Hftzaofori i našimi naroCiiihi Vrnitev sezonskih delavcev. K. Š. Vprašatc, vli cdgovarjajo dejatvom govorice, da se vai sc- onski delavci morejo vrniti najkasneje do dne 15. decembra 1939. — Najbrž mislite, da se sc- onski delavci morajo vrniti. V primeru, da jim x>godba izteče do 15. decembra in jlm država, v kateri detajo, ne bi hotela dovoliti nadaljnjega bivanja v dotični državi, se bodo pač morali do- tičniki vrniti, v nasprotnem primeru pa jim to no bi bilo treba. Nova uredba o začčiti kmetov. B. G. in E. B. zal Vam ne moremo zanesljivo odgovoriti ne kakšna bo vaebina nove uredbe o zaščiti kmetov, ne kdaj bo stopila v veljavo. Vlada ima vsekakor namen staro uredbo izboljšati. Cim bo nova v nainistrskem svetu sprejeta, bomo seve nemudoma objavili njeno bistveno vaebino ter opozorili na nove ugodnosli. Oddaljeuost sadnih dreve.s od banovinsko ccste. J. M. Ne obstoja nikak točen predpis, kako daleč od banovinske ceste se amejo saditi sadna drevesa. Določeno je le, da vejevje ne sme aegati v cestni prostor. Ker je razen tega določeno, da ne sme vsaj en meter daleč od cestišča atati nikak plot, tudi debla sadnih. dreves ne bi smela stati v tej razdalji. Le glede gozda je točno določeno, da morajo biti debla dreves oddaljena najmanj 4 m od ceate. vvoa MUijoni Ifudi že tisočletja iščejo srečo, pa fe ne na/de/o. Vedno nova pota ubirajo, vedno nove cilje si zastavljajo, a svet/e vsak dan boljpoln revščine, trpljenja, gorja vsake vrste- Morda ni bila razzrvanost v človeški družbi še nikdar tako velika kot danes in prepadi, zlasti med delavnimi stanovi in med onimi, ki uživajo sadove delovnih rok, še nikdar tako globoki. Zato vidijo delovni stanovi danes svojo rešitev in svo/o srečo v komunizmu. Ne vsi, toda milijone /e takih. Tudi pri nas jth /e mnogo, ki vidijo v nasilni sprememb/ družabnega reda, katero oznan/a komunizem, edino pot iz sedanje stiske — k sreči, miru in blagostan/u. In vendar /e komunizem velika nesreča tudi za delovnega č/oveka. Kljub te/ resnici pa jih /e že milijone po vsem svetu, ki slepo ver/ame/o, da fih bo komunizem osrečil. Vsl ti komunizma ne poznajo. Nasedajo /e vabljivim geslom plačanih komunističnih ag/tator/ev, da bi pa ce/ nauk komunizma preučili, mnogokrat nimajo ne volje, ne pr/Iike. Sveta Cerkev ima dolžnost, da opozar/a svo/e vernike na nevarnosti, ki fim prete. Brez dvoma /e komunizem danes največfa nevarnost, ki utegne potom revo/uci/e uničiti dušno in telesno srečo ne /e posameznikov, ampak celfh narodov. Sv. oče Pf/ XII. /e izdal krščanskemu svetu posebno okrožnico o brezbožnem komunizmu, katera razlaga blodni nauk komunizma, opozar/a na pos/edfce tega nauka in daje tudi navodila, kaj nam /e kot katoličanom storiti, da se ta aevarnost od krščanskega sveta odvrne. V nekaj brošuricah, ki jih boste poleg te-Ie prejeli, bomo v poljudnih besedah razložili okrožnico sv. očeta o brezbožnem komunizmu. S premislekom fo preber/te, razgovarfafte se o njej s prijatelji in znand, zlasti pri sestankih vaših organ/zacf/ — in da/te fo v roko tudi onim, ki so takega bran/a potrebni. Za lažje razumevanje opozarfamo, da /e v broiurici Iežeč/ in z debelo črto obrob/jeni t/sk besedilo papeževe okrožiiice, temu besedilu pa sledi primerna razlaga. Komunizmu tnoramo napovedati bo/ na celi črti. Vsakdo, ki ieli našemu narodu dobro, /e do/žan, da se uvrsti med one, ki se bodo bojevali proti najvtčji nesreči današnjih časov — proti komunlzmu. Komunizem ne prizna Boga Marx je učil materializem, to je, da ni Boga, ne posmrtnega