Slovenski tednik 1» koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE "“"S V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A M ETUIJI Od boja do zmage! Štev. 45. Entered ae Second-Clas« Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, til., under Act of March 3rd, 1879 \ Chicago, 111., 7. novembra 1913. Kdor M misli svobodno, se ¡ boriti n svobodo! Slovénie Weekly devoted to the interest* ,©£ the laboring classes Leto XII. Jugoslovanskim delavcem v Ameriki. Tri rn-sece je že od kar se je pričela borba med rudarji in rudniškimi družbami v severnem Michiganu. Pretekli so trije meseci, a delavski razred tega okrožja zre danes, kakor nikdar poprej, s polnim upanjem v bodočnost — na zmago. Proti rudarjem stoji vojaštvo, importirani zločinci iz smetišč velikih mest in sodna prepoved, s katero je delavcem odvzeto zadnje pravo zajamčeno po ustavi države Michigan in po ustavi Zedinjenih držav. Vsa izzivanja in zločini kompanijskih najemnikov, ¡ki so jih izvršili nad tukajšnjim delavskim narodom — niso prinesli cilja, za katerih težijo tukajšnji delodajalci. Stev-no nasprotno: rudarji so napojeni s svežo močjo in njihov trdni sklep je, boriti se, dokler imajo kaj moči v sebi. Ni nam treba naglašati. kakega .pomena je naš boj za delavstvo cele Amerike in še posebej za delavstvo tega okrožja. Malo je takih, ki tega ne vedo. Redki so tisti, ki se ne bi zavedali dejstvo, da izguba stavke pomeni, da se bodo morali rudarji podvreči ne samo staremu tiranstvu, kakoršno je bilo pred stavko, temveč veliko večjemu in hujšemu tiranstvu. Rudarji so se odločili boriti do skrajnosti. Oni vrše svojo veliko dolžnost kakor vojščaki v tem velikem industrij elnem konfliktu. — Dali tudi vi vršite vašo dolžnost .? Vprašajte se delavci, Jugoslovani, ki ste raztreseni po ameriškem kontinentu, vprašajte se: smo li izvršili naš« dolžnosti v tej junaški borbi michiganskih rudarjev? Ako niste, zakaj ne? Boj tukajšnjih rudarjev je vaš boj. Njihova zmaga bo vaša zmaga: njihov poraz bo vaš poraz. V tem boju sodeluje okrog petnajst tisoč rudarjev (med katerimi je šest do sedem tisoč Jugoslovanov) in okrog petdeset tisoč žensk in otrok. Vsi potrebujejo hrane, obleke, stanovanja in kuriva; vsi so odvisni od podpore, katera se tedensko deli štrajkarjem, da zamore j o vzdržati sebe in rodbine. Predstavite si ogromni delavsko armado z rodbinami do petinšestdeset tisoč oseb — in predstavite si ogromne strošike. ki so potrebni za nadaljevanja boja: Predstavite si to in vprašajte se še enkrat: dali smo storili našo dolžnost? Mi se sedaj nahajamo na predvečeru krute michiganske zime, katera je že prišla. Za teden ali dva bril bo po calnmetskih ulicah -ostri severni veter pomešan s snegom in tudi najtoplejša kožuhovina ne bo človeka obvarovala silnega mraza. Predstavite si, v kakem po loža ju se bodo nahajali tukajšnji stavkarji in njihove družine! Ali zamore biti nekaj bolj hudodelskega kakor je na eni strani okoli delodajalec s svojimi rablji, kateri je vedno pripravljen, da zagrabi premagane bojevnike — a na drugi, strani pa zima in glad, na koja dva brutalni delodajalci najbolj računajo? Ali bodo jugoslovanski delavci in delavci drugih narodnosti dovolili, da v tein boju padejo rudarji — poraženi od gladu in zime? Ali bodo delavci dovolili, da 'bodo morale matere stavbarskih otrok gledati, kako deva trpijo vse strahote in grozote, ki dostikrat sledijo takim konfliktom med delom in kapitalom? Na vas je ležeče, delavci, da odgovorite na to. Na vas je ležečet da odgovori s takim glasom, da ga bodo slišali in razumeli tudi tiranski delodajalci na svojih visokih tronih, Vtrgajte si samo nekoliko čaš piva na teden: vtrgajte si samo eno nepotrebno zabavo in dovolj boste žrtvovali za ta boj. To je vse, kar se mora zahtevati od posameznega delavca izven tega boja. Doprinesite to za vas majhno žrtev, 'ki pa je velike važnosti za štraj-karje. na delavski žrtvenik in storili ste vašo dolžnost. Na delo jugoslovanski delavci od Atlantika do Pacifika! Pokažite, da ste zavedni svojega razreda. Pokažite, da. je naš boj tudi vaš boj! Izvolite odbor iz nekoliko oseb v vsakem mestu. Ta odbor naj obišče vsako delavsko hišo in apelira naj na vsakega delavca za prispevke. Vsak naj pomaga kolikor more. '¡Storite tako vsak mesec najmanj enkrat — kakor delajo tudi druge narodnosti — in dvoma ni. da boste nekega dne z nami vred slavili dan zmage —dan zmage nad kapitalizmom, dan zmage nad tiranstvom in krivico! Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo na: Ernest ¡Mills, 605 Railroad.Bldg., Denver, Colo. Za štrajkarje v severnem Michiganu: Tomislav Strizich, organizator W. F. of M. Janko Terzich, elan eksekutive W. F. of M. PROŠNJA CALUMETSKIH ŠTRAJKARJEV. Cenjeni bratje in sestre: — Znano Vam je iz časopisja, da na bakrenem okrožju zgornjega Michigana, v Oalumetm in njega okolici, traja štrajk že od 23. julija. Neznosne razmere in tiranija od strani bogate rudniške družbe so nas prisilile, da smo odpovedali slepo pokorščino našim izžemaleem in šli na štrajk, da si v medsebojni solidarnosti izvojujemo to, česar nam je družba leta in leta odrekala, namreč: boljše živi jenske razmere in nekoliko večji kos kruha. Bratje, naš štrajk ni samo lokalnega, pomena za bakreno okrožje. Ako zmagamo mi. potem se bodo z nami veselili naše zmage vsi zavedni delavci širom Amerike. Ako pa pademo se bodo veselili našega propada in poraza milijonarji vsih narodov in ver; in naš poraz bodete občutili tudi Vi. Društvo št. 45, 58 in 97 so skupno sklenila, apelirati potom glasila SSPZ na usmiljena srca bratov in sester SISPZ, da nam v našem bednem stanu skočijo na pomoč. Od unije dobivamo nekoliko podpore v čekih, za katere dobivamo pri trgovcih 'kar nujno potrebujemo za življenje, nimamo pa denarja, da bi plačevali mesečne prispevke pri naših društvih, katera spadajo pod .SlSPZ. Bratje in sestre, pomagajte nam! Zagotavljamo Vam. da Vam bomo tudi mi pomagali kedar se Vara kaj takega primeri; na našo pomoč boste lahko in sigurno računali. Dobrodelni prispevki od strani društev SSPZ se bodejo v prvi vrsti rabili za plačevanje ases-menta za Zvezo. Vsak cent bode objavljen v zvezinem glasilu. Glas Svobode. Mi štrajkarji se dobro držimo, samo nekoliko pomoči nam je treba, ker kapitalisti .so trdi. Milijone so izprašali iz nas ubogih trpinov,'izrabljati nas hočejo še dalje, a mi smo se odločili, da se jim. postavimo v bran, da v boju poginemo ali pa zmagamo. Ozrite se na nas vaše 'brate in priskočite na pomoč. Zahvaljujemo se Vam že naprej za vsak najmanjši dar. Z bratskim pozdravom! Za društvo št. 45 Za društvo št. 97 Za društvo št, 58 Vsi darovi naj se Baltic, Michigan. J. Ootich, preds. ; J,Prešern, ta j. P. J. Špehar, preds.; L. Jutnko, tag. J. Prhla preds. ; J. Krak er, ta j. Razgled posvetu. AVSTRO-OGRSKO. Dunaj. — Vsledl izselniškega škandala po katerem je Canadian Pacific Line v Cañado spravila četrt milijona vojaščini podvrženih mladenčev, se je v ministrstvu vršila temeljita sprememba. Nadzorovanje izseljevanja in morske plovbe je ločeno od trgovinskega ministrstva in izročeno ministru za notranje zadeve. Trgovski mi-nistr je pospeševal “promet” Canadian Pacific iu se celo nekaj časa posmehaval pritožbam vojnega ministra radi nepretržne izgube številnih vojaških podvržen-cev. Doslej so zaprli 14 agentov in generalnega zastopnika Canadian Pacific Line za Avstro-Ogrsko. — Škandalna trgovina z ljudmi se še posebno odlikuje s številnimi či-novnimi povzdigi in podelitvijo redov prizadetim osebam. Vse kaže tudi. da se ni štedilo z denarjem za “mazilo”. Vsa zadeva je bila na zvon obešena od konkurence Canadian Pacific Line. Canadian Pacific je avstrijskim železnicam darovala razgledne vozove, kateri vozijo osobito po Tirolali in na državni železnici Gorenjsko — Trst. Na Dunaju je magistrat priredil pojedino na čast Canadian Pacific ter. jo slavil glede nje “ nesebičnega” delovanja za ‘povzdigo o-brata tujcev v Avstro-Ogrski. — Javni uradniki so pospeševali družbo, ki je dobila neomejeno iz-selniško koncesijo, katero je tudi pod zaščito uradnikov temeljito izkoriščala, (Op. ur- Med temi vzornimi uradniki se tudi nahajata kranjska zloglasna oberkleri-ka.lca, kranjski deželni glavar in liajvečji 'humbugar dr. Ivan Šušteršič in pa njegov dični oproda doktor svetega pisma Ivan Evangelist Krek. Ta dva vzorna ptiča sta v prilog Canadian Pacific trobila v državnem in kranjskem deželnem zboru ter vrline podjetja kovala do devetih nebes: seveda, zakaj sta to storila, onodva že vesta.) Druge plovbne družbe so bile po krivici škodovane in da se Canadian Pacific kroti, je Ham-burg-Amerika-iLinie ceno medkro-vne vožnje iz Trsta v Cañado znižala na 105 kron. Tedaj ni čuda, da očigled neznatnih prevoznih stroškov in pa