha e klobasicami, Češki tolki. — Zvečer: Krompirček s praženo slanino, sir 8 solato.
Nedelja: Goveja pečenka s krompirjevimi cmoki, rabarbaro v kolač***. Zvečer: Mehko kuhana jajca, kruli s presnim maslom, sir.
Ponedeljek: Golaževa juha, eirovi e moki z mezgo. — Zvečer: Kislo mleko in kruh e presnim maslom.
Torek: Goveja juha z zdrobom, govedina z rezanci in sardelno omako. — Zvečer: Olive, sir in presno maslo s kruhom.
Sreda: Goveja juha s praženimi kruhovimi rezinami, češki tolki. — Zvečer:	jajčne	palačinke	s	Špi-
načo.
POJASNILA
* Rozinova gibanica z vanilijevo kremo. Pripravi'kvašeno testo kakor za buhte i n ne vmešaj vanj rumenjakov. Testo naj vzhaja, poleni ga zvaljaj in pomaži s stopljenim presnim maslom, posuj s sladkorjem, očiščenimi rozinami in če hočeš tudi z orehovimi jedrci. Gibanico zvij in položi mi oniaščeno pekačo, še enkrat vzhajaj in opeci.
** Šolala iz slanikov. Mehčaj en dan v vodi tri slanike, nato jim skrbno odstrani kožo in koščice in jih zreži na majhne kose. Skuhaj % kg olupljenega, na koščke zrezanega krompirja, dodaj nekoliko kisa, olja 1,1 soli, dve na koščke zrezani jabolki, ■jelioliko drobno nastrgane čebule, dva rumenjaka in kisle metane. Pri-mesaj slanike. Kadar se zmes skuša ^trditi( jo brž zalij s kislo smetano. Solato pripravi vsaj pol dne pred serviranjem, postavi jo na hladno, stati pa ne smo več kakor dva dni.
*** Raharbarov kolač: 20 dek moke rahlo vmešaj z 20 dekami sladkorja, pridaj nekoliko nastrgane limonove lupinice, sneg štirih beljakov, 24 dek moke, namaži zmes v dobro omaščeno pekačo in obloži kolač z rabarbarovimi kosi, ki si jih prej po-vrela. Rabarbaro dobro odcedi, šele potlej serviraj.
NEKAJ RECEPTOV ZA RAZVAJENCE
Riževi emoki
Izberi in operi pet pest; riža, nalij nanj vode in ga pusti četrt ure stati. Med tem sesekljaj 'A kg govedine »n nekoliko prekajene slanine ali govejega mozga; sesekljaj tudi majhno čebulo in jo zarumeni na masti. Potem zmešaj v skledi riž, meso in slanino, pridaj še pripravljeno čebulo, soli, popra in malo ingverja. Iz tega napravi cmoke ali klobasice, prevri v slani vodi zelnate listke, zavij vanje klobasice in jih poveži z nitko. Te.cmoke duši 1 uro v pokriti posodi; obračaj jih večkrat in prilivaj juho, da se ti ne prižgo. Potem razveži zavitke in daj cmoke s sokom polite na mizo, ali pa odstrani zeljnate listke, posipaj cmoke s kruhovimi drobtinami in jih zabeli s presnim maslom.
čokoladni narastek
Razgrej za jajce presnega masla, daj vanj 7 dek nastrgane čokolade in žlico moke. Ko se speni, prilij i2 žlic gorke, sveže smetane, potem postavi lo na hladno in neprestano mešaj. Pridaj naposled štiri rumenjake, pet žlic sladkorja, zmešanega z vanilijo, in poaneje še sneg štirih beljakov. Daj to v namazano skledo in speci narastek v pečici.
Ako hočeš, zloži na dno sklede vrsto piškotov, namaži jih z mezgo, stisni po dva in dva skupaj, poškropi, s sladko smetano in povrhu njih na-kupiči narastek.
Govedina v pikantni omaki
Daj v kozico |k>1iio žlico presnega masla, 3 žlice kisa, žlico sesekljanega luka in .mešaj to tako dolgo na ognju, dokler kis docela ne povre.
krivajo pol obraza. Mnogo bolje se jim prilegajo lične čepice, posebno če si jih znajo posaditi na glavo. Tako čepico ali beret vidite na naša sliki. Naj povem, da so jo uvedle Parižan-ke, dobile so jo pa iz Švice, kamor so se hodile smučat. Pozimi je bi ta beret prirejen tako, da so ga nosile docela ob glavi, poleti bi bilo to prevroče, zato so ga nekoliko dvignile.
Še eno prednost ima to ljubko pokrivalo: naredite si ga lahko iz ostankov nove poletne obleke. Če pogledat« kroj, boste takoj opazile, da
tenis v modi nagubana krila, ki segajo do kolen, in ne kakor prejšnja leta do meč.
Gube vlagamo tudi v imprimirane obleke in dosežemo s tem nenavadno čeden učinek. Imprimirano blago ima v gubah docela drugačen vzorec kakor kadar je gladko. Zadnjič sem videla lepo in svojevrstno obleiko: črte na črtastem blagu so tekle povprek, spredaj so bile pa od dečjega ovratnika do roba vložene drobne gubice, ki so tekle podolgem in na pogled podaljšale postave.
Seveda imamo nič koliko nagubanih vložkov, ovratnikov, vseh mogočih pahovk in volanov, ki poživljajo drugače skromne obleke. Gubamo lahko vsako blago, celo organdi. Za večerne obleke priporočajo vodilni pariški saloni drobno gubana krila iz prosojnih tikanin; taka krila iz etamina ali tila učinkujejo neverjetno mladostno, skoraj bi rekli otroško, zato so prav primerna za one, ki 60 tet os prvikrat hodile v plesno šolo in hočejo svoje >znanje< izrabiti na počitniških zabavah.
Preden si nabavite drobno gubano obleko ali krilo, se pa še posvetujte s šiviljo in 6 svojim »finančnim ministrom«. Reči hočem, da boste morda lahko za isti denar kupili dve gladki obleki, ki vam bosta bolj koristili kakor občutljiva nagubana obleka.
Kako lepi vzorci!
Nežne llcanlne, ki Jih prinaša poletje, rabijo tudi posebno nego. LUX — se peni že v mrzli vodi • varuje Vaše lepe jtvari. ohrani In poživi barve.
Se peni tudi v mrzli vodi
Gospodinjstvo je duševno delol
imamo šest manjših trikotno vrezanih delov in dva podolgovata dela, ki ju potrebujemo za rob. Ako hočete kupiti posebno blago, ga potrebujete 45X80 cm.
Beret iz ljubkega imprimeja nosiš k enobarvnim ali imprimamnitn popoldanskim oblekam, platneni beret v beli ali dvobarvni barvi, z rdečim robom in temnomodrim oglavjem ti bo pa dobro služil pri kopanju in promenadi ob morju ali jezeru. One, ki imate rajši, da se čepica prilega glavi, si pač primemo razširite oglavje. Mislim, da ne bo nobeni žal za pol smetra blaga im dve ali tri urice dela, saj jo bo praktičnost in ljubkost tega pokrivala bogato odškodovala za mali trud.	(n)
Drobne gube za vitke postave
Nagubana krila so leto6 spet v modi. Nekatere se jih bodo od srca razveselile, druge l>odo pa s strahom vzkliknile: »Nagubano krilo naj oblečem? Saj imam že dovolj široke boke!« Obe stranki imata prav: nagubano krilo je čedno in prijetno na visoki, vitki postavi, močnejšim ženskam se pa nič kaj ne prilega.
Guba je prvotno imela namen pomagati pri hoji in razširiti krilo. Danes se je njena potrebnost in nepotrebnost močno razkosa ti la. Guba ni samo koristila, temveč tudi moderna. To se pravi: gube imamo tam, kjer jih potrebujemo, pa tudi tam, kjer so docela odveč. Zato mislim, da bo ženski svet s skromnimi mošnjički nagubane obleke prav tako odklonil kakor njih tovarišice-debeluške.
Prav priporočljiva so nagubana krila za vse mogoče špctrle: za plezanje in kolesarjenje, za telovadbo in tenis. Pripomnim naj, da so letos za
Zadnjič smo kramljale o negi tal. O tem gospodinjskem opravilu bi se dalo povedati še marsikaj. Prepričana sem pa, da ima vsaka od vas že sama nešteto receptov in priporočil za sestavo dobrega voščila, od katerega je v veliki meri odvisna lepota naših tal in bi zato ne imelo smisla, če bi vam pripovedovala, kalco se iz voska in terpentina napravi dobro voščilo itd., itd.