živIjenja, ne neumrljive duše, ne večnib. verskih in nravnih resnic, ampak da je vse samo snov in snovno dogajanje ali pa gola posledica snojr nega dogajanja. Clovek in družina v komunizmu a) CIOVEK Komunizem jemlje člooeku svobodo, ki je počelo duhovnega žioljenja; prao tako jemlje človcski osebi nje dostojanstoo in tisto nravno usmerjenost, ki se more z njo upirad slepim nagonom strasti. Ker ni človeska oseba po komunističnem nauku nič drugega kakor, da tako rečemo, kolesce v celokupnem stroju, zato komunizem zanikuje poedincem tudi vse naravne praoice in jih prideoa občestvu. V odnosih med državljani izpoveda popolno enakost, zaio zanikuje vsako oblast, katera bi izhajala od Boga, tudi avtoriteto staršeo; vsa oblast in podrejenost mu izvira maroeč iz družbe kot prvega in edinega oira. Poedincem ne priznavajo komunisti nobene pravice do zemlje in proizDajalnih sredsteo, čes ker le-ta proizvajajo nove dobrine, bi njih poscst imela za nujno posledico gospostoo enih Ijudi nad 'drugimu Zalo zahtevajo, 3a t§ vsaka 7aHna zasebna laslnina rdo* cela zatre, ker je po njihooem mnenju poglaoitni vir gospodarske tužnosti. Poedinec je suženj družbe Komunizem hoče vse >podružabiti«, družba naj bo lastnica In vodnlca vsega. Zato ne priznava pravic posameznikov, a tudi ne države in državne oblasti, temveč le družbo in nje moč. Posameznik je komu« nizmu le številka v družbi. V tem tiči sevcda neko nasprotje: komu* nizem hoče osvoboditi in osrečiti Ijudi, a dejansko jih zasužnjuje družbi. To dela zato, ker misli, da je zasebna last kriva vse bede, ko je vendar tti kriva zasebna lasi, ampak zloraba Iasti zaradi pohlepa Ijudi, ki so Eavrgli krščanstvo, ali se vsaj zelo odtegnili njegovim naukom in za* povedim in njegovemu vplivu. b) DRUZINA Ker Ičomunizem zanikuje in zavraca vse, Jčar "je v človeskent zipljenju soetega, je le dosledno, da ima zakon in rodbino za zgolj soetno ustanovo, ki je le tvorba posebnih gospodarskih razmer. Zato zanikuje tudi ose zakonske vezi, kaiere bi ne bile odoisne od samooolje poedincev ali družbe, in dosledno tudi nerazvezljivo stalnost zakona. Še posebej po nauku komunizma ni ničesar, kar bi vezalo ieno. z družino in domom. Po načelu popolne osamosooje od možeoe oblasti odtegujejo komunisti ieno od domačega žioljenja in skrbi za otroke ter jo pehajo kakor moža o nemirno jaono iivljenje in skupno industrijsko delo, ognjišče in otroke pa prcpuščajo družbi v skrb. Staršem odrekajo pravico do vzgoje otrok, češ da pristoji ia pravica le družbi in da se mora zato izorševati le v njenem imenu in po nje pooblaščenju. ,,Orac:\ noĄi hmeSSfsifo sirehoviii iisl 2e za božične praznike je izšia prva, januarska, številka novega »Orača«, kakor si ga je zamislii in želel zadnji občni zbor Kmečke zveze v Celju. »Orača« izdaja sedaj konzorcij, v katerem ao zastopani Kmetljska zbornica, Kmečka zveza in Zadnižna zveza ter Zveza absolventov kmetijskih aol. Zelo lepe uvodne besede so V »Orača« zapisaJi gg.: predsednik senata g. dr. Anton Korošec, ban dr. Marko Natlačen, predsednik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik in predsednik Kmečke zveze Janez Brodar. List je razdeljen na tri dele, in sicer: kmetijsko-atrokovni, agrarno-politični tcr stanovaki in poučno-zabavni del. V prvem delu so članki iz praktičnega kmetijstva, ki so jih napisali naši prisnani atrokovnjaki. Med drugim čitanio tu: inž. R. Lah: Humus in apno — vira rodovttnoati v zemlji; inž. P. Simonič: Skrbimo za semenski krompir; dr. Zibert: Odpravljanje jalovosti pri kravah; Martin