radi 'večne vojne nevarnosti, je nastala prava gospodarstvena kriza in izseljevanje je tako ti a rasti o, da hi se skoraj bila 'polovica, avstrijske armade izselilo. V avstrijskem parlamentu so socialdemokrati interpelirali vlado glede tega škandala in neusmiljeno bičali kapitalistično trgovanje z ljudmi in na. dan prišlo korupcijo. Nemčija. ¡Hamburg, 1. nov. —i Parnik “ Kronprinzessin Cecilie” je na visokem morju rešil 22 potnikov od 25tih, kateri so bili na francoski ladji “Patrie”. Ladja je gorela in brezmožna semtrtja plovila; skrajni čas je bil, ko jo je našel parnik “Cecilie”. Potniki francoskega parnika so bili od valov že raz krova popra-ni, ko je z brezžičnim brzojavom poklicani “Cecilie” dospel k ponesrečeni ‘1 Patrie ’ ’. Španija- Madrid. — Novi ministrski predsednik Dato je naznanil, da je — “da prepreči vedno pomnožite v radikalnega socializma v Španiji” — na prošnjo kralja Alfonso, sklenil ustanoviti delavsko ministrstvu. Minister pravi, vlada mora obstoječe razmera temeljito proučiti in ukreniti odpomoč, kjer je potrebna, — Sedaj štrajka na Španskem 100,000 delavcev. Podpora za tiskarno. Od raznih somišljenikov smo prejeli veliko podpore za tiskarno. Radi pomanjkanja prostora bodemo priobčili imena darovalcev in svote v eni pirhodnjih številk lista. Ne v Colorado! Mehika. Mexiko. —• Vlada ise nahaja v najhujši denarni stiski in mnogo uradnikov je dobilo samo nekoliko ua račun svoje plače; toda pozneje se je dobilo zopet nekaj denarja, da je bil kolikor možno izplačan ostanek mezde. Predstojniki izplačevalnih uradov so dobili ukaz, naj ostanejo vso noč v uradu, če bo potreba. Druga govorica kroži, da začasni predsednik namerava izterjati od vsih bank 15 odstotni prisilen davek. Vera Cruz. — General Felix Diaz in njegovi spremljevalci, ki so našli zavetišče na ameriški bojni ladji, so na krovu bojne ladje “Michigan” odpluli v Havano. Odpotovanje je ¡bilo tajno in celo Diazovi prijatelji so to šele več ur pozneje zvedeli, ko je “Michigan” odplula. Dve nemški bojni ladji “Hertha” in “Bremen” sti prilule v pristanišče Vera Cruz. ' Dallas, Tex- — Brzojavka na “Dallas News” iz El Paso poroča, da so vladne trupe zapustile mesto Chihuahua in tako kraj prepustile ustašem Villas. Le-ti so predmesta zavzeli po neznatnem odporu. Zvezne trupe so šle v smeri proti Juarez. Nadalje pravi brzojavka : “Tisočem Amerikaneev in Mehikancev, ki niso mogli pobegniti na desetih vojaških vlakih, se je polastila najsilnejša panika. Za njih beg ni nobenih sredstev in tako so izročeni Villasovim drha-lirn. Bojtj se za svoje življenje. San Louis, Potosi. — Oddelek vstašev, približno 600 mož. je razgnal 50 jezdočib policajev, jih trpinčil in koneeno pomoril. Razmrcvarjena. trupla so obesili na drevje. Trem policajem se je posrečilo pobegniti. 84 ton zlata. New York. — Devet mož od državne zakladnice v Washingtonu, dela v tukajšnji podzakladnici na Wall Street, da preštejejo ves denarni zaklad. Tam leži blizo 84 ton zlata, ki je noč in dan straže-no od vojakov. Raki varnosti je bil pred kratkim nastavljen tudi oddelek s strojnimi puškami. Razen zlata je tu že shranjeno! do 30,000 ton srebra in razni milijoni papirnatega denarja, tudi nekoliko ton niklo v in centov. Vzelo bo tri tedne predno bo štetje končano- Goreči parnik. Halifax, N. S. — Po 400 milj dolgi brzi-vožnji je parnik “So-wall” še pravočasno sem dospel, ko je krov že tlel vsled goreče pod krovom natovorjene hombaževine. Bombaževina je že teden popred začela s plamenom goreti in ko je bilo vse moštvo alarmirano da požar premaga, se je vsled valovitega morja pokvarilo krmilo, kar je vzelo 5 ur predno je bilo krmilo popravljeno, da je parnik plul v najbližji pristan. “Sowall” je bil namenjen iz Savannah, Ga. v Havre in tovor se ceni $1.000,000. Prijatelj farskega morilca obsojen na 7 in pol let ječe. New York, 29. okt. — Dr. Ernst Muret, prijatelj Hans Schmidta, je bil danes od zveznega sodnika Hand, obsojen v sedem in pol letna ječo, radi izdelovanja priprave za ponarejanje denarja- Mure-tov zagovornik je stavil predlog, naj se Mureta izpusti proti obljubi, da se takoj vrne v Nemčijo, kar je pa odklonil sodnik. Tudi se sodnik ni oziral na izpoved dveh zdravnikov, ki sta. trdila, da je Muret jetičen, in-je bil izročen državnemu maršalu Henkel, ki ga odvede v kaznilnico, v Atlanta, Ga, Porota je Mureta krivim spoznala, da je izdeloval in shranil orodje za ponarejanje denarja, a oproščen pa je bil obtožbe, da je s Schmidtom skupno denar ponarejal. — Delavske noviie. Štrajk v Colorado. Denver, Colo., 1. nov. — Kakor je general Chase, zapovednik državne milice v Colorado v štraj-kovem okrožju Trinidad, v petek iz Ludlow poročal governerju Ammons, se bo irazoboroženje nad tisoč štr.ajkarjev šele v soboto pričelo- General se sedaj pogaja s J. R. Lawson, uradnikom United Mine Workers o predmetu in kakor se vidi, se bo razoboroženje.izvršilo mirnim potom. Radi tega je general odredil, da trape, katere v petek Trinidad zapuste, se nimajo pred soboto vrniti v taborišče štrajkarjev pri Ludlow, kjer je sedaj vse mirno. Kljub temu je bilo v četrtek večer bati nadaljnih nemirov, toda bilo je nepričakovano mirno v vsem stavkarském okrožju. General Chase je svojemu topničar-stvu ukazal, da gre proti Ludlow, toda. se mora ustaviti trj milje pred taboriščem stavkarjev. Taki. ki poznajo razmere, pravijo da bo boj neizogiben, ako prodirajo trupe, ker štrajkarji imajo zasedene holme na milje okrog kraja. McManigal bo prost. Los Angeles, Cal., 1. nov. — Ortie McManigal, izdajalec obtoženih železarjev in bratov McNamara bo v 6 dneh svoboden “mož”. Njegov sklic je bil v zveznem prizivnem sodišču v Chicago pretehtan in zaporne oblasti so mnenja, da bo gotovo izpuščen. On je sedaj 21/k leti -v zaporu. Davek za podporo štrajkarjev. St- Clairsville, O. — Petnajstti-soč članov United Mine Workers of America v rudarskem distrikta vzhodnega Ohio je sklenilo nadaljevati s plačo mesečnega davka $1.00 od moža v prilog štrajkujo-čih rudarjev v Colorado; to je bilo sklenjeno na podlagi referendum glasovanja, kojega izid je sedaj naznanjen. Štrajk lončarjev. East Liverpool, O. — Prvi štrajk lončarske industrije od 20. let sem je sedaj tukaj v teku. 'Sedaj so zaprta vsa lončarstva in samo slikarji delajo še nekaj dni, da izdelajo namizno posodo. “U-nited States Potters Association” se brani pogajati s štrajkarji, toda do sedaj še niso poskušali najeti skebov. Štrajk pouličnih železničarjev v Indianapolisu. Indianapolis, 1. nov. — Nemiri štrajka, kateri so nastali včeraj zvečer ob 11. uri, so se danes oh 9. uri ponovili na illinoiški in wa-shingtonski cesti- Poulični železničarji so ustavili vozove, prerezali transmisionske vrvi ter so vprizo-rili razne izgrede, da preprečijo promet pouličnih železnic. V razdal ju enega, 'bloka od 'razpotja blizo mestne hiše, na kapi-tol ave. sta 'bila sprevodnik in mo-tornik vržena s kare. Policija ni nič opravila, proti štrajkarjem in več stotin njihovih privržencev. Štrajkarji so blokirali ceste in železnica je bila šele prosta, ko je jezdoča policija nastopila in s količki razpodila množico. Indianapolis, 1. nov. Poštar William Fletcher je danes svaril pred vmešavanjem v obrat pouličnih železnic. Glasom pogodbe med zvezno vlado in družbo poulične železnice, je le-ta. vezana poštne stvari voziti od filialnih pošt na glavno pošto, ter pravi, da pri vsaki nadlegi poštnih vozov, bodo povzročitelji aretirani. Po eno uro trajajočem nemiru, je bila poklicana vsa jezdoča policija, kateri se je po silnem naporu posrečilo razpoditi nemirneže. Indianapolis, 1. nov. — Nek črnec je bil danes usmrčen, ko je prišel pod patrolni voz, na katerim se je oddelek policajev peljal na kraj nemira. | Indianapolis, 1. nov- — Danes oopoldan se pričakuje iz Chicage 500 skebov. Zavedni delavci, proč od Calumeta! Zakon o ženskem delu- Harrisburg, Pa.. 1. nov. — Danes je v veljavo stopil zakon, ki določuje delavni čas za žene in dekleta. Nova postava zmanjšuje delavni čas od 60 na 54 ur v tednu, toda se ne tiče doma in farm, Razentega določuje postava o-poldanski odmor čutih minut. — Nočno delo se omejuje na telefonsko službo in na 181etno minimalno starost. Štrajk odvrnjen, Dennison, Texas. — Preteči štrajk brzojavnikov v Missouri, Kansas in Texasu, je vsaj začasno odvrnjen- Družbe so ugodile zahtevam uniam brzojavnikov ter zopet v službo sprejele odslovljene vslužbence. Vsaj ena pametna v Colorado. Ludlow, Colo., 3. nov. — V soboto večer je v stavbarskem o-krož ju državna milica aretirala 54 revnih čuvajev. 