Naša kulturna organizacija. Slovenska Šolska Matica. — Naša »Matica«. Poles: razmih Matic na slovanskem iueu ie S I o v e n s k a Šolska Matica izmed najagilnejših. Poklicali so jo k živlieniu za razvoi slovenskeea šolstva in za izobrazbo naroda vneti slovenski šolniki. dali ji tekom let trden temeli. na katerem vrši še danes v nezmanišani vnerrti svoje veliko posianstvo med slovenskim učitelistvom. Da sežemo nekoliko v preteklost naše Matice! Meseca decembra leta 1899. je bil Matjčen ustanovni občni zbor. ki je spreiel nova oravila ter izbral začasni društveni odbor Do redneea društvenega delovania pa ni prišlo tako hiitro, Tedania. nemška vlada ie pravila sicer odobrila. a to še!e do preteku nekai mesecev, vsled česar se ie redni občni zbor Matice zavlekel notri do 28. decembra 1. 1900. Na prvem občnem zboru ie bil izvoUen predsednikom S. Š. M. H e n r i k S c h r e i n e r, ravnatelj mariborskeffa učiteljišča, ki je načeloval Matici skoro polnih 20 let t i. do prerane svoje smrti dne 14. apjila 1920. — »Pedagogika ie znanost in umetnost«. ie razviial pri Matioini ustanovitvi Schreiner v daljšem irovoru. »Pri nas je sicer že šzvršenega dokai dela na pedairoškem poliu, vendar vse premalo v primeri s potrebami in silamii ki so na razoolaffo. Vzrok ie ta. ker doslei ni bilo prave organiizaciie med pedaffoškirai pisatelji. Da se zagotovi usnešno knjižno delovanje, baš zategadeli se ustanavlja Slovenska Š. M., ki nai združuje v sebi vse učitelie vseh učnjih stopenj!« — ln lienrik Schreiner ie bil za Matico srečno izbran predsedriiik! Združil je pod Matičnim okriliem lepo število sotrudnikov. ki so pomagali dvigati ueled Matice in slovenskega učitelistva. Krog Matičarjev se ie šiiril !eto za letom in kmaCu ni bilo več  zavednega slovenskega učitelja ter zavedne slovenske učiteljice. ki bi ne bila člana tega ponosno se razcvitaiočega društva! Le ptelistajmo prve in naslednje »Pedacroške Letop>ise«. pa botno našli v niih iDotrdilo sroreniim izvaianiem. Pa še več! Koliko klenega zrna ie v teh letnikih, ki nai bi še danes po ni'h segalo zlasti mlaiše učitelistvo. da vidi delo naših vzornikov! — Tekom svoieea 231etneira obstanka ie izda'a S. Š. M. 75 rednih kniig razliične, oonajveč pedaeoške \sebine. Mnoge m-ed niimi so naravnost trajne vrednosti. SpoTniiniamo samo na Schreinerjevo delo »Analiza duševnega obzorja otroškeara in dušeslovni proces učenia« na Pivkovo z narodnjim duhom nrožeto • »Zgodovino Slovencev« na Hauptmannovo »Posebno ukoslovie nrirodoslovne^a pouka«. na Bežkovo »Posebno vzgoieslovie« in »Posebno ukoslovie« i. dr. — Neizpodbitno deistvo ie. da ie S. Š. M. združevala v svoiih sotrudnikih naiboliše slovenske pedaeroge. kakor sta n pr. bila ravnatelia H. Schreiner in V. Bežek. zvezdi-vodnici na slovenskem pedaeoškem ooiliu zadniib dveh treh desefetii — Pokoinemu Schreinerju ie bii izbran za naslednika dr. L iu d c v i t Pivko, nrofesor na moškem učiteHišČu v Mariboru ter oriznan sn;sovate!i »Telovadbe«. katere zadnii t i. IV. zvezek .izide Vnt redna knii?a med letošn.rmi Matičnimi publ;kaciiami. Da bi vodil tiovi oredsednik S. Š. M sreono mimo vseh oyir k bližaioa se 25'etnioi in še dalie zvesto no Schreinenevih stopinjah Je žel.ia vseh zvestih JVatičariev. Na Slovenskem učite'istvu oa ie. da se oklene verno svoie Matice ter na ta način iOomas:a stanu potora nada'1inea-a ^amoiVobraževania do še lepših dni Dobrodošii s t e i i P a t u d i v s i d r u sr i b r a t i e i n sestre. iz