Hurnelv: Obdelajmo sadno drevie; V. Kuret: Notranja gniloba jabolk; inž. Greif: Perutnina pozimi — in drugo. V drugem delu obravnava dr. Valenčič vprašanje zaščite kmečke posessti. Inž. Sotošek objavlja zanimiv člEinek: Kraet in naši gozdovi. Dr. Kocjan piše o živinskem potnem listu. Tu je objavljeno tudi zanimivo poročilo glavnega tajnika dr. Lavriča, kl ga je imel na zasedanju Kmetijske zbornice o našem kmetijstvu v letu 1939. V tretjem delu čitamo načelno važno raapravo g. Ludovika Puša o kmečko stanovskem občestvu. Pod naslovom: Kakor celina, je Tone Starc napisal krepke be« sede, ki bodo segalc vsakemu kmetu do srca. Nič manj lepc niso misli, objavljene pod naslovom: Podobe iz zgodoviae slovenskega luneta in pescmca »Jaselce in križ«, ki jo je zložila preprcsta kmečka žena. *Oraču« je priložen kot posebna priloga »Vestnik za organizacijska vpra.šanja za člane KmeC-' ke zveze«. »Orač« je lično opromljen. Naslovna stran in. ri8be nad vaakim poglavjem so umetniško delo g. inž. I. Pengova. Te alike na preprost načln povedo več, nego nam bi mogli povedati dolgi napisi. »Orač« je tiskan na dobrem papirju a> prijetnimi, čitljivimi črkami. Poživljajo ga številne lepe in nazorne alike med besedilom. Izdajateljem smo hvaležni, da so dali našenm kmetu tako lep in obenem poučen ter koristea list in to za tako nizko ceno. ZAst, ki ima i ovitkom 32 strani in bo izhajal mesedno, stana letno le 20 din. Zato »Orača« vsakomur pripo« ročamo. Naroča se pri upravi lista »Orač«, Ljubljana, Tyrševa cesta 38. I. S. Služba oeolarja razpisana. Na Vaso svo- ječasno prošnjo Vaa obveščamo, da je banska uprava dravske banovine razpisala službeno mesto banovinskega ceatarja ter je prošnjo vložiti najkasneje do 31. decembra 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Z. R. V. Upamo, da ste v številki od 13. decembra našli odgovor na svoje vprasanje ter uvideli, da je bil Vaš dvom, all rea vsakemu naročniku odgovorimo, neutemeljen. Rubež praznične obleke. A. K. Vprašate, ali je dopustno, da sodišče v izvrabi zarubi zavezancu, kateri poseduje le dve obleki, in sicer eno delovno in eno praznično, eno izmed obeh, zlasti praznično. — Zakon o izvršbi določa, da ne ame biti predmet izvršbe obleka, kolikor je zavezancu neizogibno potrebna. Ni nobenega dvoma, da sta vsakemu človeku neizogibno potrebni vsaj dve obleki, praznična in delovna. Ako bi morda vzlic temu izvršilni organ eno izmed obeh oblek zarubil, predlagajte pri izvršilnem aodišču, naj ae izvršba glede zarubljene obleke ustavi. Odbita prošnja za podporo ženi vojaškega obvezjiika. D. F. Pišete o dveh primerih, ki so bili različno rešeni, Vaš neugodno, in prosite natanCnejša pojasnila. — Zadevna uredba določa, da morejo zahtevati podporo tiste družine, ki 30 radi vpoklica njih hranilca oatale brez nujnih aredutev. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v atiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojne dolžnoati. Odbor za podpore ima v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali je družina, ki proei za podporo, zarea v stiakl. Zlasti se naj amatra, da je v atiski tista družina, ki je živela od dnevnega zaaiužka, mezde, plač, honorarjev itd. hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost. — Prosilec, ki je bil odklonjen, se proti sklepu odbora za podpore lahko pritoži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega aodišfia, v čigar področju ae nahaja okrajno aodiA6e, ki je o prošnji odločalo. V pritožbi navedite vse, kar ste nam piaali. Dvakratne