51 teh ptičev (gunmen) so odvedli v Trinidad in od tam so jih deportirali iz Colorado. Tri od tistih so prdržald v zaporu in obtožili radi uboja. Da so le-ti lopovi krivi vsih japor in streljanja, in da je tolpa razbojnikov in zločincev, o tem so prepričani vsi prebivalci v Ludlowu. Štrajk v Calumetu. Calumet, Micin, 30. okt- Štrajk se nič ne spreminja; dražbe so im-portirale mnogo skebov toda ne--, morejo ž njimi nič narediti. Sedaj so začeli pisati v kapitalističnih časopisih, da priznajo 8 urno delo in 3 dolarje, samo naj zapustimo organizacijo, kar pa ne storimo. tV. F. of M. je ustanovila na Calumetu dve prodajalni, v katerih hodo delavci dobivali cenejše blago in tako malo zaplete pot gg. bisenesmanom, ker so tako proti uniji. W. F. of ¡M. hoče pridobiti Copper County in naj stane kar hoče. P. Špehar- Svarilo. Washington, 1. nov. — Generalni poštar Burleson, je danes opozoril občinstvo, naj z najveejo pozornostjo frankuje poštne pošilja-tve namenjene v inozemstvu. Vsaki dan je na legione pisem in poštnih pošiljatev, ki! imajo premalo poštnih znamk in prijem-niki morajo primanjkljaj podvojilo plačati. Tedaj pozor! Stara pesem. Two Harbors, Wis. — Kakor navadno v lovski dobi, tako se tudi letos daje jelenova pečenka delavcem v šumah. Čuvaji divjašči-I ne so ob Gooseberry River aretirali Oscar Ecklanda iz Dulutha, ker je delavcem da.l jelenove pečenke in bil radi tega kaznovan za $150. Z isto kaznijo je bil obdarovan kuh, 'kateri je pripo-znal svoj “zločin”. Izvršilna prodaja železnice. Boone, Iowa. — Fort Dodge, Des Moines & Southern Interur-ban železnica je bila 31. m. m. popoldan v 'bankarotnem postopanju izvršilnim potom prodana.. — Rollin Fisher, zastopnik Old Colony Trust Company, je železnico kupil za $3,800,000 in druga lastnina železnice je vrgla $100,000. VABILO na veselico, katero 'priredi Pevsko Društvo “SLOVAN” v nedeljo, 9. novembra t-1. v Stan- čekovi Dvorani na 205 E, 115. St. (Kensington). ■ Ker so na programu razne zanimivosti in krasne pesmi, proiz-vajane s sodelovanjem raznih pevskih zborov, zato se v obilen poset priporoča ODBOR. blagovolijo pošiljati na : J. Ootich, Box 45, Roman iz časov francozke revolucije Spisal Alks. Dumas star. v VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le chevalier de Maison Rouge ) XI. Listek. (.Nadaljevanje.) Na kričanje gospe Tison sta prihitela Maurice in njegov tovariš: izročila je jima takoj listek. U-radniika uta ga razgrnila in čitala: “Na všhodu! Tam bdi še en prijatelj!'’ Ivoma j je bil Maurice pogledal papirček, že se je jel tresti. Pisava na njem se mu je zdela znana. “Oh! moj Bog,” je vskliknil “ali je morda Genevievina? Oh ne, to ni mogoče, jaz sem norec Kaj naj ima opraviti Genevieva s kraljico?” Naglo je zopet zbral svoje misli in dejal, obrnivši se Tis on ki: “ Opravila si dobro delo, in Vi občanka,” je dejal, obrnjen k kra Ijici, “Vi ste napravili lepo delo.’ “Ravnajte se torej po mojem izgledu gospod,” je odvrnila Marija Antoinetta, “sežgite ta papir in opravite delo usmiljenja.” “Šališ se, Avstrijanka,” je vskliknil Agrikola, “sežgemo naj papir, ki nam morda privede pest celo zalego aristokratov: pri moji veri, to bi bilo prebedasto. “Zares, sežgite ga,” je rekla Tisonka, “spravil bi lahko v nevarnost mojo hčer.” “Jaz menim, da tvojo hčer m ono drugo,” je dejal Agrikola, v-zemši iz Mauricevih rok papir, ki bi ga bil ta gotovo sežgal, ko bi bil sam. Deset minut pozneje so listek odposlali v občinsko pisarno, kjer so ga takoj odprli. Razlagali so njegovo vsebino na vse načine. — Slednjič je šinilo nekemu prebrisanemu članu v glavo, da gre tu za mesto Lorient (beseda pomeni T-shod), in da je to tembolj verjetno, ker je Lorient morsko pristanišče, kjer se lahko v zvezi z Angleži kujejo zarote. Sklenili so odposlati v Lorient komisijo v svrhe nadzorovanja a-ristokratov. Prihodnjega dne je zahtevala kraljica, naj bi se ji dovolilo stopiti na stolp, -da bi se s svojo hčerko in princeso Elizabeto navžila zraka. Tej prošnji je bilo takoj ustrežene; toda sledil je Maurice in se skril za neko stražnico. V začetku se je kraljica malomarno sprehajala s princeso Eli-za beto in svojo hčerjo. Potem, ko sta princesi nadaljevali svoj izpre-hod, se je ozrla proti vshodu in pazljivo motrila neko hišo; njenih oknih se je pojavilo več oseb, od katerih je ena mahala z belo ruto. Maurice je vzel iz žepa daljnogled. Medtem, ko ga je napravljal, se je kraljica zgenila, kakor bi hotela prijatelje tam gori pozvati, naj se odstranijo. Toda že je bil Maurice zapazil moško glavo s svetlimi lasmi in bledim licem, ki je pošiljala spoštljive pozdrave. Za tem mladim možem, ki je kazal k večjemu pet- do šestindvajset let, je stala ženska, na pol skrita. Maurice je -nameril svoj daljnogled nanjo in skoraj spoznal v vjej Genevievo; v tistem trenot-ku se je ženska, ki je tudi imela daljnogled, umaknila in povlekla mladega moža za seboj. Ali je bila res Genevieva? Ali je tudi ona spoznala Mauriea? Maurice je za trenutek počakal; ko je pa zapazil, da je okno prazno, je priporočal svojemu to- na DENARJE y STARO DOMOVINI pošiljamo: Za $ 10.30 Za $ 20.45 Za $ 40.90 Za $ 81.80 Za $ 102.25 50 kron 100 'kron 200 kron 400 kron 500 kron Za $ 204.00 ............... 1000 kron Za $ 407.00 ............... 2000 kron Za $1017.00 ............... 5000 kron Poštari-na je všteta pri tetti svotah. Doma su nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve Izplačuje e. kr. poštno brani In i urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprllične-je do $50.00 v gotovini r priporočenem ali registriranem pismo, večje 'zneske po Domestic Postal Money Order aU pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER 82 Cortland St, New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O. I varišu Agrikoli največjo pazljivost, stopil naglo dol po stopnicah, hitel na ogel rue Port-Foin in opazoval, ali kdo zapusti hišo. Toda zaman, bilo ni nikogar. La bo popolnoma gotov, je hitel v Dixmerjevo stanovanje. Ko je vstopil, je sedela Genevieva, o-blečena v belo jutranjo obleko, pod neko jasminovo utico, kjer je navadno zajutrkovala. Voščila je, kakor navadno, Maurieu prisrčno dobro jutro in ga povabila skledico šokolade. Kmalu je prihitel tudi Dixnier in je izrazil svoje naj večje vese lje nad tem, ker je videl Mamica ob tej nenavadni uri. Povabil ga. je na. sprehod po delavnicah, v kar je Maurice pristal drage volje. “Politično?” je vprašal Mamice,'ki se še vedno ni mogel ubraniti svoje slutnje. “Ej, ljubi občan,” je odvrnil Dixnier smejoč se. “ali se pečamo mi s politiko? Ne ne, hvala Bogu, tiče :se moje obrti! Moj častivredni prijatelj Morand, ki je, kakor veste, izboren kemik, je iznašel neko tajno sredstvo, kako.se rdeče pobarva maroquin in sicer tako, da ne zbeli. Barvo Vam hočem pokazati. Videli boste Moranda pri delu, to Vam je pra.vi umetnik.” Maurice je sprejel ta predlog in sledil Dixmerju po njegovih delavnicah. V posebnem oddelku .je ugledal občana Moranda pri delu. Nataknil si je bil zelene naočnike, nosil je svojo delavsko obleko in se očividno trudil, da, bi spremenil umazano belino neke volčje kože v lepo rdečo barvo ; roke je imel rdeče do komolcev. Popolnoma uglobljen v svoje delo, je Mauriea pozdravil samo s kretnjo. No, občan Morand,” je vpra-al Diximer, “kaj pravimo?” Samo s tem zaslužimo na leto stotisoč frankov. Toda že nekaj dni ne morem spati, ker so mi te kisline ožgale ves obraz.” Maurice je pustil Dixmerja pri Morandu in se vrnil k Genevievi. Medtem je tiho mrmral sam s seboj : Dobri Dixmer! Vrli Morand! Sladka Genevieva! In jaz sem jih še imel par trenotkov na sumu!” Genevieva je pričakovala Mauriea s svojim sladkim nasmehom, da bi mu pregnala še zadnji ostanek suma. Bila. je, kakor vedno, mehka, prijazna, mikavna. Ure, ko je Maurice gledal Geneviève, so -bile resnične ure njegovega življenja. Ves drugi čas ga je spreletala neba mrzlica, mrzlica, mrzlica iz leta 1793, ki je delila Pariz v dva tabora in spreminjala človeško življenje v neprestan boj. Proti poldnevu je moral zapustiti Genevievo in se vrnti v Temple. Na koncu ulice Saint Avoye je srečal Dorina, ki je ravnokar prihajal od straženja ; korakal je v Sklenjenih vrstah, a stopil je ven in se približal Maurieu, če-gar obraz je še vedno izražal ono sladko blaženost, ki mu jo je ulival v srce Genevievin pogled. “Ah!” je vskliknil Dorin in prisrčno segel svojemu pr v roko : nost v klubu Termopilčanov: to je bilo njegovo vsakdanje delo. Ni skrival, da je moral piti iz čaše brezupne ljubezni, ko je videval vsak večer Genevievo. Bila je ena izmed krepostnih, toda navidezno lahkomiselnih žensk, ki odkritosrčno podajajo prijatelju roko, ki nedolžno približujejo svoje čelo njegovim ustnam kakor zaupljiva sestra ali nedolžna' devica, katerim pa pomen j a jo ljubezenske prisege blasfemijo in se zdijo mesena poželjenja naravnost zločin. V sredi rož, svežih in dišečih kakor ona sama, ne meneč se za delo svojega soproga in tudi ne za njega, se je Genevieva dozdevala Maurieu', kadar jo je zagledal, kakor živa uganka, katere pomena ni mogel dognati in do katere tudi ni upal zahtevati ključa. Nekega večera, ko je bil ostal kakor navadno sam z njo, ko sta oba sedela pri oknu, skozi katero je bil nekdaj tako hrupno in nenadoma udrl; ko je plaval k njima vonj pomladanskega cvetja, zibajočega se v mehkem zefiru, ki je j el pihljati takoj po solncnem zatonu, si je upal Maurice po dolgem molku vprašati, kako to, da je tako mlada, medtem ko je njen soprog že davno bil prekoračil srednjo starost; ona tako fino in plemenito vzgojena, on tako robat in priprost. “Cernu,” je vpraševal Maurice, ‘ ‘ čemu pri strojarskem mojstru ta harfa, čemu ta glasovir, te pa-stetne slikarije, ki iste jih priznali za svoje delo? Zakaj konečno ta aristokracija, ki jo pri drugih mrzim, ki jo pa pri Vas obožujem?” Genevieva je spremljala Mauriea s pogledom, polnim nedolžnosti, rekoč: “Hvala za to vprašanje; priča mi, da ste fino čuteč mož in da niste še nikoli poizvedovali o meni.” I \V zdravju ali bolezni - Severova Zdravila so vedno zvesti l prijatelji. Ali kašljate? Takoj odpravite kašelj. 