Le nekaj majhnega me še teži. V drugih, naprednejših državah so se gospodinje, ki znajo prav rabiti čas in denar, z vso vnemo oklenile bom-baževinastega, z oljem prepojenega omela. (V Nemčiji mu plavijo »mop«.) To oljno omelo je pri nas prav malo znano, čeravno je zelo priročno in higiensko. Pač zato, ker je nekoliko dražje od običajnega omela. Večji izdatek za oljno omelo se pa prav gotovo izplača, če pomislimo, da si moremo z uporabljanjem tega gospodinjskega pomagala prihraniti precej truda in časa.
Ali delate z zanosom?
O hčerki, ki se moži, misli skrbna mamica dobrohotno: s časom in z vajo bo postala še prav dobra gospodinja.
Že res; tudi v gospodinjstvu velja splošno načelo, da z vajo pride znanje in spretnost. S pridobljenim znanjem in spretnostjo pa mnogokrat preneha tudi zanimanje za neko delo. To je pa nevšečna in slaba stvar. Vendar je treba z njo računati. Že zato, ker je človek prečudno bitje. Kakor je otroku igrača zanimiva samo dotlej, dokler jo razdira, in jo potlej, ko se je seznanil z njenim ustrojem ali sestavo, zavrže, je tudi velikemu otroku-človeku delo zanimivo samo dotlej, dokler ga po svoji novosti in raznolikosti zamamlja in zanima.
Da, z vajo pride tudi naveličanost.
Prav gospodinjsko delo je po svoji, vsak dan se ponavljajoči enoličnosti ko nalašč tako, da 7ias razočara in se ga naveličamo.
Pravite, da se ga niste naveličale in se ga tudi ne boste. V dolžnost vam je in prijetno navado. O, če tako menite, ste že na napačni poti, pa ne zamerite.
Če delate samo zato, ker je domače delo vaša dolžnost, ali kar tako iz navade, se vam ob tem in ob takem delu ne bo porodila nobena nova in sveža misel. In kjer ni pobud in ni iskanja novih in boljših načinov za vršitev dela, tudi ni napredka.
če premislimo vse. to, nam bo 'lahko razumljivo) zakaj je
tako malo zanimanja za gospodinjsko delo.
Dekleta, ki doraščajo, vihajo nosove nad nemarnim gospodinjskim delom. Z lučjo pri belem dnevu in z oglasi iščemo dobrih in zmožnih kuharic, pa jih ne najdemo; po drugi strani nam pa zbuja skrb preobilica šolanega naraščaja, ki ne ve ne kod ne kam.
Drugod so se že zdavnaj sprijaznili s tem, da sme tudi štiuliran človek prijeti za kramp in lopato, če ima priliko za to, pri nas pa še zdaj Živimo v napačni veri, da mora mlado dekle, ki se je za silo prerilo skozi učenost trgovske šole, na vsak način postati uradnica. Ponudba teh poceni delovnih moči je tolika, da smo se na izkoriščanje že kar navadili in morajo uboga mlada dekleta zapravljati svoje zdravje in svojo mladost v nezdravih delovnih razmerah za sramotno plačo dveh, treh ali štiri sto dinarjev.
Ne bom trdila, da so današnja dekleta smisel za gospodinjstvo docela izgubila. Če jim je le dana možnost za poroko, se gospodinjstva oprimejo.
Res je pa, da jih gospodinjstvo kot poklic ne zanima.
Ali nismo tega krive prav me, ki jih vodimo in vzgajamo'! Gospodinjstvo nas je z leti utrudilo in smo zaradi lastne 7iaveličanosti in nemoči zagrenile tudi svojim dekletom veselje do domačega dela.
Delajmo z veseljem!
Zadovoljnost je pol zdravja in življenja/ Ohranimo si jo zlasti pri našem domačem delu.
Nelcaterim je zadovoljnost že kar prirojena, vsaj zdi se nam tako. In menimo, da smo sami prikrajšani zanjo. Saj je tudi v nas, bodimo brez skrbi. Samo malo samopremagovanja je včasih treba in malo dobre volje, pa bo zadovoljnost že pri nas in v nas.
Saj samopremagovanja še treba ni, ko imamo pa toliko pomagal za to, da smo lahko vedre in zadovoljne pri svojem delu.
Same na sebi ste gotovo ie preizkusile, kolike vrednosti je posebno pri utrudljivem in zoprnem delu (pomivanju posode na primer) glasba. Od nekod se sliši radio, delo gre kar hitreje od rok. Če ni radia, pomaga tudi, da zabrundaš svojo najljubšo pesmico predse. Praviš, da ne znaš peti. Saj ne poješ za denar ali drugim za zabavo. Saj poješ zase.
Poznam mlado gospo. Ima sicer že sive lase, pa vseeno pravim, da je mlada, in po pravici. Delo ji gre tako urno in lahko od rok, da -jo je veselje gledati. Zaupala mi je skrivnost. Tako lahko in prijetno more delati samo, če zjutraj ko vstane, nekaj minut telovadi in posveti nekaj časa tudi svoji negi. Delu primerna, brhka obleka sta ji nujno potrebni. Samo tako si more ohraniti svežost in bo-drost pri delu.
Sredstev, ki nam ohranjajo veselje pri domačem delu, je vse polno. Nekatere se med napornim dnevom večkrat spomnijo na tiho urico počitka, ki jih čaka po izvršenem delu, drugim je v spodbudo, £e delajo v družbi.
Vse polno je potov in načinov. Glavno je, da najde vsaka pravega in sebi primernega, da bo domače delo izgubilo primes grenkobe, ki se poraja iz utrujenosti.
Porabni nasveti
Vlago vsaj delno preženeš iz sob, če postaviš vanje staro posodo, napolnjeno z žganim apnom ali klorovim apnom. Ti snovi namreč vpijata vlago in ju moreš potem, ko si ju osušila, uporabiti V Isto svrho. Vlažne prostore moraš obenem, seveda tudi pogosto zračiti (pozimi le ob suhem vremenu); najboljše je, da napraviš prepih. Pozimi jih je pa treba še posebno izdatno krniti. Kadar kuhaš, odprl vedno kuhinjsko okno, pozimi vsaj za špranjo! Lonci morajo biti vedno pokriti; če pokrovke slabo zapirajo, je pa najboljše, da jih prevežeš s čisto platneno krpo, da sopara ne uhaja.
Zrak v bolniški sobi osvežiš, če kaneš nekaj kapljic sirkovega olja v kozarec zelo vroče vode.
Podplati bodo trpežnejši, če jih boš sempatja natrla z ricinovim oljem.
t‘e si založila obuvalnik, si pomagaj z ročajem žlice ali z upognjeno kuverto.
Kožuhovino obvaruješ moljev, če jo potreseš s poprom ali tobakom.
Prste na rokavicah boš laže zakrpala, če boš pri krpanju na prst, ki ga krpaš, nataknila naprstnik.
Nohte pri kuhanju obvaruješ tako, da jih pred delom pomočiš v raztopljen parafin, ali pa potegneš z roko po milu, tako da pride milo pod nohte.
9. nadaljevanje
Knez ga je vzel v roke in ga potegnil iz nožnice. »Kozaki so imeli že v tistih časih divjo kri v iilah,« je rekel, »zato me nikar tako hudo ne obsojajte, ker sem se repenčil z umetnijami na konju.«
»Ali bi znali biti tudi vi tako okrutni, knez?« je vprašala Tamara. Za trenutek je sedla na naslonilo rezljanega stola. In ko je knez obesil meč spet nazaj, se je sklonil čez hrbtno naslonilo k njej.
»Da, mislim, da bi bil lahko krut, celo brutalen, ako bi imel vzrok za ljubosumnost, ali če bi se mi žena, ki bi jo ljubil, za hrbtom pečala z drugimi. Vendar bi ne bil krut z njo, ako bi s tem samega sebe v živo zadel. Razin si je s svojo brezumnostjo zapravil dobršen del svoje sreče. Pametnejše bi bil storil, da jo je obdržal, dokler bi mu ne postala nadležna in bi ga začela dolgočasiti. Ali se ne strinjate z menoj?«
»Odurna je ta povest; z eno besedo grozotna!« je rekla Tamara. »Take reči so mi popolnoma nerazumljive! Po mojem je ljubezen nežna zvestoba, ki bi nikoli ne mogla raniti ljubljeno bitje.«
Resno ji je pogledal v oči, ko je dejal: »V zadnjem času se večkrat sprašujem, kaj bi utegnila meni biti ljubezen. Recite, madame, kako mislite vi o tem.«
Zbrala se je, da je ne bi izdalo ganotje, in čutila je, da ji srce razburjeno utripa.