orožne vaje v enem letu. (Plača?) M. D. VaS hlapec je bil letos dvakrat klican na orožne vaje. Prvič spomladi za 20 dni in drugič jeseni za en mesec. Vprašate, ali ate mu res dolžni plačati mezdo za obakrat, ali pa le za enkratno dobo. — Obrtni zakon določa, da, če je bil službojemnik zadržan vršiti svojo alužbo zaradi opravljanja vojaške vežbe, ne preatane njegovo službeno razmerje in mu oatane pravica do njegovih. denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in ako za ta čas ne prejema od države uatrezne odškodnine. Kot vidite, obrtnl zakon ne omejuje pravice alužbojemnika v tej smeri, da bl smel zahtevati svoje denarne prejemke le za čas ene vojaške vežbe. Zato Vam svetujemo, da mu plačate uatrezno mezdo za prvih 20 dni, od druge vežbe pa za štiri tedne. Listje pada na sosedov travnik. T. J. v B. Na svojem trvaniku lmate mejo poraščeno a črnimi jelšami, od katerih. pada listje na aoaedov travnik. Sosed sam nima nikakih drevea na travniku, grabi Vaše liatje ter ga sam proda. — Važno je vprašanje, ali aegajo veje VaSih drevea v soaedov zračni prostor. Ako bi aegale v njegov zraCni proator, bi bil sosed upravičen jih poaekati brez odškodnine. Ako jih ne poseka, si sme prilaatiti sadje in listje teh vej. Ako pa vejevje ne sega v sosedov zračni prostor in veter zanaša listje na sosedov travnik, imate pravico to Ii3tje svojih drevea a aoaedovega travnika pograbiti in odnesti. Pred tem pa morate proaiti aoseda za zadevno dovoljenje. Ako Vam aosed dovoljenja ne bi hotel dati, bi ga ameli z laatninsko tožbo prisilitl, da Vam dovoli svoje listje odnesti. Soaed ima na drugi strani pravico zahtevati odškodnino, ako bi mu a prestopom njegovega sveta napravili kako škodo. Davčna oprostltev očeta. devetih otrok. B. F. Vprašate, ali še obstoja davčna oproatitev očeta devetih živih otrok. — Oče devetih živih otrok, kojih najatarejši ne sme biti starejši nego 14 let, in kateri oče nima predpisanega več nego 500 din (pet sto) letnih neposrednih davkov, je oprošCen plačila vaeh neposrednih davkov, to je zemljarine, zgradarine, rentnine in pridobnine. Oatale davke pa mora plačati in plačati mora tudl aamoupravne doklade k neposrednim davkom. AU se sme zabranlti Łe »zaletjena« pot. F. B. Oez nek travnik, ki je aedaj apremenjen v njivo, vodi že >zaletjena« pot, ki aluži le nekaterim, kateri hodijo po tej poti le iz navade in brez potrebe, ker ni nič bližja nego občinska pot; nefcateri vozijo s samokolnicami in vozički ter njivo mandrajo. Vprašate, ali ae sme ta pot zaftc*nttf, — SploSno načelo j«, da »me posestnik gospodujočega zemljiSča, odnosno služnostni upravičenee svojo pravico izvrševati na njemu poljuben način, vendar ae pa služnostne pravice ne smejo razširjati, marveč ae morajo uteanovati, kolikor to dopuSča njihova narava in namen ustanovitve. Ako ao si tisti, ki uporabljajo navedeno pot, pravico poti priposestvovali a 30 letnim javnim izvrševanjem te pravice brez prošnje in brez sile, ali pa imajo pogodbeno pravico, bi jim smell nadaljnje izvrševanje te pravice zabraniti, ako imajo rea na razpolago občinsko pot, ki ni nič daljša, niti manj prikladna. Tembolj bi ameli pot prepovedati tiatim, ki zadevne pravice še niao priposeatvovali, odnosno si je niao pogodbeno izgovorili. Ako imajo upravičenci le pravico do hoje preko Vašega aveta, jim seve lahko prepoveate vožnjo z vozički in samokolnicami. Služnostna pravlca ugaane, ako je upravičenec radi Vaše prepovedi (bodiai ustne, bodisi dejanske z zagraditvijo) ne izvrauje akozi dobo treh let. Izplačilo