'Ne zanemarjajte ga. Preženite ga iz Vašeg# u-stroja. Rabite Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs.) To zdravilo je znano radi njihove ka-kavosti. Priproče se zdravljenje kašlja, prehlada, ne-prilik sapnika, hripavosti in drugih enakih neprilik dihalnega ustroja. Cena 25 in 50 centov. “Zaman mi svoje hrepenenje skrivaš, Ne beseda, temveč vzdih ga bo izdal. V vrču trpljenje, v očeh solze prelivaš, A v duši ljubezen valovi ti kot val.” Maurice je pri tem pesniškem izlivu prijel za ključ, ki ga je i-mel v žepu, toda Dorin je to opazil in se oddaljil smejoč se. XII. Ljubezen. V resnici: Maurice je nekaj časa živel zelo srečno in zelo nesrečno,‘kakor je to navadno v začetku burnih strasti. Njegov običajni opravek v sekciji Depelletier, njegovi večerni o-biiski pri Dix.merju, bolje rečeno, pri Genevievi, tupatam navzoč- “ Nikoli, milostljiva. Imam uda-nega prijatelja, ki bi dal življenje zame, imam sto tovarišev, ki so pripravljeni korakati tja, kamor jih vodim; toda, ko se gre za žensko in še za tako kot je Genevieva, potem poznam od vseh teh src samo eno, ki mu zaupam, in to je moje lastno.” “Hvala Vam, Maurice,” je dejala mlada žena .“Samo Vas poučim o vsem, kar želite vedeti.” “Najprvo Vaše dekliško ime?” je vprašal Maurice; “poznam Vas samo pod sedanjim imenom.” Genevieva je razumela, da se skriva pod tem vprašanjem egoizem zaljubljenca. Odgovorila je: “Genevieve du Treillv.” Maurice je ponovil: “Genevieve du Treilly.” "Moja družina,” je nadaljevala Genevieva, “je bila gospodar sko uničena ob času amerikanske vojne, katere sta se udeležila moj oče in moj starejši brat. V Ameriki je stopil moj oče v zvezo z očetom gospoda Moranda; gospod Dixmer je bil kupčijski znanec gospoda Moranda, Videl je, da smo uničeni, vedel je, da poseduje gospod Dixmer premoženje; zato ga je predstavil mojemu očetu, ki ga je zopet predstavil meni. Opazila sem takoj, da je bil zakon že v naprej Sklenjena stvar, uvidela sem, da je to -želja moje družine; ljubila ga nisem nikoli in vendar sem privolila. Že tri leta. sem Dix-merjeva soproga, toda reči moram, tekom vseli treh let je bil moj soprog n-apram meni tako dober, tako plemenit, da nisem vzlic različnosti najinega ukusa, kakor ste prej omenili, in vzlic razliki v starosti nikoli obžalovala te zveze. Da mi ne bo treba gledati stvari, ki bi, kakor ste omenili, lahko žalile moje nekoliko -aristokratu: ne navade, mi je daroval ta paviljon, kjer -živim sama zase, po svojem ukusu in željah, srečna, ako prihaja prijatelj kakor Vi, Maurice, da mi razprši s-anjarije, ali jih pa deli z menoj.” Po teh besedah je podala Genevieva Maurieu roko, ki jo je strastno poljubil. Genevieva je lahno zardela. “No, prijatelj,” je rekla in u-maknila roko, “sedaj veste, kake to, da sem Dismerjeva žena.” “Da”, je pripomnil Maurice in strogo pogledal Genevievo; “in gospod Morand, tovariš gospoda Dixmerja. je tudi eden Vaših dobrih -prijateljem, kajneda, mada-ma?” (Dalje prihodnjič.) Želodčni štrajk je posledica z jedili. rpreobloževanja želodca Vzdržujte obisti delavne je nasvet, katerega vam bo dal vsaki zdravnik. Kedar niso v redu, jih bo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa’s Kidney & Liver Remedy) pripravilo opet k delavnosti. Olajša bolestno puščanje vode, odpravi bolečine v hrbtu in prežene splošno slabost. — Cena 50 centov in $1.00. I I I { ? i l Severov želodčni f Greočec f (Severa’s Stomach Bitters) ^ i i i i i l ž I i i pomaga čelemu ustroju s tem, da pomaga želodcu. Pozivi celi prebavni u-stroj, podeli zdravo slast ter stori, da želodec pravilno prebavlja jedila. — Cena $1.00. Drgnite p izadete dele z kakim dobrim mazilom, kakor je Severov« Gothardsko Olje (Severa’s Gothard Oil) kadarkoli občutite bolečine v njih, hodijo si vsled revmatizma, nevralgije ali drugih vzrokov. Cena 25 in 50 centov. Kupite Severova Zdravila v lekarnah. Ali jih ne morete dobiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. CE“‘™i™s ZA BOŽIČ IN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le e GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : • : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : 0 Prank: Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O. J DENA7 POSIJAMO V DOMOVINO. Po sledečih cenah: Za $ 10.35 ....... Kron 50 Za $ 20.50 ....... Kron 100 Za $ 30.85 ....... Kron 150 Za $ 41.00 ....... Kron 200 Za $ 61.50 ....... Kron 300 Za $102.50 ....... Kron 500 Za $204.50 ....... Krom 1000 Za $1020.00 ...... Kron 5000 Poštnina je všteta pri teh. svotaih. V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Au-stro Ogrski denar se kupuje -brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar. Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Kaspar State Bank 1900 Bine Island Ave., Chicago. Zaloga zimskih oblek Največja prodajalna najboljših oblek na zapadni strani mesta. Pridite, oglejte in prepričajte se. Vas nič ne stane. OBLEKE in SUKNJE od $8.00 do $25 Z a fc. Popolna zaloga spodnjih srajc, klobukov, kap itd. 1828-30 BLUE ISLAND AVE. Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 112S0 Indiana Are., Chicago, Iti.' WILLIAM RUS, zapisnikar, 11224 Langley ave., Chicago. 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI; FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wie. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2656 Crawford ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa, JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, tod. POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR, 1507 — 58. ave., Cicero, 111. JACOB TISOL, 9650 Ewing ave., Chicago, III. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, lil. FRANK GODINA. 1441 Fullerton St., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago. III. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, IU. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj s« izvolijo pošiljati na tajnika Jo, Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na Uohn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo •redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Bine Island ave. IZ URADA GLAV. ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE. Zvleček iz 34. redne seje glav. odbora. Seja se vrši v Stasnyevi dvorani 2005 Blue Island Ave. v sredo .29. t>ki. 1913, začetek ob 8. uri zvečer in prisostvujejo jej sledeči člani gl. odborov: Ant. Mladič, Jos. Benko, fm. Rus, Ant. Duller, M. V. Konda, Ant, Slogar, Jacob Tisol in John Jereb. Zapisnik zadnje seje se prečita, sprejme in podpiše. Dr. št. 11, Staunton, 111. Bratu Kolesa se dovoli pri društvih ZVEZE prositi prostovolnih prispevkov za pokritje troskov operacije; bratu Kotzman se pa dovoli, vsled poslanih spričeval in podatkov, splačati njegovo podporo. Dr. št. 12 Sublet, Wyo. : Ker se je iz poslanih listov razvidelo, da je bil hr. Kobler istinito bolan in da je za zakasnitev poslane nakaznice največ odgovoren pobegli bivši društveni tajnik, zato se dovoli izplačitev njegove podpore. Poročilo hr. Smuk-a, člana dr. št. 20, se vzame na znanje. Dr. št. 31 Farmngton, W. V a. : Zadeva radi bolniške podpore m. Slavik-a se odloči na prihodnjo sejo. Dr št. 40J§alida, Colo. : Prošnji, da bi se br. Lukiča, kateri je star 45, let in 15 dni sprejelo v prvi razred se"bode skušalo ugoditi ; to pa le pod pogojem ako prošnja, izkazuje, da je čvrst in v popolnoma zdravem stanju in ako je bil že enkrat, to je pred razpadom št. 40, član istega društva. Dr. št. 43 High Bridge, la. ; Radi podpore hr. Radoševič se sklene. da se mu podpora takoj iziplača kot hitro se dobi zadostna pojasnila kje se je v istem časi, ko se za njega