vseh de'ov širtie n a š e .1 u g o s 1 a v i i e ! Ferijalni Savez učiteljstva. —f. Tretji kongres F. S. v Beogradu se je vršil pr. m. Predsednik F. S.. profesor Vlado Lapajne, je otvoril v veliki dvorani beogradske univerze 3. kongres ferijal. Saveza. Svečani otvoritvi so prisostvovale polnoštevilno dijaške i n u č i teljske ferijal. organizacije, v Beogradu se mudeči ferijalci, številni gostje iz Beograda delegacije ninogih društev in zastopniki oblasti. Krasen otvoritven govor predsednika. iznešen v slovenščini. je bil pogostoma prekinjen od ploskanja. Za prosvetno ministrstvo je pozdravil kongres g. inspektor Vajda, naglašujoč veliko pažnjo in simpatije g. prosv. ministra do ferijal. Saveza. O rn e n i 1 j e v e 1 i k o zadovoljstvo, da smo pridobili v naše vrste i učiteljstvo, kojega je že nad 1000 v f e r i j a 1. vrstah. Od sela do sela potujoč, vzljubite našo zemljo. G. Gligorije Savič prinaša pozdrave imenom Sveslavenske omladine in beogradske podružnice Jurislava Jamešiča. Kongres je pozdravil zastopnik profesoirskesra društva g. inšp. Kaugerga, tov. Pirnat je pozdravil kongres imenom slovenskega in pa vsega jugosl. učiteijstva, iskrerie pozdrave je sporočilo po g. polkovniku Lazareviču beogradsko Sokolstyo. Žastopniku Sokola se je odolžil kongres z viharnim ploskanjem in vzkliki. G. Jože Kregar je pozdravil kongres imenom Central. Tajništvo j. u. o. iz Slovenije in Juad. »Jadrana«. Izrazil je odkrite simpatije napredne omladine do organizacije, ki ima v cilju, s svobodnim proučevaniem ustvariti iedinstveno mlado generaciio. graditeljico Jugoslavije z enim srcem, eno dušo. enim narodom in enim kraljem. Kongres se je za pozdrav iskreno zahva!U. Pozdravili so kongres imenom skautske organizacije, Rdečega križa. Kola Srbskih Sester, društva Sv. Save, Or-ju-ne, ministrstva narod. zdravja, min. socijalne politike i. drugi. — Beogr. časopisje brez izjeme vse prinaša navdušene članke o F. S. in točna poročila o poteku kongresa. Nad 120 delegatov je dobilo v beograd. svratištu prenočišče. Postelje so silno čiste in udobne. Beograd je sijajno sprejel goste-ferijalce. osobito Slovencev je mnogo povabljenih na privatna stanovanja. Konstituirali so se 4. odsekji. — Ves čas zbprovania ni prišlo do nobenega načelnega nasprotja med delegati raznih pokrajin. Na kongresu je bila odobrena izprememba pravil v smislu decentralizacije. Veliki posli, ki jih je doslej reševala samo centralna uprava v Beogradu, preidejo v veliki m&ri na oblastne odbore. ki jih je sedem, in sicer: v Beoeradu. Zagrebu. Liubljani. Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Po koneanem zborovanju je beograjska sekcija FS priredila na čast delegatom banket v ho-telu »Kruna«. —f Počtniški izlet. Dubrovačka paroplovitba brzojavno obvešča Tourist-Office, da vozi parnik »Petek« na proigi Bakar-Gruž samo ob sobotah ob 14. uri. Iz Ljubljane smo hoteli odrootovati 8. avg. in bi morali po tem računu čakati v Bakru do 11. avgusta. Iz praktičnih razlogov se odpeliemo še!e v oetek 10. avgusta ob 7. uri 40 minut iz Liubljane el. kolodvor in prideino v Baikar 11. avgusta ob 6. urt 20 minut, nakar se ob 14. uri odneljemo v Gruž-Dubrovnik. Ker ie to edin loarniik, bomo samo oar ur v Splitu. V Dubrovniku ostanemo do 15. aveusta in potem v Mostar (16. avg.) Iz Mostara v Saraievo (17. in ev. 18. aveusta) od tu v Brod. Tu se lahko mno^ari oiunaoijo v Beoffrad in preko Noveea Sadu lOovratek. kar se lahko na ootu oomenimo. Upam