»Včasih bi mučili, včasih pa ljubkovali.«
»Ljubkoval bi prav gotovo!«
Odšel je s svojega prostora in se začel nemirno sprehajati po sobi. Kar prehiteval se je, ko je dejal: »Da, skrajno vdanost bi zahteval, in če bi je ne dosegel, bi pač znal biti tudi krut. Ako bi bila ljubica hladna in muhasta, bi jo zapustil. Ako bi me pa resnično ljubila — o Bog — kolika blaženost!«
»Pomislite samo, kako hudo bi jo bolelo, ako bi počenjali takšne razuzdane norije!«
Zdajci je obstal. »Ni srečnika, ki bi počenjal breaglavosti, madame! Vsi taki pojavi so izbruhi, so pre-kipevanje nemirne in nesrečne duše. Ako bi bil človek zadovoljen,« obmolknil je za trenutek, »o, ko bi le vedeli... V Egiptu, v brezkrajni puščavi sem včasih mislil, da sem našel mir. Tega življenja pri nas sem že sit do grla. A quoi bon, madame?* Leto za letom isto! Odkar poznam vas, sem včasih premišljal, ali bi nemara našel v vaši deželi miru.«
»Toliko izmed vas vas je brez slehernega notranjega ravnotežja,« je rekla Tamara. »Na zunaj ste civilizirani in pametni, celo veliki, a na lepem se pokaže tolikšno pomanjkanje discipline, kakor ga pri nas še otroku ne dovolimo.«
»Da, to je res!« je pritrdil.
»Zdi se mi, da morate ljubiti In posedovati, ali pa sovražiti in uničevati. Vihrave in divje strasti se družijo z razposajenostjo otroka in kajpak tudi s tolikšno neodgovornostjo. Na zunaj so vas zgolj dobre manire in vljudni smehljaji, in vendar me zmerom obhaja občutek, da spi nekje v globini ognjenik, ki utegne zdaj zdaj Izbruhniti.«
»Takšen ognjenik je nocoj v meni!« je vzkliknil; stopil je tik k njej in ji pogledal v oči. Hotel je še nekaj reči, pa je rajši požrl besedo.
Tamara se še ganila ni; samo resno mu je pogledala v oči.
»Vsi ste takšni, kakor da bi ne imeli cilja pred seboj! Niti politika vaše dežele vas ne zanima; vse kar počnete, je to, da zapravljate čas! Zakaj ?«
»Naša dežela...« je vzkliknil in sedel v bližnji naslanjač. »Hudo težko bi vam pojasnil te stvari. V dneh tlačanstva je bilo vse dobro; takrat posestnikom ni bilo težko po očetovsko skrbeti za vse svoje ljudi, zdaj pa,« vstal je in se spet začel nemirno sprehajati po sobi, »zdaj je pa na prebitek nerešenih vprašanj. Zblaznel bi, ako bi moral o vsem tem razmišljati; toda, madame, vojak sem, In vojaku ni dovoljeno razmišljati o takšnih rečeh.«
»Torej ni vse tako, kakor bi sl želeli?«
»Kakor bi sl želsl... Ne! NI tako,
Roman. - Angleški napisala Elin or Glyn. - Prevedel Z. P,
kakor bi si želel — rekel sem vam pa že, da o tem ne razmišljam.
Poslusen sem carju* in ostal mu bom poslušen, dokler bom živ.«
Tamara je izprevidela, da je zadela ob bolečo struno; globoka žalost se mu je zarisala na obrazu. V vsej njegovi postavi, v drži in v pogledu je bilo nekaj plemenitega. Toda kdo bi mogel uganiti, kaj se dogaja v njegovi notranjosti. Nenadejano je vstal in pokleknil prednjo; njegovi gibi so bili mačje prožni. Prijel jo je za roko in jo jel poljubljati.
»Madame, prosim vas, nikar me ne silite, da bi razmišljal. To veliko vprašanje ne more razvozlati en sam človek. Po svojih nazorih se ne strinjam ne z liberalci ne s prekUtuhi; narobe! Prav na nasprotnem koncu bi me našli. Blagostanje naše dežele bi se moralo pokazati na pametnejši način; zdaj pač ne gre drugače... zdaj moramo gledati, kako se bo vse sukalo. Kar se mene tiče, je moja dolžnost, da poslušam svojega gospodarja. Drugega izhoda ni.«
Njegove oči, uprte vanjo, so se ji zdajci zazdele ko temni jezeri, polni nemira in bolečine. Prepustila mu je roko, in knez jo je vroče poljubljal.
Tedaj je na kaminu bila ura. Tamara je skočila pokonci, rekoč:
»O, knez, na večerjo sva pozabila! Kar pojdiva in ne misliva več la najine resne pogovore.«
Vstal je in dejal:
»Bržčas so že brez naju sedli za mizo, saj me poznajo; nu — in če že pravite, da ne bodiva več resna, pa kar smeh na obraz!«
Prijel jo je za roko in kakor dva razigrana otroka sta stekla skozi velike prazne sobane. V salonu sta našla vse goste že za mizo; vsi so bili že dobre volje.
Pogled na te vesele ljudi je pričaral knezu in Tamari prisrčen smehljaj na usta. Kneginja Sonja in Sergej Grekov sta se bila pravkar lotila presne gnjati; nekateri so pili čaj, nekateri vodko ali šampanjec, ali so si pa kar postregli z različnimi jedmi, ki so jih nosili služabniki na pladnjih okoli mize. O etiketi ali sploh o kakšni družabni zapetosti ni bilo niti sledu; vsak je storil, kar je hotel.
In tam poleg Olge Glebove je sedel lord Courtray, ki se je bil že popolnoma udomačil; malo niže je delal Stephen Strong družbo kneginji Ardaševi.
»Gricko, res te nismo mogli čakati,« je prešerno vzkliknila grofica Olga.
Oba Angleža sta vstala in pozdravila Tamaro. »Ali je res mogoče, da te tukajle srečam, Tamara?« je vzkliknil Jack Courtray. »To je že več ko sreča!«
XI
Vesela noč
Jack Courtray je bil mojster v vseh vrstah športa, pri ženskah je pa imel navadno mnogo uspeha Njegova metoda je bila preprosta in prav nič dolgovezna; kadar se ni ukvarjal z ježo ali z lovom, se je a zavidanja vredno nedolžnostjo lotil kakšnega cilja, ne da bi se dal odvrniti od kakršne koli sentimentalnosti. Ako se je kakšne ženske naveličal, se je k drugi prislinil. Sleherni človek ga je poznal za izredno prijetnega družabnika, ki mu niso duševne vrline kdo ve kaj mar; na prvi pogled si pa opazil na njem stoletno kulturo in popolno negovanost telesa. S tem si je povsod zagotovil gosposki vtis.
Njegovo znanje je bilo tako pomanjkljivo, da je bilo joj. Zemljepis je zanj nehal na mejah športnih igrišč. Indija je bila zanj neka daljna dežela, kjer se podijo tigri in sloni. Poznal ni ne zgodovine ne zgodovinsko važnih krajev. Vedel je samo to, da so na bojiščih
zvečine močvirja in pragozdi. To je bilo zanj dovolj. Afriko je poznal po levih, Alpe po kozorogih in Rusijo po medvedih, ženske so bile zanj zmerom ali sestre, ali stare prijateljice, ali vesele tovarišice, kakor na primer Tamara, ali jih je pa vtaknil v stolpec »šport«. Kajpak je bil šport skromen, toda če drugih živali in zveri ni bilo, so bile tudi ženske dobre...
Okolje, ki se je trenutno v njem znašel, mu je na moč prijalo. Mislil je že na lov na medvede, vedel je, da je v gostoljubni hiši veseljaškega prijatelja — razen tega se mu je pa obetal še kakšen nedolžen flirt. Zaradi tega torej ni bilo čudno, da je bil Jack razigran, in ko je Tamara v znak starega prijateljstva sedla poleg njega na prazen stol, se je sklonil k njej in ji ponujal vse mogoče sladice, človeku, ki ni poznal razmer, se je moralo zdeti, da ravna kakor naj-vdanejši zaljubljenec. Da je takrat Tamara pogledala kneza, bi bila opazila, s kako divjim pogledom jo je opazoval.
»Res čedno gnezdece tukajle,« je dejal Jack Courtray; malo je ček-ljal in to se mu je prav podalo. Tamari je bila njegova navzočnost v veselje in razvedrilo po vseh vihrah in razburjenju poslednjih dni.
Knez se je zdajci obrnil vstran in se je vneto posvetil Tatjani še-banovi. V tej mali družbici je bila najlepša; drobcena, zlatolasa in zelo ljubka. Pred kakšnim letom
V 24 URAH
barva, plisira in kemifuo čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
mogla spregovoriti. Vzdolž njenega belega vratu so bili posuti sami rdeči madeži; vtiski težkih srebrnih nabojev, zataknjenih v prsni pas kozaške uniforme.
»želel bi, da bi bil ta trenutek večen,« je šepnil knez.