ni prejelo plačilnih nakaznic spolnenih od zdravnika, nahajal; objednem morajo biti pa priložena zdravniška potrdila, da je bil isti čas resnično nezmožen za delo. Dr. št. 44 Virden, 111. : Zadeva radi podpore br. J. Volkarj-a se preloži na prihodnjo sejo. Dr. št. 48 Mulberry, Kans. : Izplačati se dovoli še ostali delj to/benih troskov v zadevi br. Ulepiča, to je svoto $3.95. Dr št. 52 Somerset, Colo. : Predlaganih dveh bratov se ne more izključiti, akoravno je njih dejstvo obžalovanja vredno, ker izključitev bi pomenila nasprotovanje državnim postavam. Dr. št. 36 in 56 : Podporo br. Fr. Završnik se ne more izplačati, km ni še zadosti časa, član ZVEZE. Dr št. 69 ¡Brewster, O. : Poročilo o bolnem br. K. Levstiku se vzame na znanje. Nasvet kako se naj v bodoče ravna in kam naj se poda, se poveri tajnika, da poroča. Dr. št. 70 Dunlo, Pa.: Br. A. Suša se sklene podporo izplačati, a-ko se proti njemu ne prejme nobene pritožbe. Dr. št, 87 Cleveland, O.: Notarsko potrdilo se ne more sprejeti za dokaz starosti. Dr. št. 100 Pullman, 111. : Prečita se dopis, oziroma protest proti gl. tajniku radi doposlanja računa za znake in plačilne knižiee, katerega se vzame naznanje kot tudi pojasnilo tajnika, da so jednaka obvestila prejela tudi vsa druga društva, katera kaj dolgujejo. Dr. št. 120 Cleveland, O. : Poslanega lista sestre Mencinger se ne more vpoštevati za dokaz starosti, ker so prave številke letnice rojstva nevidlive. V list Glas Svobode se sklene dati, Jo je v številko posebne izdaje, oglas, obsegajoč pol strani. Na poročilo tajnika, da mu je zmanjkalo znakov, se sklene, da >e istih pred skupnim sestankom vseh slov. organizacij ne bode nabavilo- kar se prosi, da društva vzemo na znanje. Ravno tako se odkloni nabava shrambe za pisma; dovoli pa se premenjati staro /•dežno blagajno, za drugo, -večjo. Razni računi se predlože v izplačitev, ter odobre. Poročilo da so umrli bratje, od dr. št. 26 Alois Su-pan; od dr. : 31 Marko Mehan, od dr. št. 48 John Rejes in od dr. št. 80 Frank Gradišek, se vzame na znanje z izrazom sožalja. V G S. P. Zvezo se sprejme novo društvo »8« MAIN Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam t BINGO CIGARE I CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. Telefon Lawndale 5616 G- VOKOUN 1411W. t Stil St., Chica®«. V moji trgovini se dobe prve vrate cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte m pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežnikov in pip i Teiefor 4 Dobra Unijska Gostilna,klet,t dobi Jos. S. Stasia? mrzel in gorek prigrizek. : Pod vodttvom 2005 Blue Island Ave. veliki Dvor®»® z® druitvene in unijske >•]«, 1® drug® dvor®n® z® konoert«. ženim In labav«. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALI Martin Nemaničih GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. Vprašajte po Vac. Donat sodo-vici, je najboljša na trgu, 1529 W. 19th St., Chicago, 111. “TheRoosevelt Salootf* ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik ka trgovec a vinom, cigarami, led. — B# ptfasif« Dr. B. K. Simonek ZOBOZDRAVNIK. 1669 Blue Island Avenue. Tel. Canal 2127 Uradne ure: Vsaik dan od 9 jutro de 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne. Tele fot»; Canal 3014 NA.ZDARI S A L O O N s kegljiščem kjer todlra vedno svežo pivo in druge razno vret-ne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna pveno čižča. P otre že m vsakemu točno in izborno». MARTIN TOTOKAF 1625 S. Racine, prej Centre av. LOUIS VANA, Izdelovalec sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405 ; - • , if • • ' : ' • ••• •.. ;".V. '. >* ' • ■ " , « 'M--'"' 4__________ * “Glas Svobode” Thk Voice op Liberty) l weekly Published by M V. KONDA m. oo 2656 So. Crawford Ave. ^»»cago, Illinois Subscription $2. OO per veer. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.___________________ * 6-las Svobode’ izhaja vsaki petek ___________in velja--------------- 6A AMERIKO: Za celo leto.........82.00 za pol leta..........81.00 IA EVROPO: Za celo leto.........82.50 za pol leta..........$1.25 Naslov za dopise in poSiljatve je GLAS SVOBODE 6 56 So. Crawford Avenue CHICAGO, ILL Pri apremeunb-i bivuliäßa prosimo n-aročnik la nam n-atiinino naznanijo poleg N o ne« A tud iiT Abi naalov. NOBENA PRISELNISKA PREDLOGA. Naznanja se, da- pride še v tem izvenrednem zb-orovanju kongresa na vrsto nova priselniška predloga in sicer nobena druga kot Burnett -Dillingham načrt, kateri je bil z veliko večino sprejet v kongresu, toda predsednik Taft ga je odklonil. Basiranje take predloge skozi sedanji kongres, se zna smatrati za nedvomno; če pa jo bo hotel predsednik Wilson vo-teirat, je pa veliko vprašanje. V tej zvezi je vpoštev-ati, da v sedanji vladi imajo strokovno organizirani delavci Amerike v prvič ministra in sicer v osebi delavskega tajnika Wilson, ki je poprej sam bil premogar in narodni uradnik United Mine Workers in sedaj v Pennsylvania lastuje farmo, katero je obdeloval s svojimi sinovi, predno je postal ministr. Federation of Labor je dejansko demokratičnega kandidata naredila za svojega predsedniškega kandidata, je v svojem glasilu Wilsono-vo zmago slavila, kot njeno zmago in je potem s svojimi zahtevami stopila pred njega. Expremogar ¡Wilson je bil njen kandidat za mesto delavskega ministra in predsednik Wilson ga je sprejel. On je tedaj neke vrste ameriškega John Burns, toda z milejšo okolnostjo, da se ga nemo re nazivljati renegata, kajti socialist Wilson nikoli ni bil. Tem na-sproti je on, ¡kot vsi ameriški st.ro-kovniki, v prilog omejtve priseljevanja in je baje tudi za izkušnjo izobrazbe. Ako tedaj kongres sprejme takšen zakon, ga bo Wilson priporočal predsedniku in le ta potem ni v položaju, da bi odrekel svoj podpis. Sklene tedaj kongres sprejeti Burnett-Dilling-ham predlogo, potem bo sedaj bržkone postala zakon. Veto predsednika Tafta je bil svoječasno v poslanski zbornici samo radi tega vzdržan, ker se ni moglo dobiti potrebnih dvetretjin-skih glasov. Bilo je 213 glasov, ali pet manje kot je bilo 'potrebno, za in samo 114 proti za ovrečitev ve-toiranja. V senatu je bil predsednik s pretežno večino popolnoma poražen. Približno isto sazmerje glasov se bo dalo zopet doseči, bržčas še ugodnejše, ker demokrati, ki so dejansko zavezani na predlogo, imajo v kongresu sedaj več lj.udi, kot so jih v poprejšnjem imeli. Sicer je pa tudi veliko republikancev glasovalo za predlogo, kar bodo zopet storili, kajti njim mora biti na tein ležeče, da si nazaj pridobijo delavske glasove, katere so izgubili. Predsednik Wilson nikakor ni 'pristaš neomejenega priseljevanja. V njegovih spisih se je silno neugodno izjavil o novejšem, osobito o slovanskem in italijanskem naseljevanju. Ko se mu je to očitalo ob predsedniški volilni borbi, seveda je bil prisilen nekoliko izraze oblačiti, toda sedaj stvar drugače stoji. On bo predlogo, a-ko k njemu pride, ali podpisal ali se bo tako uredilo, da bo sprejeta preko njegovega veto. Odločba leži tedaj v tem, če bodo demokratični voditelji privoljili, da ¡bo predlaga sploh vložena in poslana skozi kongres. Ako to storijo, tedaj je njen sprejem precej gotov. In bržkone bodo to storili. Praktičen učinek izkušnje izobrazbe ne bo zelo velik. Židi iz Rusije, Poljaki in druge vzhodne evropske dežele bodo komaj prizadete, ker malone vsi umejo citati in pisati. To izločuje praktično tudi opozicija ameriških Židov, ki že tvorijo veliko število volileev, proti testu. Severo-evropski narodi bodo istomalo prizadeti. Tem na sproti bo pa naseljevanje iz Italije in iz jugo-slov. dežel omejeno; toda bo težko šlo preko 200,000 o-seb na leto in ker je priseljevanje v. poslednjem desetletju poprečno en milijon oseb znašalo in v očigledno na mesto čitanje in pisave nezmožnih bodo zmožni tistih narodosti v večjem številu se naseljevali, tedaj je sploh vprašanje, 'če se bo tem potom dosegla znatna omejitev priseljevanja. Tudi iz tega razloga ne,' ker se šolstvo povzdiguje tudi v zaostalih deželah. Italija n. pr. je pred kratkem u-stanovila sistem državne podpore za ljudske šole, kateri bo polago ma storil konec neukosti v južnih pokrajinah. Tedaj se bo bržkone pokazalo, da tudi naobraževalni test je udarec v vodo. in kako bistveno iz-premembo v priseljevanju ne bo imel za posledico. Zategadelj je pa načeloma proti taki vseskozi reakcij on-arni odredba vzlic teinu po robu se za postaviti. POROČILO SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA ZA JULIJ, AVGUST IN SEPTEMBER. .65 20.05 Prejemki, poslani na tajnika: Društvo Habsburški ¡Sinovi, Orient, Pa., pristop in članarina ..................$ 3.00 Slovenci v Somerset, Colo., čist dobiček od veselice za S. Z.................. 19.95 Slovenski Narod, 153 S. N. P. J., Youngstown, O., pristop in članarina..... Postaja št. 6 S. Z. v Black Diamond, Wash., pristop in članarina............. Društvo št. 11 S. D. P. D., ■Conemaugh, Pa., pristop in članarina.............. 