da dobimo polovično vožnio na parniku na prod Bakar-Gruž. Celotni stroški 750 D. Vse druge eventuelnosti bodo ob.iavljene v dnevnikih Ker je šele v zadnjem momentu prišlo obvestiio od »Dubrovačke DaropSovitbe«. se nameravani odhod iz L|., ki ie bil javlien v dnevnikih snremeni tako. da odiOotujeTiio namesto 8. šeie 10 aveusta kar ni oo moii krivdi Opozariain na sestanka 8. avg. ob 10. uri hotel Tivoli in 9. aveusta ob 16. istotam! — V vseh eventuelnostrrh vnrašanjih na razpolasro! — M r o v ' j e. — Z ozirom na razn? vwašania iziav^i^mo. da ie ta izlet v osebni režiii e. A"rovlieta in ni z niim v zvezi ot"^<ni7aci'^ U.IU in ne F. S.. še mani pa naše uredništvo. — Ured. Naša samoizobrazba. —s »Marija Monte Sori«. predaval pri Ptuiskem učiteljskem društvu dne 12 aprila 1923 tov. Martinc. —s »Svetovni mir in vzeoja«, predaval pri Ptuiskem učiteljskem društvu dne 12. aprila 1923 tov. Jurančič. —s »O zavarovanju učitelistva za slučai smrti in bolezni«. predaval prl Liubljan-skem učiteljskem društvu dne 9. maja 1923 tov. France Škulj. Podal ie temeljne smernice važtiega načrta. ;kako bi učiteljstvo oreaniziralo obširno akcijo. da se vsemu učiteljstvu nudi v slučaju smrti kakega člana čim izdatneiša emotna pomoč. S tozadevnimi zneski ie ooiasnil velikanski pomen te akcije, ki nai bi nudila učitelistvu več dobrega in koristneea na irospodarskem polju kot vsaka drusra ustanova. Glavne svoie misli ie itak že večkrat objavil v »Učit. Tovarišu« v prejšnjih številkah. Stvarna, žlvahna debata ie pokazala kako potrebna ie taka akciia za gospodarsko osamosvoiitev učiteljstva. —s »O moralnem dobrem in zlu« predaval pri »Učiteliskem društvu za ljubljansko okolico« dne 2. junija 1923 univerz. prof. dr. Fr. Veber. —s »Želudac i ideja vodilja«. predaval pri Ljubljanskem učiteljskem društvu dne 9. maja 1923 tov. Anzulovic Ante. Predavanje je imelo namen. da izpolni oraznino v našem življeniu in poda v kratkih mislih ideologiio učitelia. oo kateri bi se moglo živeti. ne da bi bilo treba nredati svoi um in svoie srce v absolutno srbspodstvo in -odvisnost drueih. — Nazvavši vse človeške potrebe obči niepov želodec ie kot zdravnik seciral ored namii vsesra človeka navaiaioč vse nieeove zahteve. kakor tudi hrano katero mu ie treba daiati dn njeeov gospodar t. i. človek postane bitie neškodljivo človeški družbi. Zanletene zahteve splošneea želodca. kot zabava delo itd. ie natanko in \rsestransko obdelal in prišli smo do prepričania. da lahko človek ^ovori z dobrim in iskrenim človekom o naidelikatneiših vprašan.iih. ne da bi žalil čut dostoinosti. Glavna misel predavatelja ie bila želia. da se postavimo na lastne noee. da ne pobiramo drobtine z drugiih miz in cvetov s tuiih vrtov. da ne postanemo duševni robovi drusfih amnak da imamo v vse in povsod svoj vpogled. da postanemo pravi učitelji, ki sami podajajo ideje drueim ne oa. da na zaooved poedinih kast izkoriščajo in vzgajajo duševno zasužnjena bitia. ki niso sposobna za samostoino etično življenie. Oni na! bi tvorili samo predmet eksploataclje vseh duševuih in fizičnih sil. — Referat ie bil iako skrbno sestavlien. eloboko zarnišlien in nodan v krasni srbohrvasčini in je vsled tes:a žel burno odobravanie. —s »O čebelarstvu«. predaval pri Učiteljskem društvu za brežiški in sevniški okraj dne 5. maia 1923 tov. Vadn al. —s »O Ivanu Cankariu in slovenskem učHelJu« predavaia nd »okra.inem učiteljskem društvu za črnomaljski okrai dne 9. iuniia 1923 tov. Fabjanova.