Tamara se je naslonila v stolu nazaj, in na moč uporni občutki so jo obšli. Prav za prav bi morala biti ogorčena, in kajpak: saj je tudi zares bila! Tako strašna barbarska želja! Medtem jo je pa ščemel sleherni živec in v žilah ji je kri neznansko utripala spričo čudnega drgeta sreče, ki ga je bila šele v teh minutah okusila.
»Tamara, pri Jupitru! Kaj si pa počela z vratom?« je vprašal Jack Courtray, ki je pristopil k njima.
Tamara se je brž ogrnila s ten-čico, ki jo je bila dotlej nosila čez roko, in je odgovorila: »Nič; pridi, Jack, zaplešiva!«
»Naš gostitelj je imeniten dečko, ali se ti ne zdi?« je vprašal lord Courtray med plesom; »tudi kot tujcu mu moram prisoditi imenitnost. Tile Rusi so kakOr nalašč po mojem okusu!«
»Da, imeniten je videti,« je pritrdila Tamara, »samo ko bi ne bil tako divji; ali se ti ne zdi, da ima nekam okruten izraz, Jack?«
»Ako bi se nemara hotela igraj č-kati z njim, deklica stara, potlej ti kar svetujem, da se pošteno pazi!« Zasmejal se je na le njemu svojstven način. Potlej sta prenehala ples, ker je klavir utihnil.
Knez je bil medtem odšel iz sobe.
»Gricko telefonira po cigane,« je pripovedovala kneginja Sonja, »in iz kluba je tudi povabil tovariše, pa še madame Suebovo, ki ima nocoj sprejemni večer, je prosil, naj pride z družbo k njemu. Kmalu bo dovolj ljudi za četvorko; potlej bo šele veselo.«
Da je bilo že ob treh zjutraj, ni menda nikogar motilo.
Kmalu je prišla ciganska godba in zbralo se je vse polno gostov. Začeli so četvorko. Da se odraslim ljudem zahoče takšnega divjega rajanja, je bilo Tamari popolnoma nerazumljivo. Ugajala ji je pa vendar. V četvorko so bile na gosto vpletene figure, med katerimi so lahko plesalci posedli kakor pri kotiljonu. Na koncu je cepetala in vpila vsa družba; cigani so peli — in nič bi ne moglo biti veselejše, razburljivejše in bolj divje.
Pred plesom je prišel knez k Tamari in ji dejal:
»Rad bi, da plešete ta ples z menoj; naročil sem ga, da vam pokažem nekaj pristno ruskega!«
Medtem so bili gostje že odšli v razkošno razsvetljeno plesno dvorano; kakor na skriven ukaz so izginile vse prevleke s stolov. Knez se je trudil, da bi svoji plesalki ugajal in jo zabaval. Zdaj je ni več tako tesno prižemal k sebi, toda kadar se je med plesom vrtela s svojim rojakom, so se mu iskrile oči. Tedaj je vselej pristopil in mu
Tisoč je bolezni, a zdravje samo eno!
Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave
Radenskega kopališča,
SlaUnaRadencj
(pri Mariboru)
Direkten vagon ii Ljubljane do samega kopališča
dni se je bila ločila od svojega surovega moža in se je nedavno poročila z nekim starikavim knezom.
Grička je strastno ljubila, ne da bi mu to pokazala, toda njene prijateljice so mu še preveč o tem .	___
pripovedovale Nanj to ni napra- •* prevzel. Tamara je bila popol-
..	.	.	_	•	.	_	..	nnm n oranvio KM	>i »IaIa
vilo kdo ve kakšnega vtisa; včasih se je zanimal zanjo, včasih ne — kakor ga je pač volja bila.
Tako je mineval večer, in iz ničesar se ni dalo slutiti, da bo odločilen za Tamarino usodo.
Ko je bila večerja pri kraju, so vsi odšli v sosednjo veliko sobo.
»Tole sobano si moraš dobro ogledati, Tamara,« je dejala kneginja Ardaševa; »pristno ruska je.«
V levem kotu ogromne šobe je stala velika lončena peč; stene so bile vse z lesom obložene. Tamaro je ta prostor, ne da bi vedela zakaj, spominjal na pravoslavno cerkev. Desna plat sobe ni bila opremljena; na drugi strani so pokrivale težke perzijske preproge tla, na njih so pa stali široki divani. Tudi električni klavir in orgle so bile v tej sobi. Po stenah so bili navzkriž obešeni rapirji, mrežaste čelade in vse priprave za dvoboj.
Knez je stopil h klavirju in vključil valček, potlej je pa prosil Tamaro za ples. Niti sledu prejšnje vljudne ljubeznivosti ni bilo več na njem; njegove sanjave oči so žarele. Nikoli prej se ni zdel tako jutrovsko divji in tako strasten. Tamara se je skoraj bala plesa z njim. Prižel jo je tako trdno k sebi, da je komaj dihala; skoraj bi bila omedlela. Obhajal jo je samo še občutek, da plava tesno stisnjena na njegovih prsih po zraku.
»Knez, prosim, zadušila se bom!« je naposled hropeče izdavila.
Dvignil jo je v zrak in obstal z njo pred stolom. Tamara je hro peče padla vanj. Niti besedice ni
noma srečna. Ni se ji dalo več premišljati in mučiti svoje srce; nič več se ni borila zoper svoje nagnjenje. Kar predala se je toku.
Bilo je že skoraj ob petih, ko je nekdo predlagal zajtrk v »Otoškem hotelu«. In prav to je bilo tako mikavno pri teh ljudeh, -da si nikoli niso predolgo belili glave, ali bi ali ne bi, temveč so kar storili to, kar jim je bilo po volji. Ako so si hoteli privoščiti kakšno šalo, so se je kar lotili. Ali se kaj spodobi — po angleškem pojmovanju — jim ni bilo mar. Komur se je ljubilo nadaljevati veseljačenje, je sedel v čakajoče sani ali v avtomobil.
Kadar pade toplomer pod petnajst stopinj Reaumurja, je šele življenje ruskih izvoščkov sočutja vredno; toda zdi se, da se ljudje vsemu privadijo.
»Vem, da se rada voziš s trojko, Tamara,« je dejala kneginja Ardaševa, »zato se pelji kar z Olgo, z Gričkom in s svojim prijateljem; nikar si pa ne pozabi oviti glavo.«
Med vstopanjem je dejala grofica Glebova: »Nocoj je tako grozno mrzlo, Gricko, zato bom sedla rajši zadaj, da ml ne bo bril veter v obraz.«
Ko so že sedeli zaviti v tople odeje, se je zazdela Jacku ta razdelitev nepopisno imenitna. Pri priči je poiskal roko grofice Olge ii\ ji šepnil, da ga tako zelo zebe, da bi morala biti prav nečloveška, ako bi dovolila, da bi živ človek zraven nje zmrznil.
SM^^LESV^^TI ’ .. MO BANA" PR AVO C U DO !
.MORANA' JI USA^EHA.ODPR^^HL3A).EKCEMEJAČI IN^HRANKASIŠČ£. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJOTUDI HA PLEiASTOM MESTU. CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN AO.-POSTNIHA DIN 7.-
MODEBNA KOZMETIKA -SPLIT-
MOPANA DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO K.OIAJNO
HOP AN A"
ffl ^ j
CUDO!
• Cemu vse to? <fr*ne)
Cene našim malimi oglasom so zmerne in času primerne!
Bilo je prav zabavno gledati od zgoraj iz sobe na pisano vrvenje v veliki dvorani »Otoškega hotela«, kjer je svirala ciganska godba in so urni natakarji pogrinjali mize za nove došlece.
»Kdo bi le verjel, da je že pet ura? Tukajle bi se naši stari londonski državni svetniki marsičesa naučili!« je menil Jack Courtray. »Pri Jupitru, ta kraj je kakor nalašč zame!« Potlej je začel Olgi Glebovi, ki ji je bil tal«> že ves čas za petami, na vse kriplje dvoriti.
V poslednjem trenutku, ko so okoli sedmih vstajali od mize, je grofica Olga začela tožiti, da se po nobeni ceni ne bo več peljala na odprtih saneh; premraz je, je menila. In tako se je zgodilo, da sta sedla z lordom Courtrayem v avtomobil. Vse se je zgodilo s tako naglico, da Tamara niti ugovarjati ni utegnila. Ker je že sedela na saneh in je bila ovita v tople odeje, je skočil knez k njej na sani. VideVši, da so konji postali že nemirni, je ukazal izvoščku pognati,
Tamara je bila torej sama z njim na drvečih saneh in na nebu so mežikale zvezde v ugašajočem siju. Nekaj časa sta oba molčala. Knez se je primikal čedalje bliže k njej, dokler ni naposled ovil roke okrog njenega pasu in jo prižel nase.