zapuščine (deddčin) po sodni cenitvi. K. D. Vaš pokojni oče je napravil testament, glasom katerega morate izplačati tri četrtine čiste zapuščlne ostalim bratom in sestram po aodni ali nepristranski cenitvi. Po smrti očeta se je izvršila sodna cenitev na licu meata, pri kateri dva izmed bratov niata bila navzoča. Eden teh bratov cenitve noce priznati, češ da je bila zapuščina prenizko cenjena, ter preti s ponovno cenitvijo. Vprašate, ali ni že zadoščeno pokojnikovi odredbi glede aodne ali nepristranske cenitve. — Čeprav je omenjeni brat bil obveščen o dnevu aodne cenitve ter je od nje izoatal brez utemeljenega razloga, ae vzlic temu zoper opravljeno cenitev lahko pritoži. Seve mora svojo pritožbo dobro utemeljiti, n. pr. 8 tem, da sta bila aodna cenilca pristranska, odnoano, da so bili podatki opravljene cenitve v očividnem nasprotju z drugimi cenitvami, namreč vrednost prenizka. Predpostavljamo, da sta bila k cenitvi — v kolikor je šlo za nepremičnine — pritegnjena dva zaprosežena izvedenca; pri cenitvi premičnin zadošča en aam zapriaežen izvedenec. Ponovna cenitev ae bo vršila na stroške nezadovoljnoga brata, ako jo bo sodišče aploh dopustilo in se bo izkazalo, da ni bila utemeljena. Za pritožbo ima nezadovoljni brat na razpolago le 15 dnevni rok. Spor med prevzemnico posestva in izročiteljemočetom. A. G. Prevzeli ate od svojega očeta poaestvo z vsemi premičninami in nepremičninami, pri čemer si je oie pridržal gospodaratvo do svoje smrti. Med prevzeto živino so bile pisane tri krave, imate pa jih sedaj štiri ter bi radi eno prodali, ofie pa se temu protivi. Ko mu izplačujete mesečno 100 din od izročnine, Vam noče podpisati prejemne pobotnice. Kupujete mu tudi zdravila, čeprav ni v pogodbi o tem ničesar pisanega. — Po zakonu 8te opravičeni vaikdar zahtevati od upnika-očeta pobotnico od plačanega zneaka. Stroške za pobotnico bi moral celo trpeti upnik-oče sam, ako ni bilo kaj drugega dogovorjeno. Pobotnieo mora aeve upnik podpisati. — Zdravil niste dolžni plačevati za avojega očeta, ako ai ni izgovoril oskrbe v primeru bolezni. — Ako ate četrto kravo po prevzemu posestva nabavili iz lastnega, odnosno je že prej bila Vaša last, smete z njo svobodno razpolagati, ker si Je skoro gotovo oče pridržal gospodarstvo le z ono živino, katero Vam je izroCU, odnosno bi bilo pogodbo tako razlagati. Koliko sme notar računatt A, B. Vas« vprašanje amo tako razumeli, da poseduje ženin posestvo, vredno 53.000 dln, da namerava vzeti nevesto na soposest in da ima dobiti 10.000 din dote. — Za tako ženitno pogodbo ob vrednosti 63.000 din sme notar računati z odpravki vred 582 din, kolkovina znaša 23 din. Desetka bo 1425 din (1% od dote, 5% od nevesti dane polovice posestva). Ako bo notar napravil tudi prljavo davčni upravi, Vam sme racunati 66 din, za predlog pri zemljiškoprometni komisiji 80 din, za predlog na Izvedbo v zemljiški knjigl 404 din. Navedene prijave in predloge pa lahko tudi sami napravite, odnosno daate na zapisnik pri sodisču na uradni dan. Sprejem v službo financarja. F. G. T. Prosnjo za sprejem v to službo lahko napravite vaak čas in ni treba čakati eventualnega razpisa kakega mesta. Nasloviti jo je na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani ali pa naravnost na mlniatrstvo financ. Sedaj zahtevajo za aprejem kot predizobrazbo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake sole. ,,Raj na zemlji" Komunfzem, pravi sv. oče, slika bednim delovnim stanovom goljufivo shko (bloden ideal) o nekem nemogočem »raju na zemlji<.