2.50 Mrs. Théo. Chagrin, San Jose, Cal., dar in članarina (po Glas Naroda)........ 5.00 Ana Mohar, Great Falls, Mont., dar (po Glas Naroda) ....................20 Slovenski Narod, Pueblo, 'Colo., poslal dar, nabran od John Erjavca, tam... 2.00 Društvo S. Z. v Black Diamond, Wash., je- priredilo veselico za Zavetišče in napravilo čistega..... 50.09 Prejšnje društvo za znamke in knjižice ............. 11.40 Josip Zorko, W. Newton, Pa., nabran dar (po Glas Naroda) .................. 2.75 V Diamondville, Wyo., sta nabrala navdušena roja-jaka Martin Žibert in J. Brovic, kot sledi : Po $1.50 : Gregor Stureelj ; po $1.00: Martin 'Žibert, John Brovic, Valentin Hmelich, John Stremi el, Frank Vodnal, Marko Vukmisich, Joseph Pen-.ca, Fr. Brezovnik, John Klep, John Gradišnik, Louis Grbetz, Joseph Fi-licijan. Fr. Hluean, Jos. Glas. Po 50c : Ant. -Sinko vich, Val. Miklavčič, Jos. Nemec, Jos. Brezovec, Jos. Kočak, Stepan Flere, Filip Podbevšek, Ant. Kral, John Flere, Fr. Matko, And. Jariko-vich, J. Krnc, Gregor Babac, Paul Babac, Frank Dobrnik, Fr. B ninski, J. Vidic, Matija Felicijan, -And. Florijančič,. Anton Tratnik, Gregor Kalan, Nick Novoselee, Fr. Zun-ter, Jos. Fatur, John Petrovič, Jerry Čadež, Marija Soko, Frances Fili-cijan. Po 25c : Luka Plut, Štefan Peternel. M. Krivec, G. Valte in Neimenovan. Skupno poslanega 30.75 Poslano na blagajnika S. Z. : Frančiška Seliškar, Ely, Minn....................... 1.00 Matija Pogorelc, nabral pri zborovanju J. S. K. J. v Pittsburg, Pa............ 49.00 Josip Kosbak. nabral med delegati J. S. K. J...... 13.08 Nabrano na banketu v Narodnem Domu v Pittsburgh, Pa., v počast delegatov J. S. K. J......... 27.23 Dar društev št, 12 in 26 J. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. 50.00 John Avsec, Cleveland, O... 1.00 L. J. Pirc, Cleveland, 0..... 2.25 V polletnem računu izkazana gotovina..............1963.08 Skupno...........,...$291.81 Skupua svota S. Z. dne 30. nov. 1913 .............$2254.89 Poročilo iz tajniškega urada. Zopet pokazujemo rast Slovenskega Zavetišča. Prepočasi raste za tiste, kteri bi najrajši videli v svoji gorečnosti, da bi drugo leto že -stalo. Prehritro raste za tiste, kteri so se iz tega ali onega razloga zavzeli, da delujejo proti Zavetišču. Mi pa vidimo v sicer počasn^i rasti gotov napredek — kamen do kamna, dolar do dolarja. Ko bi se vsa društva tako zanimala, kot- se nektera. Ko bi bili vsi rojaki tako navdušeni, kot so nekteri. Imamo nad osemsto društev. Če bi vsako to ali drugo isto napravilo jedno veselico za Zavetišče, smo prepričani, da bi bil ‘povprečen čisti dobiček po $50 na društvo. In čstega bi prišlo samo od veselic v jednem letu štirideset tisoč dolarjev. Če bi se vsi tako spominjali Zavetišča, kot se ga delegatje J. S. K. J. v Pittsburghu, Pa., za časa .zadnje konvencije, če bi bili vsi tako velikodušni, kot so bili posamezni odborniki in delegatje rečene konvencije, kteri so v svoji velikodušnosti odstopili znamenite svote na- korist Slovenskega Zavetišča. Toda o tem hočemo izprego-voriti, ko se nas bolj natančno u-radno obvesti. Da, Slovensko Zavetišče je lepa misel. O tem smo menda edini vsi. Ampak za uresničitev vsake misli je treba truda in žrtev. S tem pa pridemo do druzega uprašanja Zavetišča. In to drugo.uprašanje pogasi marsiktero navdušenost. Navdušen bi še bil človek, če bi nič ne veljalo in če bi ne bilo treba nobenega dela. Žrtvovati nekaj in delati nekaj, to je bolj težko, kajne. In zato išče človek izgovor, kterega tudi dobi, kadar ga rabi. Pa ‘pravi ta: eh, čemu bi dajal. Jaz ga itak ne bom potreboval. Drugi: iz tega itak ne bode nič. Tretji: bom že dal, ko vidim, da se bode v resnici začelo. Četrti: tudi če se kaj napravi, se ne bode vzdržalo. Peti: ja* bi dal, če bi bilo Zavetišče tako in tako. In tako gre to dalje. Kogar ni med delavci za Zavetišče, tisti ima tudi že skovan svoj izgovor. Pa Zavetišče bode vsejedno. Žalostne gospodarske razmere starega- kraja silijo vedno več ljudstva semkaj. Naše organizacije bodo rastle. In ž njimi bode vedno bolj rastlo zanimanje za našo narodno ustanovo “Slovenske Zavetišče”. Naša navada je, da odlašamo z vsako stvarjo, dokler nas okoliščine ne prisilijo na' resno delo in razmišljenje. Mi vemo vsi, da bodemo imeli v desetih letih med članstvom naših organizacij člane, za ktere bode treba skrbeti po zakonu. Gotovo ne vseh —- nekteri bodo mogli skrbeti sami zase. Kaj pa. s tistimi, kteri bodo 'prepuščeni na milost in nemilost organizaciji. S čim jih bode podpirala? S smrt ndno, kajne? Kako dolgo pa? In kaj potem? Naš mladeniški vzgojitelj Slomšek pravi: Jablane, hruške in druge čepe, Cepi v mladosti za stare zobe. Kdor hoče torej imeti na stare dni gotova jaboljka, mora misliti v mladosti na to. Organizacije, katere so danes skoro vse še v otroški dobi svojega, razvoja, bi morale že zdaj misliti na to, kar pride in kar mora priti. Prezgodaj ni nikdar—• prepozno pa večkrat. In kdor odlaša, je gotovo prepozen. Danes smo tukaj, v naši novi domovini in s tem moramo računati. Sem pridejo zdravi, močni ljudje. Kdo gre nazaj? Da, gre jih veliko. Nekteri na svoja domovja, da še jedenkr-at poskusijo s svojo srečo. Ti pridejo navadno vselej nazaj. Drugi v boljših odnošajih gredo tje samo pogledat. Tudi ti se vrnejo. A gredo v staro domovino še tretji — bolni in poškodovani, kterih je v naši domovini že polno. Sam profesor Dorsey je zapazil to pri obisku v našo domovino. Ali ni to neusmiljeno, — 'pošiljati bolnega ali poškodovanega človeka v svojo domovino, kjer trpi gorja in uživa miloščine revne občine? Ali mislite, da je Častno za nas, da delamo po vzgledu nekte-rih necivilizovanib narodov, kteri se ¡kar na kratko iznebe svojih bolnikov in poškodovancev? Ali bodemo trpeli v dolgo razmere, ka-J tere smo upeljali in ktere so vse kaj druzega kot častne za nas? Ali nismo mi danes precej organiziran, krepak narod, kteri je sposoben, da skrbi sam za svoje ponesrečence, skrbi v deželi, kte-ro imenujemo mi boljšo, kot je naša nekdanja domovina? Zdramimo se — storimo, kar je naša dolžnost. In prva naša dolžnost je, da postavimo dom za stare. poškodovane, onemogle. Da postavimo bolnišnico, kjer se bodo zdravili vsi, kteri so zdravja potrebni ? Vsak narod ima svoj naroden davek. In zadnji čas je, da ga postavimo tudi mi. Začetek je tukaj, razvoj pride. In kdor ima še kaj srca do svojega ljudstva, kdor čuti še kaj dolžnosti napra-m narodu, iz kterega je, kogar bole razmere, kot so danes- med nami, kdor količkaj misli na našo bodočnost, tisti se ne bode strašil malega truda in malih žrtev. Pustimo vse izgovore in lastno skovane tolažbe, pa združimo se po geslu: Narod vstani. Vsi na pozorišče. Vsak prispevaj dar za Zavetišče. Za odbor S. Z.: Frank Krže, tajnik. Listnica uredništva.. Andrej G. — Indianapolis. Vas dopis za to štev. prepozen; torej prihodnjič- Ne povzročajo nikakih bolečin. Kadar potrebujete kako zanesljivo odvajalo ter privolite krog-ljice — vzemite Se vero ve Jetrne Krogljice (Severa’-s Liver Piliš). Čitajte sledeče pismo, katerega smo pred kratkim prejeli: “Seve-rove Jetrne krogljice sem rabil na nekaj časa, ter lahko rečem, da so mi pomagale. Že šest tednov jih nisem rabil in se mi vedno čreiva redno izpraznejo. Predno sem pričel rabiti Severova, sem rabil razne druge, ki mi niso nič pomagale. Severove Krogljice milo izpraznejo čreva brez vsacih bolečin ter so najceneje.” Mr. Matt. Rvbak, Blaekduck, Minn. — Cena 25 centov škatljica v lekarnah ali pa od nas. W. F. Severa Go., Cedar Rapids, Iowa. (Advertisement) NAZNANILO. Rojaki, varujte se na sliki predstavljenega Jakoba Zmauc, podo-mače Šmaucev iz Bočne, pri Gorenjem Gradu na Spodnjem Sta. jerskem. Tukaj v Sublet, Wyo. je bil elan in tajnik društva številka 12 SSPZ in namesto da bi bil pošiljal mesečnino na glavni urad Zveze, je isto utikal v svoj žep za dobo treh mesecev. Poneveril je društvenega denarja za $121.65 nakar je izginil nevesekam. Varujte se pred njim, da tudi Vas ne vlovi na svoje limanice. Za slučaj, da bi kateri rojakov vedel za njegov naslov, naj nam blagovoli i-stega naznaniti, zakar mu se društvo v naprej zahvaljuje. Leo Stopar, tajnik. Sublet, Wyo. V ZALOGI IMAMO veliko izbiro importiranih slovenskih grafofonskih plošč in Columbia grafo-fonov. Dalje ure, verižice in vseh vrst zlatnino in srebrnino. A. J. TERBOVEC & CO. Box 25, Denver, Colo. The KonradSchreieiCo. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naš« pivovarne je najboljše. Če hočete prispeti hitro in po ceni v staro domovino poslužite se parobro»-d0V- ! 