»Dušica,« je šepnil, »tistega Angleža sovražim — in glej: življenje je tako kratko! Užijva ga, dokler je še čas!« Tedaj se je sklonil nadnjo in jo Vroče poljubil na ustnice.
Tamara se je borila zoper mogočni, opojni občutek, ki jo je obšel. Kako grozen vihar se je zdajci zagnal ob njeno urejeno življenje! Zaman se je skušala knezu, izviti; po vsakem poskusu jo je prižel še tesneje nase.
»Ljubica,« je dejal prav po tihem na uho, »moj majceni, beli srček! Nikar se ne upiraj, odveč je, zakaj storil bom vendar, kar bom hotel. Vidiš, ves krotek sem in te bom samo božal, če boš mirna in me ne boš z uporom spravljala ob pamet.«
Potlej jo je pritegnil v svoje naročje, in spet se je sklonil nadnjo in jo poljubil nežno in lahno. Tamara ni mogla premakniti nobenega uda; samo to je vedela, da je nepopisno srečna. To že ni bila več sreča, to je bila blaženost, in želela si je, da bi nikoli ne minila.
Brez slehernega upiranja se je predala sli in zaprla oči. šepetal ji je zdaj po rusko zdaj po francosko nežne in zaljubljene besede in ji božal s svojimi mehkimi trepalnicami pordela lica, in zmerom znova so se v vročem poljubu strnila njuna usta. Naposled, ko sta bila že izza Troickega mostu, jo je izpustil in je pod kožuhom samo še držal njeno ročico, zakaj jutro se je začelo svitati in utegnil bi ju kdo videti. Ko sta pa zavila v široko Sergejevo ulico, ki se je zdela vsa zapuščena, jo je poljubil še enkrat in tokrat z divjo strastjo; zdelo se je, kakor da bi hotel njeno dušo popiti.
še preden je utegnila izustiti besedo, je voznik obstal pred vrati. Knez jo je dvignil iz sani in je dejal mirno vpričo čakajočih služabnikov, kakor da se ni nič zgodilo: »Lahko noč, madame, dobro spite!«
Tamara je pa drgečoča od divjega razburjenja stekla v svojo sobo.
XII
Po strastnem poljubu
V življenje se pripodi včasih ogromen val, ki odplavi vse stare meje in vse stare mejnike. Tako se je zgodilo s Tamaro.
Naspol mrtva od,, utrujenosti in razburjenja se je zleknila na postelji; ko se je opoldne zbudila in je v sivi svetlobi pustega ruskega zimskega dne uzrla neizraziti obraz svoje spletične, se je zdajci spomnila vseh dogodkov pretekle noči. Zdelo se ji je, da jo bo zadušilo. Da, zgodilo še je, in nikoli ne bo več, kakor je bilo.
»Pustite me samo, Johnsonova,« je dejala, »prefcrudna sem. da bi vstala.«
Po prstih je odšla spletična i* sobe.
Novela »Družinskega tednika**
Mož, lena in daia
Madžarski napisal Zoltan Szitval
Gospod je hitrih korakov stekel po| 'hotelski veži in uzrl neko damo. Potlej j je stopil skozi vrteča se vrata. S počasnejšim korakom jo je mahnil do prihodnjega cestnega vogala, in se od-ondod zdajci spet vrnil v hotel.
Dama je še zmerom sedela v globo- , kem naslanjaču. Glavo si je podpirala* z drobceno orokavičeno roko. čez prekrižane noge je mehko valovilo krilo. Zapestje ji je krasil zlat obroč, na krilu je imela pa usnjeno torbico. Nežen vonj je obdajal to prikupno žensko bitje, komaj močnejši od vonja ene same cvetlice.
Gospod je nekaj časa nemirno hodil po preprogi gor in dol, potlej je pa sedel dami nasproti. Nestrpno je listal po časniku. Nežni vonj njenega parfuma ga je čudno vznemirjal. Potlej je zgrnil časnik v dve gube in se zagledal v damo, kakor da bi jo bil šele takrat opazil.
Dama se je morala nehote nasmehniti. Predejala je noge in pogledala stran.
Gospod je vstal. Zadrževano razbur jenje je zvenelo iz njegovega glasu, ko: je damo ogovoril:
»Na svetu so simpatije, ki se jih človek ne more ubraniti, simpatije, ki so — rekel bi — zapisane od vekomaj.«:
Dama ni precej odgovorila; na za-: mišljenem obrazu se ji je zarisala to$~ na senca.
»Torej menite, da ste zdaj srečali takšno simpatijo?« je vprašala nato malce podsmehljivo, vendar z zanimanjem.
Mož je sedel poleg nje v naslanjač. Prižgal si je cigareto in s poudarkom upihnil vžigalico,
»V meni živi kakor v slehernem človeku vzor ženske, kakršne doslej še nikjer nisem srečal. Zdaj pa, ko sem prišel iz svoje sobe in sem se raztreseno ozrl okoli — zagledam svoj vzor...«
Dama je pobesila oči,
»To vas še zmerom ne opravičuje, da neznanko kar tako, meni nič tebi nič, ogovorite.«
»Ako bi iskal samo žensko lepoto, potlej bi imeli prav. Toda tokrat sem slutil tudi dušo ženske... Zato sem upravičeno storil nedovoljeno. Ako bi ; se bil pomišljal, ako bi si ne bil drznil;; ogovoriti vas, bi bržčas nikoli več v živ 1 jen ju ne srečal svojega vzora.«
»In če bi bila grda?«
»Pa niste.«
»Peniva: da sem grda?«
»Tudi takrat bi vas bil ogovoril.«
Dama je premišljala.
»Ali koga pričakujete?« je vprašal mož.
»Da.«
»Svojega moža?«
Dama se je nasmehnila.
»Morda prijatelja?«
»Prenagli ste!
ARTIST 6UX
VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE-<3A ŽIVLJENJA
Napisal Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika*412 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
živci. Popolnega miru si pa žal tudi zdaj ne moreva privoščiti.«
*
Buxa so imeli štiri dni zaprtega, potlej so ga izpustili. O novi obtožbi zaradi Vegovega umora kajpak še govora ni bilo, zakaj Tom Brass je potrdil vse njegove izjave in je tudi prisegel nanje. Zdaj tudi v New-Orleansu ne bodo imeli več vzroka, da bi oprostilno sodbo preklicali.
Da bi bil Vilibald Buchsbaum kriv Bensonove smrti, ali da bi bil s skrivnostnim umorom sploh v zvezi, ni bilo kljub mnogoštevilnim zasliševanjem in kljub sovraštvu med Bensonom in Buxom moči najti nobenega prijemljivega dokaza. Samo nekaj so Buxu očitali: da je namreč pri aretaciji kriminalnemu uradniku na njegove besede: »Zdi se, da ste nekoga ubili, jel’da,« odgovoril: »Samo enega?« Toda naposled so mu morali vendar verjeti, da se je samo šalil. Saj vendar ni človeka na svetu, ki bi bil tako neumen, da bi samega se-in šotore, odreja to, nadzira ono, be obdolžil! Edino, kar bi mu lahko ! pregledava nove pošiljke kostumov bilo nevarno, je bila grožnja zoper
Bensona, ki jo je bil v Freiburgu izrekel nasproti Cilki. Toda Cilka bi si bila dala rajši glavo odsekati, kakor pa da bi le besedico črhnila.
Vzroka za Buxovo obtožbo torej tudi v tem primeru ni bilo.
16. nadaljevanje
Tedaj je dr. Rbder izigral zadnji adut; adut, ki z njim osumljenca ožigosa za hudodelca. Planil je pokonci in zavpil Buxu v obraz:
»Da ste vi preteklo noč umorili Jacka Bensona — iz maščevanja, ker vas je naznanil! Vsi dokazi so v naših rokah. Videli so vas! Nikar ne skušajte tajiti — nič vam ne bo pomagalo!«
VII
Na svetu so žene cirkuških ravnateljev, ki ne počno ničesar drugega, kakor se lepo oblačijo, si natikajo dragocene prstane na prste, se vozijo na sprehod, se razgleda-vajo po cirkuškem okolišu, zviška odzdravljajo ponižnim pozdravom osebja in —■ razmetavajo denar. V to vrsto, ki je sicer redka, ni spadala gospa Erna Krenova. Narobe. Svojemu možu je toliko kakor »duša podjetja«. Od jutra do večera je na nogah. Njenemu čuječnemu pogledu ne uide nič. Vsak dan pregleda menažerijo, vsak dan hleve
pmviflna nega
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
in potrebščin, sestavlja spored, izmišljuje si nove točke in pantomime. In večer za večerom stoji pred vhodom v cirkuško dvorano in nadzira tako rekoč z enim očesom trgovsko plat, z drugim pa artistično. Nihče izmed občinstva ne ve, da je ta s preprosto gospo-skostjo oblečena dama cirkuška ravnateljica; komaj jo kdo sploh opazi.
Gospa Krenova je kakor njen mož iz cirkuške družine; obrat pozna do poslednje pičice, leta in leta je sama krotila zveri v maneži in ima zaradi tega zmerom odprto srce in odprto uho za vse križe in ;; težave svojih artistov in ostalih nameščencev. Oholost ji je tuja: j;»cirkuška mati« je, v pravem po-;:menu besede.
Toda prav zaradi tega ima tudi
že s 1. aprilom sklenil pogodbo z ravnateljem Krenom, je brzojavi’svoiega Otiokil nazaj: »Samo še januar, februar.	v
marec prost.« Toda stvar je šiapravocasno na
vendar v redu.
živali so šle z Dakjem in Tomom že 22. decembra na pot, ker je ho tel Bux izrabiti milo vreme za S ARGO V prevoz.
Bux in Cilka sta prebila prekrasen božični večer v Nordlingnu. Potlej je prišla dolga ločitev, prva dolga ločitev, odkar sta se poznala!
— in temu je bilo skoraj že dve leti. Oba sta morala na svoje delo:
Cilka v M., Bux pa v Berlin.
Cilki so kar lile solze po licih, ko sta se poslavljala, in Bux se je moral pošteno potrudili, da se mu ni zgodilo enako. »Norica!« je menil, delaje se zelo energičnega.
»Vesela bi morala biti! Zdaj boš vsak dan v ravnateljevi šoli, in to je velika sreča za tvojo kariero.
Zlasti kar se dresure divjih zveri tiče, je mnogo bolj podkovan kakor jaz. Res pravi specialist je na tem polju. Tak, da mi boš delala čast, punčka moja! In ne bodi mi preveč predrzna z mačicami!«
To je bil njegov poslednji vzklik, ko je Cilkin vlak potegnil s postaje.
VIII
8
,Bog ve, ali je Feda Prastelnyjeva med občinstvom?* si je mislil Bux, Bux je pa zaradi stoje aretacije, jjo v Berlinu prvič na čelu svoje »».j. karavane korakal v manežo cirkusa B. ,Saj je vendar morala v Potsdamu brati v časnikih, da tu-
»Glejte... saj niti ne vem, kako naj. vas ogovorim.«
»Recite mi Marija «
»Marija, ljubim vas.«
Dama ni mogla odgovoriti, ker je; Pritekel hotelski sluga in jo poklical k; telefonu. Obljubila je, da bosta potlej; nadaljevala pogovor.
Lepo je, če lahko veruješ v moža, ki; išče duše pri ženski!
Njene oči so toplo vzplamtele in zaupljiv nasmešek ji je zaigral okoli ust^ Potlej se je sklonila na stran, uprla se; je ob naslonilo fotelja in je počasi ; skoraj z muko vstala. Med hojo je; vlekla levo nogo za seboj, kakor da bi; be bila njena.
»šepa!« je kriknilo v njem. Takšna; je torej ženska podlosti Ure in ure ti;
ona odločilno besedo, kadar gre za važne stvari. In kadar spet po dolgem času sedi s svojim možem v lastnem domu, namesto v potujočih vozovih, in začne ravnatelj kovatj nove načrte, takrat se tudi ona odločno postavi:
»Izključeno, Kurt! že leta in leta si nisi privoščil niti dneva oddiha. Prihodnjih pet tednov bomo počivali. Za Božič lahko — če ni drugače — spet začnemo tukajle v M. s kakšnim skromnejšim programom; sredi marca, ali v začetku aprila, pa v božjem imenu na novo turnejo!«
Kurt Kreno je malce premišljal,
sedi prekrižanih nog in skriva svojo, ,	.	.
telesno hibo, čakajoča na prismojeno*	j P dejal. »Da, Er a, P*®.
Žrtev, ki je potlej ia viteštva ali zlaga- J imaš. Vse ima svoje meje, tu«) bega sočutja prisiljena, da nadaljuje Rričeto ljubezensko komedijo. Nak, on Bač ni takšen norec... Že je hotel vstati.: ko je stopila dama iz telefonske celice in mu z veselim obrazom prišepala nasproti.
Hotela je nekaj reči, toda ko je uzrla hjegov obraz, je pobita molčala. Nekaj trenutkov sta sedela brez besed drug Boleg drugega. Dama Je strmela predse.
Bospod je razdraženo obdelaval s pestih naslonilo fotelja.
»Milostljiva,« je naposled zviška *ftregovoril, »sicer mi je zelo nerodno
0 tem govoriti...«
Mišice v njenem obrazu so trznile.
»Prosim, ne nadaljujte.«
„ »Torej me razumete? Naposled je ■ •
®»vek...«
Dama je prikimala.
Gospod ji je privoščil še nekaj tola-ritnih besed. Sicer, je ciejal, mu je za*
*** simpatična. Prav vesel bi bil, ako
1 io spet kaj srečal. Verjame naj mu ?a ni lepšega od prijateljstva... Toda;
anes žal ne utegne več; hiteti mora.; a ne zamudi važnega kupčijskega se-;
«anka.	1
gfwnRla ie nem0 pokazala na druge; cwte f hotelski veži ta mu roteče podala v oči:
počakajte še par minut.
'1, hrid* 'o precej pome «
Gtapod ie s komaj prikrito nejevoljo in pogovor je šepavo tekel Dama je večkrat ošinila s toplim moča, kt je sedel s topim , a*om poleg nje. nestrpno čafcaje, da hjegove muke konec.
(Nadaljevanji« na S. it tu m)
kaj nastopam!*
Toda Feodora tega ni brala, zakaj koj po božiču se je bila z neko družino odpeljala nekam v gore. Razen poslednje dopisnice ni Buxu pisala niti besedice več. In temu je zdaj že petnajst mesecev. Sicer
vendar trpel veliko škodo. Medtem,' ko je bil v zaporu, je prišla zanj brzojavka, s katero mu je »Cirque d’Hiver« v Parizu ponudil za 1. december angažman z veliko plačo.
Brzojavko je prejel kajpak tri dni prepozno — in tako je padel angažman v vodo.
Po kratkem obisku v Nordlingnu sta se vrnila Bux in Cilka spet v M., zakaj Cilka je morala čez zimo, nj nameravala pretrgati dopisova-uvežbati svojo živalsko točko, ako j ^oda njjC0]j n} utegnila napije hotela t. aprila prihodnje ^l0jsati obljubljeno pismo. Odlašala je dobiti službo krotilke pri cirkusu	tedna do tedna, od meseca do
Krenu. Njeni trije, osem mesecev meseca. In nazadfiie: saj je že to-stari tigrici Krišna. Višnu m š.va	časa minilo, da že več vedela
so znali že prav čedne umetnije' kako bi se mu opra„ifiiia 7Si. toda — in to se bo visoko spo^to- | radj dolgega molčanja. Zato mu vanemu občinstvu prečudno zdelo; sp1f)h ni več pi.ala — živalce so bile se nevarne i se ka-. Xudj v prihodnjih dneh si je Bux kor divje ujete zverinice. Saj so j ge zmerom mislil: .Prav gotovo bo do-raščale med ljudmi in zaradi te- ; lfpe?a dne n{,nadejano ga niso poznale spoštljivega strahu predme!< Xoda Feda prastelnvje-
pred mističnim dvonožnim bitjem, ki se je v divjini rojena zver nikoli ne more otresti.
va se ni prikazala v cirkusu B. — ,Nu, potlei pač ne!* — V svojem srcu je bil že zdavnaj prebolel le
preveč premišljati. Njegovo življenje v Berlinu je bilo popolnoma drugačno, kakor ga je bil vajen. Predvsem ni stanoval v svojem vozu — pustil ga je bil v M. — temveč v hotelu, v nekem prav solidnem meščanskem prenočišču na Orožniškem trgu. Tudi njegov običajni dnevni spored in njegovo samotarstvo sta se morala umakniti drugim navadam, živali so bile v tej hudi zimi ves čas v toplih hlevih, in nič prilike ni bilo za ,ure igre*.
Obiskovalci ga neprestano oblegajo, zakaj njegovi nastopi so postali senzacija za Berlin. Vsak dan prihajajo časnikarji, da ga inter-vjuvajo, fotografi in risarji, pre-navdušent cirkuški gledalci, ljubitelji živali, in vsi hočejo govoriti z njim. Umetniški klubi ga vabijo na prireditve in družabne večere, vabijo ga zdravniška in živinozdrav-niška društva, a kajpak tudi jara gospoda, ki hoče po vsaki ceni pokazati znamenitega klovna začudenim prijateljem v družbi. Za nič se ne more ogniti vsem tem vabilom, ne da bi si škodil. Skoraj sleherni večer ga je videti v kakšni družbi nremnogih tujih ljudi.