1 (| Austro=Americana S. S. Co. itd. Parniki vozijo iz New Yorka do Trsta samo 13 dni. Lepa prilika videti Afriko, Italijo in Grško. Cene so do Trsta ali Reke................. $3S.0O Ljubljana ................... $37.18 Kaiser in Martha za........... $3.00 več. Da potniki lepše in lažje potujejo je odredila Austro Americana S. S. Co. posebne sobe ali kajute z dvema ali štirimi posteljami, kar stane za odrastlo osebo $4.00, za deco pa $2.00 več. PARNIKI ZAPUSTE NEW YORK: Oceania ....................... 19. novembra datira.......................... 26. novembra Argentina ...................... 6. decembra Parniki so opremljeni s brezžičnim brzojavom in rasvitljeni z elektriko. — Domača jed. Vsi vslužbenci od kapitana doli do navadnega mornarja govorijo slovensko. Šifkaret prodajajo vsi od nas pooblaščeni agenti. K. W. KEMF, PHELPS BROS & CO.. glavni zastopnik za Zapad, glavni zastopniki, 120 N. La Salle St., Chicago, lil. 2 Washington St., New York, N. Y. M ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz čeekega hmelja in izbranega ječmena. ft M LAGER \ MAGNET | GRANAT* ~~j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. B Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. ................. Pozor Slovenski Gostilničarji: Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en zaboj, 12 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in grenko vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je. da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni toda samo na debelo. A. Hor-Vat, Joliel, ///. Tabor Supply- Co. največja trgovina na zapadni strani Chicago s pohištvom, preprogami, vsakovrstnimi pečmi itd. Naše cene so nižje kot 'kije drugje. Blago je najboljše in najmodernejše. Pridite in oglejte si te predmete. Ta s W. Steel closed opremi jena peč je vredna $35.00 naša cena .................. Velika zaloga vsakovrstnih, peči. Cena $25.95 od $3.00 do $65.09 $4.00 wringer garantiran za eno leto. Cena ..... $2.50 Ta $7.00 pralni stroj za OPOMBA: To blago Vam prodamo po tej ceni edino takrat ako prinesete seboj GLAS SVOBODE in pokažete ta oglas. — Še posebej damo 5% popusta pri vsakem nakupu za gotovino, ako pokažete ta oglas. Tabor Supply Co. 3514-16-18-20 West 26 th Street Chicago. J. F. HALLER aOSTILNTA pr*« *r«t«. Magnet pWo, mrzel in gorak prigrizek. Doma? in importirani likerji. Tel. Canal 0006. 2103 Bine IsWnd Av. cor. 21.St J. C. HERMANEK Lekarnar 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od Crawford Ave. (40th Ave.) CHICAGO, ILL. Dajte zdelati svoje tiskovine pri “SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno “SPRAVEDLNOST” l“NI unuski dnevnik ^ 1 STANE 10C. NA TEDEN. , ^ * STRANI OBSEGA A 7|| Veliki Slovensko-Angleški Tolmač T» _ 1 II Jrirejen za slovenski narod na podlagi drugih tnojih •* V slovensko-anglešk h knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica. Vsakdajni razgovori Angleška pisava, Spisovanje pisem. Kako se postane državljan poleg nafvečiega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden neseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. NEW YORK, N. Y. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. >IA , 1» ETV IVSYLVAj>« T.JIl GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kaais. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 73 Black Diamond, Wash. 1LBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsj^urg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode. " Vsem društvom oziroma dr. uradnikom na znanje, da r poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. ŠOLANJE V JEČI. (Iz stare domovine.) (Konec.) Kapitalistično gospodarstvo je razveljavilo skoraj vse prejšnje vrednosti in je človeške moči postoterilo, razvilo gospodarstvo, katero zahtčVa izobrazbo vseh delavcev in katero zamore z velikanskimi duševnimi in gmotnimi močmi to tudi doseči. Citiram Kropotkina: “Kdor sanja, da se bo dal tehnični genij monopolizirati, je za 50 let zaostal. Svet, raz sežni, daleki svet je zdaj pravo torišče znanstev in če kak narod razvija v kakem posebnem oddelku dela posebne spretnosti potem se razne spretnosti raznih narodov med sabo poravnavajo in koristi, ki iz njih prihajajo kakemu narodu, so le mimogredoče. Mehanična ¡umetnost angleškega dela, ‘ameriški pogum v gigautnilh podjetjih, sistematični duh Francozov in podučna umetnost Nemcev so postale mednarodne lastnosti. — William Armstrong je naučil v svojih italijanskih in japonskih delavnicah Italijane in Japonce, da predelujejo velikanske množine železja. Revolucionarni ameriški podjetni duh je zmagal v starem svetu, francoski izglaje-pi okus postaja evropejski okus in nemška vzgoja je — zboljšana našla domovino v velikanski Rusiji. Tako je torej boljše, da se pre-iskušava, kakor pa, da se naprej živi po starih običajih; boljše, da se preiskuje, v čem obstojajo nove razmere in kake dolžnosti nalagajo iste* [naši generaciji.” To gospodarstvo je tudi prevr-glo na Slovenskem gospodarske razmere in upeljalo drugo šolo na-ziranjta. Gospodarstvo še ni tukaj povsem moderno razvito, toliko pa je že storilo, da je razdrlo vero, • zaupanje v prejšnje avtoritete. — Počasi prihaja tudi med našo maso nekaj novodobnega naziranja, — morebiti Amerika kaj v tem o-ziru sodeluje ; precej izseljencev se zopet vrača domu in prihaja iz najbolj razvitega kapitalističnega gospodarstva na svetu. Nemara je tudi na naši kmetiji v razpadu sistem prejšnjih vodilnih načel. Ali gospodarstvo majhnega naroda ne pripravlja dosti dobrih delavcev, ki bi bili vodilni učitelji ; razmere so tesne, gmotne moči majhne, nauki ved ne vplivajo tako na mase, kakor v večjih narodih in iz-goja našega človeka po novejših principih leze počasi naprej. Gospodarstvo na Slovenskem še ni povsem moderno. Kmetija je v razvojih do novejših načinov dela, gospodarenja na kmetiji; mestnih dobro šolanih obrtnikov ni dosti v manjših mestih ; fabrik ni mnogo. Krčmarjev in malih trgovcev je v izobilju in knapstvo. Knapstvo v premogokopih pa po-divjuje človeško naravo, ako ne pride na pomoč zadružno življenje. Ali Trst in njega okolica, železnice v naših deželah vplivajo na razvoj novodobnega gospodarstva pri nas, v njen smo, dasi še le kot navadni težaki; kvalificirani delavci še nismo. V Ameriko in v druge tuje kraje oddajemo vsako leto dosti tisoč naših dobrih človeških moči. Dosti se jih pokvari v tem delu telesno in nravno. Slo-veibei se nahajamo v razpadanju in v novi zidavi gospodarstva in tedaj tudi v razpadanju prejšnjih e-tičnih nravnih vrednosti. V prehodu v novodobno gospodarstvo in duševno življenje se nahajamo in naš kmet tudi. Novodobno izobraženih delavcev še ni mnogo v nas, razne novodobne šole še ne učijo naše mladine in ne starejših, kakor drugod nadaljevalne šole in ljudska vseučilišča; naš obrtni delavec še le Išče svoje organizacije, brez katere ne velja dosti, ta važen človek še ne učinkuje kot organiziran delavec med maso, ne vpliva še dosti na druge sloje. — Naš kmet sicer išče šolo ‘znanstvenega kmetovanja, ali le še v majhnem številu. S to šolo pa je spojena šola občne izobrazbe. Te šole še ni na Slovenskem. V naši masi je še malo moderno izobraženih e-nergičnih mož, ki bi bili voditelji tega. kar tudi pri nas priti mora, ker živimo vendar na važnem kosu evropejskega sveta. Recimo, da je že delj časa po razbitju tlakar-ske organizacije kmetije človeška družba atomiizirina, kakor sta o-značila razpad fftje te prejšnje organizacije Rud. Mayer, Rodbertus Jagetzovv in po njih Vogelsang, da je kapitalistično gospodarstvo, ki je sledilo tla barskemu, postavilo posameznega človeka samcatega. v hoje za življenje, da je postal pesek, katerega prenašajo spoljubno vetrovi; ali v žlic tej spremenitvi zopet išče človeška družba nove organizacije v delu in drugem življenju na podlagi spremenjenih činiteljev v pridobi-viamju in konsumiranju. To nekaj časa traja. Stare ustanove ne umrje j o tako hitro in treba je prej porušiti staro stavbo, preden se zida nova, V tem prehodu smo Slovenci in s tem se morebiti dajo razjasniti prikazni take podivjanosti, kakor je bila gori navedena. Iz tega razloga tudi ne moremo prisvajati raznim Marijinim družbam, katere snuje naš duhovnik, kaj prida vpliva na našo kmetsko mladino. Kdor hoče vzgajati zdajšnjega evropejskega človeka za nebesa, ne bo nič opravil, ker ga ne more obvarovati pred vplivom zdajšnjega gospodarstva in zdajšnje vsesvet-ske ¡kulture, s katerima se mora človek spijazniti, ako hoče živeti; ušel mu bo ; preden pa bo prišel do pametnega vedenja, bo pa še razbijal po glavah roj aka-sovaščana in bo še v ječah spopolneval svojo izgojo. Naš duhovnik ima še velik vpliv na naše kmetsko ljudstvo. On sedaj uči brati to ljudstvo po svojih časopisih, on organizira kmete za svoje politične hoje proti drugače mislečim rojakom. Dobro je, da