časniki in časopisi so polni člankov o Buxu, intervjujev, anekdot, slik in Bux bi res ne bil pravi cirkuški človek, ako bi ga vse to ne navdajalo z zadoščenjem. In v svoji hvaležnosti je lepega dne napisal pismo berlinskemu časnikarskemu društvu:
Vse berlinsko časopisje me je koj s prvim dnem tako prijazno počastilo in izreklo priznanje mojemu delu, da bi bilo premalo, če izrazim svojo za-stopila' hvalo samo z besedami: odločil sem se, da izročim tri svoje dnevne plače vašemu dobrodelnemu skladu in vas prosim za pristanek, da vam znesek nakažem.
Cilka {Ta dela tudi še z dvema 1dogodivščino. Malo tesno mu je
drugima majhnima skupinama mladih tigričev; in po novem letu bodo tvegali prve poskuse, da povežejo vse skupaj v veliko skupino.
Bredi decembra je dobil Bux ponudbo za angažman pri velikem cirkusu B, v Berlinu. Ker je bil pa
bilo pa v tistih dneh vendarle pri duši. Soomini na Fedo so postajali čedalje živahnejši, in ločitev od njegove male Cilke ga je storila dovzetnejšega za sentimentalnosti, kakor je sicer bil.
Prava sreča, da ni Bux utegnil
Pod mojim varstvom labko mirno cita!
f/NIVEA
alCREME
Koža je odporna, <5e jo krepi NIVEA. Samo NIVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni? Ne pozabite:
SAMO ORIGINALNA NI VB A VSEBUJE EUCERIT, KI KREPI KOŽO
Nekega večera, ko si je Bux pravkar umival šminko z obraza, mu je sluga prinesel posetnico: Dr. med. Max FrSnkel.
Obraz se mu je razjasnil: »Kje je gospod?«
»Zunaj čaka,« je odgovoril garderober. »Ali naj ga povabim noter?«
. »Le bril* Bux je živahno vstal in stopil, naspol odšminkan in le pomanjkljivo oblečen, z razširjenimi rokami svojemu staremu študijskemu tovarišu nasproti, že leta in leta se nista bila videla. Od tistih dob ne, ko sta skupaj v Erlangnu študirala medicino.
»Tak si res ti!« je navdušeno vzkliknil dr. Frankel. »Po neki čas-niški sliki sem te bil spoznal!«
Stresala sta si roke in pogrevala stare spomine. Btix je moral pripovedovati o svoji karieri, zlasti zakaj se je spet odločil za cirkus... Zvedel je, da je dr. Frankel vodilni zdravnik otroškega oddelka v neki bolnišnici.
Ves večer sta ostala skupaj. Drugi dan je obiskal Bux svojega prijatelja v bolnišnici. Dr. Frankel ga je odpeljal k svojim pacientom, In Buxu, velikemu ljubitelju otrok, se je kar topilo srce spričo trpljenja in gorja ljubkih malčkov. Hotel jim je storiti kaj dobrega in jim privoščiti veselo uro. Kar na lepem ga je potlej obšla rešilna misel, in dejal je:
»Čuj, Maks, ali ne misliš, da bi lahko temle malčkom napravil klovnsko predstavo, skunaj s štorkljo in s svojim Vranckom? Veš, 'tale dva tiča počneta na moč pri-
kupne norije, ki jih v maneži niti pokazati ne morem, saj bi se učinek v velikem prostoru popolnoma izgubil.«
Dr. Frankel je bil ves navdušen.
Že koj drugi popoldan so imeli v veliki otroški bolniški sobi predstavo, kajpak v nepopisno veselje malčkov, še nikoli se ni Bux zavedal takšne sreče v svojem poklicu kakor tokrat. Kar vedel ni, kako bi se oddolžil Aliju in Vrančku, ki sta mu tako zvesto pomagala, da se je sprostilo v malih srčkih toliko sreče in veselja.
Zaradi blebetavosti neke strežnice in v Buxovo jezo so drugi dan pisali vsi časniki o tej zadevi. Toda nekaj dni kasneje je bil Bux vendar zadovoljen, da je bil članek v časnikih, zakaj od vsepovsod so ga prosile otroške bolnišnice, naj še njih obišče. In nobene prošnje ni Bux zavrnil. Skoraj vsak popoldan, kadar ni bilo predstave, se je odpeljal z Alijem in Vranč-kom v avtomobilu v kakšno drugo bolnišnico.
IX
Cilka Berndtova je skoraj sleherni dan pisala par vrstic svojemu velikemu prijatelju. Ta pisemca niso bila doktorju Buchsbaumu dokaz samo Cilkine zvestobe in hvaležne ljubezni, temveč tudi imenitnih uspehov njegovega poučevanja nemškega pravopisja. Niti ene same napake ni mogel stakniti v vseh pismih in na vseh dopisnicah. Tudi danes je prišlo med obilno pošto Cilkino pismo. __________
Proti
SLATINSKE
TABLETE
debelosti
uporabljajte neSkodlJlve
SLATINSKE
TABLETE
za hutianie
sestavljene iz prirodnlh mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Hr. Bahovec
Ljubljana
V vseh lekarnah 200 tabl. din 69-—, 100 tabl. din 39—, 50 tabl. din 24-—.
SLATINSKE
TABLETE
Reg. br. 14.213'34
Mož, žena in du£a
Nadaljevanje s 7. strani
Tedaj se je na stopnicah prikazal visokorasel, lepo oblečen gospod. Dami se je razjasnil obraz. Pomahala mu je.
»Aleks, tu sem, Aleks!«
Potlej je zdajci skočila pokonci, se nekam porogljivo nasmehnila svojemu sosedu in dela:
»Veselilo me je in hvaležna sem vam, da ste me zabavali, dokler ni prišel moj mož.«
Obesila se je možu za roko in se tesno prižela nanj. Nič več ni šepala, nič več ni vlekla noge za seboj. Tako lagodno in tako prožno je stopala kakor kakšna gazela.
Tujec je dolgo strmel s široko odprtimi očmi za njima, in rdečica sramu mu je zalila obraz.	(*šK)
Radio Ljubljana
od 17.-23. junija 1937.
ČETRTEK, 17. JUNIJA
12.00: Iz operet (pošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spo-
je čas,
da se iz
in drugega sadja pripravi fino marmelado in želeje
v 10 minutah.
Opekta in recepti pri Vašem trgovcu.
Za konzerviranje sadja
Dr. Oetkeriev
pripomoček za vkuhavanje!
red, obvestila H 13.15: Opoldanski koncert (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Verdi: Traviata, fantazija (plošče) ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ( Ir. Kolarič) H 20.30: Orgelski koncert, izvaja Ivan Rupnik, stolni regens chori v Skoplju) ■	21.15:
Pesmice drobne o nežnih stvareh, nekaj za srčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Podoknice in uspavanke (plošče) ® Konec ob 23. uri.
PETEK, 18. JUNIJA
11.00: Mak oživlja tisoče prebivalcev vardarske banovine (g. Viljem Kunst) ■ 12.00: Po slovanskem jugu (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila H 13.15: Vesele popevke iz vseh strani (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza • 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac, ura 19.50: Otroci slov. izseljencev v Nemčiji in njihovo šolanje (J. Premrov) — 20.00: Bern-hard: Kmochiada, venček (plošča) W 20.10: Nepopolna prehrana — vir bolezni (gdč. Gruden) ■ 20.30: Benjamin Ipavec: Tionik — prva sloven-
MILIJONI UŽIVAJO
0
KVALITETNO GUMO ZA ŽVEČENJE
Zdravniki priporočajo, da bo jemlje po vsaki jedi. Neprecenljive vrednosti za kadilce in športnike.
Iščemo zastopnike s provizijo. Gen. zast. in tovarniška zaloga: Agentura Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a.Tel. 52-80
ska spevoigra B 21.30: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, s]>ored B 22.30: Angleške plošče B Kanec ob 23. uri.
SOBOTA. 19. JUNIJA
12.00: Plošče B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče B 14.00: Vreme B 18.00: Za delopust (Rad. ork.) B 18.40: Pojmovanje podzavesti v psihoanalizi (prof. Hrovat) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00 : 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar) B 20.30: Idrijski večer B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Za vesel konec (Rad. ork.) ® Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 20. JUNIJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) B 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franc. cerkve B 8.45: Verski govor (ravnatelj Jagodic) B 9.00: Čas, poročila, spored B 9.15: Dobre volje biti vsakdo si želi! (plošče) B 10.00: Produkcija glasbene šole >Sloga« B 11.30: Otroški nastop (vodi Sl. Ven-cajzova) B 12.00: Klavirska lahka glasba Raie da Costa (plošče) B 12.15 Mozartova ura. Sodelujejo čl. ljubljanske opere B 13.00: Čas. spored, obvestila B 14.00: Vrenie B Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) B 17.00 Več sadnih shrankov (iuišp. M. Hu mek) B 17.30: Kmečki trio, vmesne speve poje gdč. Štefka Korenčanova e spremljevanjem kmečkega tria 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Organizacija poljedelskega kredita (Dj. Jovanovič) B 19.50: Slovanska ura: a) Koroške na-' rodne na ploščah); b) Pregled ustoličenj in poklonitev na Koroškem (g. Leo Pettauer) B 20.30: Koncert pevskega zbora »Krakovo-Trnovo« B 21.15: Hubad: Ko b' sodov ne b’lo (plošče) B 21.20: Operetna glasba (Radijski orkester) B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Za ples (plošče) B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 21. JUNIJA
12.00: Uverture (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila 89 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 19.00' Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Narodno gospodarstvo Jugoslavije in njeni strukturni problemi (dr. Tomaševič) B 19.50: Zanimivosti H 20.00: Slovenska narodna pesem 'g. f r. Marolt) B 20.30: Koncert treh flavt (Korošec, Drapal in Bernard) B 21.20: Plošče B 21.45: Čas, vreme, poročila, spored B 22.00: Esperantsika ura B Konec ob 23. uri.
TOREK, 22. JUNIJA
12.00: Balalajke, mandoline in tamburice (plošče) B 12 45: Vreme, poročila B 15.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče) B 14.00: Vreme, borza B 19 00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: En dan Topolšnici (dr. Zagorčič) B 19.50: Uvod v prenos B 20 00; Prenos iz ljublj. opernega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno pi'edavanie (g. V. Ukmar) ; v II. odmoru: Ča= vreme, poročila, spored B Konec ob ¥6. uri.
SREDA, 23. JUNIJA
12.00: Plesi narodov (plošče) 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Vsakemu nekaj (Rad. ork.) B 14.00: Vreme, borza B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije B 19.50: Šah B 20.00: Chabrier: Gspana, rapsodija za orkester (plošča) B 20.10: Naša mladina in alkohol (Vojko Jagodič) B 20.30: Prenos z Dunaja (glasbena tekma) B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Zvoki v oddih (Rad. ork.) ■ Konec ob 23. uri.
Knjižna založba tiskarne Merkur
d. d.
v Ljubljani, Gregorlileva ulica 23 a
opozarja na naslednje knjige svoje založbe:
Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA .... 120-Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET	100 —
Dr. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST...........................100 —
Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano , . , , , , .	80'—
Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano . , , . ,	24‘—
Gabršček A. - GORIŠKI SLOVENCI I. del ...... .	80 —
Krefft - V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24-Rehar R. - PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . .	20 —
Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12 —
Špicar J. - MARTIN NAPUHEK, igra, broš..................10 —
Vachek E. - KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. , ,	48-
vez. . .	54'—
Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoje« Iz gostili knjig, broš. 230-
vez. . , 320'— Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj:
ČLOVEK - Beecher-Stowo: KOČA STRICA TOMA —
Goethe: EGMONT — Horatius Flaccus: PESMI — Storm:
JEZDEC NA SERCU - Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Veak zvezek slano broširan din 15’—, vezan 20'—
Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki »e sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust
MALI OGLASI
KATERA INTELIGENTNA srčno uaobražena gospodična bi pomngala mlademu tnteligentu, ki je sedaj cestni pometač do nadaljnjih Študij. Resne dopise na upravo pod »Pometač«.
MLADENIČ ZDRAV, TREZEN, vajen vseh del, sprejme kakrSno koli službo. Ponudbe na: Ciril Sever pri g. Erzenftek, p Sevnica 79 na Savi.
G08P0DI6NA STARA 26 LET želt resnega Etianja c gospodom, starim do 80 let. Le resne dopise na upravo Družinskega tednika pod »Osamljena«.
UČITELJICA 11 LET, čedna, dobra gospodinja želi pred celibatom poročiti značajnega dobrosrčnega inteligenta. Ponudbe pod: »Želim biti mamica« na upravo.
Hranilne vloge
prodaste ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. TakojSnja gotovina.
Rudolf Zore. Ljubljana
GledaliSka ul. 12 Telefon 38-10
000
?
m
if
(m
^kad 10000-	.
za Solen -f UKttmce !
Počitnice! Vendar enkrat, ko ni treba na delo, v službo, ko lahko potuješ, ge baviš 8 športom, pohitiš ven na deželo, v gore, k morju, ko se razprostiš, okrepiš, ležiš na soncu iu postaneš rjav,se koplješ in lenariš! In k temu še Solea-nagrado - sijajne počitnice!
Dobro kožno kremo boste na vsak način vzeli s seboj, da se obvarujete pred sončnimi opeklinami in pred drugimi neugodnimi učinki slabega vremena in da si ne pokvarite polti.Tokrat naj vam služi Solea krema g kolesterinom, ki krepi kožo, za umivanje pa odlično dišeče Solea milo z aktivnim lecitinom.
V Solea je doseženo in izpolnjeno vse, kar lahko zahtevate od dobre kožne kreme in od prvovrstnega toaletnega mila. Treba ti je le
fioiskati najvažnejšo prednost Solea-kožne nege in napisati, zakaj ahko svetuješ Solea-nego vsakemu dobremu prijatelju in dobri prijateljici, to je vse.
Nagradna naloga se torej glasit
V čem obstoji glavna prednost Solea-kožne nege, zakaj je za kožo tako posebno dragocena?
Rešitev res ni pretežka, ker se lahko na kratko ali obširno izrazile, ker ima vsaka rešitev, v prozi ali pesmi, vesela ali šaljiva, enake izglede na nagrado, če je le pravilna. (Čitajte preje prospekt v zavitku Solea milal)
Kot nagrade so razpisane i
1. nagrada v gotovini .....	Din.	3000.—
2. do 5. nagrada po Din. 500.-’v gotovini « .	«	,	Din.	2000____
6. do 200 nagrada po Din. 17.50
(1 doza Solea kreme in 1 kos Solea	mila)	.	»	.	Din,	3 412.50
201. do 400 nagrada po Din. 10.- (1 doza	Solea kreme).	Din.	2000____
skupno torej Din. 10 412.50
Pogoji - tekmovanja i
1. Vsak, kdor je čital ta list, razen uslužbencev Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor in članov razsodišča tega nagradnega tekmovanja, irua pravico udeležiti se tekmovanja.
2. Vsak udeleženec sme poslati samo eno rešitev.
3. Vse rešitve je poslati na nagradno razsodišče Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor.
4. Zaključni termin: 14. julij 1937. S poznejšim poštnim žigom dospele rešitve šo no bodo mogle več upoštevati.
5. Nagradno razsodišče tvorijo:
al -notar Ivan Ašič, Maribor
b) Ing. Nikola Lalič, Zagreb.
c) tovarniški ravnatelj Aupust Jug, Maribor
6. Pri večjem številu pravilnih rešitev odloča žrebanje, ki se bo vršilo pod nadzorstvom omenjenega notarja. Proti odločitvam nagradnega razsodišča in proti razdelitvi nagrad ni mogoč ugovor in je izključeno vsako pravno postopanje
7. Hezultat in imena dobitnikov l.do 5. nagrade bodo dne 15. avgusta 1937 na tem mestu objavljena, ostali pa bodo pismeno obveščeni.
8. Isti dan se izvrši razdelitev nagrad.
9. Nagrajene rešitve preidejo t vsemi pravicami v last Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor.
milo- in knemcu
Din 7'50, Din 10'—, 5*—, 3’— brez trošarine.
NOVOSTI
Lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta itev. 14
Proti revmatizmu,
išiasu, kostobolju, poapnjenju žil, živčnim in nevralgičnim obolenjem, kapi itd.
AHTIRHEUMIN
. je izvrstno v državi, ka-f.;/|/ kor tudi v inozemstvu »dl preizkušeno sredstvo, ka-gj[ tero so priporoča tudi za zastareli revmatizem, saj pri večkratni uporabi ublaži in stop-njevalno končno ozdravi bolečine. Cena 1 steklenice Din 85*—, s poštnino Din 40'—, 3 originalne ‘■‘.ekle-nice Din 100'— Iranko. »ANTIKHEUMIN« razpošilja po povzetju: Mr. ph. A. MRKUŠIC, lekarnar, Mostar, Primorska banovina. Dobiva se v vseh lekarnah.
Ogla« rej, pod S Br. 14.245 od 11. 8. 19K.
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje Bte postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VILEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
Poravnajte naročninol
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika izbira vsakovrsiniti naočnikov, povečevalnih siekt1. daljnogledov, toplomerov, baromelrov. barotermomtlro«. titgromelrov 1.1. d. - Raznovrstne ure, ilatnlna m srebrnina. - Ceniki breiplaCno!
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. BratuSa, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ra tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.