kmeta uči brati, dobro je, da ga indiferentneža spravlja v politične borbe ali naš duhovnik tega vsega ne stori zaradi koristi našega kme- ta, ampak da mu naš kmet z volilnim listom pomaga do zmag kat, duhovenstva, papeštva in do gmotnih koristi istega. Drago se s tem sicer plačuje poduk in discipliniranje kmeta, pa dosti je s tem pridobljenega, da začne naš kmet gledati po drugem svetu in v življenje druzih, da dobivla pojrn o družabnem življenju, o gospodarskem sploh; ko si dobro vse razbistri, pride že sam na pravo pot. Meščanstvo, mestno delavstvo ne more tako uspešno tega podučevanja vršiti, kakor duhovnik, kateremu mo da bi s tem prevarili in na svojo stran dobili špansko kraljico. Financir ekspedicije je bil Luis de 'Santangel, dober prijatelj Ferdinandov. Znanstveno dobro nacrtana vožnja se je porodila v možganih Judov, kajti zemljevide, astronomične tabele so izdelali Judje. Nadzornik, zdravnik in ranocelnik na barki sta bila Juda- Posredovalec med Indijani in belimi ljudmi je bil Jud. Kaj poreče na to rimsko 'katoliška cerkev, ki prišteva Krištofa Kolumba za nekakega svetnika in je toliko prostega časa na razpo-1 radi tega tudi trdi, da ker je ka-lago in živi v najožji zvezi s kme- i tolik (!) našel Ameriko, da mora toni, kateremu sme le on naprtiti | napraviti Ameriko katoliško, plačila za časopisje, agitacije. Em-1 Tukaj je nekaj naših naročni-krat bo kmet že sprevidel, da or-: kov in zastopnikov, ki so tega ganizira naš duhovnik disciplino i mišljenja, da rimska katoliška med maso našega kmeta v svojo j cerkev je v grozni zmoti, korist, v korist kmeta pa ne. —! Društveni tajnik Lesar iz Tooe-P-a naš duhovnik hujska svoje j le, Utah je dobil enega novega čla-strankarje proti mestnim delav- j na za društvo in ž njim tudi nove-skini slojem in to večkrat do fana- i ga naročnika. tizrna. Duhovnik ne sme zaradi te- j Društveni tajnik Perko iz Bloe-ga, da ne zgubavlja strankarjev, j ktona, Ala. se je potrudil na seji karati njih nečednost, njih suro-1 in pridobil dva nova naročnika, vosti, on ni več učitelj, on je agi- V kratkem bo obiskal druge roja-t-at-or, ki se mora kmetu laskati, i ke po naselbini. Ta način agitaei-ln njegove agitacije so dostikrat | je za Glas Sv obode priporočamo krive surovih prikazni in včasih! tudi drugim tajnikom. političnih pravdah tudi krive-1 J. Potočar 4 nove iu 3 stare, ga. pričevanja. — Tako skrbi tudi I zraven je -poslal tudi podporo za naš politikujoči duhovnik za šola- j tiskarno, ker je slišal, da bo strikt-nje naših kmetskih ljudi v ječah, i no linijska tiskarna, ------- —- i Jos. Pušnar pošilja tudi enega KRIŠTOF KOLUMB — JUD. j novega naročnika, ker želi da bi ------- j Glas Svobode imel največ naroč- Ker ta teden ni prišla naročnina j nikov. tako kot je upravništvo Glas Svo- j Eden najbolj aktivnih naših zabode pričakovalo, zato,smo se od- stopnikov je Jos. Seme v Moon ločili, da počakamo z odvezo in j Runu. V kratki dobi je pridobil odpustki do prihodnjega tedna, j 46 naročnikov samo v Moon Runu, kajti ta teden je prišlo vsega sku- j Papaj komaj 73 novih naročnikov. J. Praznik pošilja 3 naročnine, vstaviti pa smo morali list runo-; poslal bi več, pa je tam malo roja-gim našim starim naročnikom,; kov, ki pa so sedaj vsi naročeni na ker niso naročnine ponovili. To-- Glas Svobode, raj smo napredovali samo za par Govekar iz Kansasa 2 nova na-naročnikov. Upamo pa da se bodo j ročnika. naši zastopniki podvizali in skuša-; J. Zaitz iz Fort Smith, 2 naroe-li dobiti kar največ novih naroč-. nika. nikov in da bodo obiskali tudi j J. Pletersek, 2 nova naročnika, stare naročnike, katerim je že na- - Jos. Modec iz Adamson pošilja ročnina potekla. Zapomnite si, da dva nova naročnika in podporo za dvakratna izdaja Glas Svobode bo tiskarno. kmalu izšla in tedaj bodo imeli J. Kramer pošilja zopet dv-a na-naši čitatelji dvakrat toliko čtiva j ročnika z obljubo, da v kratkem kot ga imajo sedaj. Tukaj je mala, zanimiva novi Ca, katera je utekla izpod nosa na šega urednika pa jo je zapazil u ¡pravnik. Glasi se: Krištof Kolumb je bil Jud. Dr Madison C. Peters trdi v | pošlje več. J. Rihtar je poslal tri nove naročnike. C. FRANZ krojač svojem i čistim in likam moške in ženske članku v Trend [Magazine, da Krištof Kolumb ni bil Italijan, ampak Španjolec, rojen v Pante-vedra ,v provinciji Palacija na Španskem da je bilo njegovo pravo ime Colon ih da je bila njegova mati Suanna Fonterosa, pravo židovsko ime. Dr. Madison pravi: “Zaradi preganjaj se je rodbina preselila v Italijo. Dokazano je, da je bil- Cristobal Colon, kakor so ga imenovali Španjolci in kakor se je sam imenoval, rojen v letu 1435 in ne v letu 1446 kakor pravijo tisti, ki trdijo, da. je bil rojen, v Genovi. Če se bi bil Kolumbus javno izrazil. da je Jud, bi se mu njegovi načrti nikoli ne posrečili. Pomislite kako bi ga sprejeli španski dvorjani in kraljica, ko je prosil za pomoč, če bi bili vedeli, da je Jud. Njegovega stričnika Andreja Colon so obsodili leta 1489 na grmado, ker je simpatiziral s preganjanimi Židi. Judje in ne zlato, so silili Kolumba, da je šel iskat nove poti do Indije. Pripovedka o biserih in zlatu je bila sama izmišljotina, sa- obleke. Izdelujem tudi ženske obleke, kakor tuli dežne plašče (rain eoats). 19 Jefferson Ave. Canonsburg, Pa. Feeling‘TirEvery Day f Napadi influence, ka-®j šlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno v svoji hiši in če ' ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb. F. AD. RICHTER & HO. 74-80 Washington Street, aew lur* wJ Richterjeve Congo Pilule olajšajo. j (25c. ali 50c.) NAZNANILO. Rojakom v WITT, ILL., in okolici naznanjam, da sem preselil svojo Gostilno na IMokomis, III. kjer točim najboljše Schoenhofen pivo, kjer imam na razpolago vse unijske smodke in najboljše likere in domača vina. Nova naselbina! Vsi rojaki dobrodošli! MATH. STERMEC, lastnik. Pilsen Auditorimn Restavracija in tufé JOS. FALTA, lastnik. 1657—61 Blue Island Ave. Chicago, lil. Največje dvorane na zapa dni strani Chicage. Impertirán Pilsner, Anheuser-Bush, Micheloib in Primatov vedno na čepu. Imp-ortirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. N LBO c™_CIGARETTES 10 w 5c c Najboljši med vsimi, Č /•sfi-dobri-2Tado'Voljtijoči Izjemno dober tabak Največja in najstareja lekarna v Chieagil gjfggj C. G. FOUČEK " Lekarnar 25 let 1801 Center ave., vogal 18. cesta. Kedar potrebujete zdravila, ali le-karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušenj češki-siovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času sme odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G. Fouček 1801 S. Centro av. CHICAGO, ILL. Prodajam šifkarte za vse linije in izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. Za prihodjo zimo. Obleke ali suknje Pazite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano. Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta JELINEK & MEYER, lastnika HING® NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELjCANAL 448 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. sszmmm Možj e ozdravlj eni v Sdneli f BREZ NOŽA (EN BOLEČIN. Ozdravim veacega, kdor trpi na VaricoceM, Structari; dalje onim. ▼tm nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico Im botesnt tičočieh se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeSno zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pcsitlvno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v jetrih. zdravljenje ni treba STALNO OKREVANJE (Za TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Žlvčene one-raogtaBti. eiaboet, na. por. zaetrupljecje la zguba vode. PLJUČ A naduho. Bronchltis. srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najao-veJM metodi Nasvet zastonj. DR. ZINS, 183Sj^A’; Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr, do 4 oop. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. plačati) Z A STRU V* LJENJE KRVI in vseh drugih, kotnih bolezni, kakor -prtiče, Judje, onemoglost Itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine ▼ oza-ture, garje, otekitln», podju in druge organske bolezni adravim u •talno. Preiskovanje zastonj. Chicago 130^31 Hartford, Ark. :Kot ixoiv naseljenec tukaj v Hartford sem se namenil nekoliko opisati tukajšne razmere, ker mislim da se 'le malo kedaj oglasi kedo iz te naselbine. Tukaj se dela ,po nekaterih rovih vsak dan, ■delo se pa težko dobi, zato ne svetujem rojakom hoditi semkaj za delom.. Zasluži se dovolj ddbro. Tu ko delam jaz rov št. 4 je premog visok štiri čevlje, delamo za strojem, plača je pa od tpne 52c. Slovencev nas je tukaj le malo, a naprednjaki smo večinoma vsi. — Farovških plenic • tukaj ne prebiramo, naročeni smo do malega vsi na napredne liste, ker se zavedamo našega kritičnega položaja. Rojiaki se še premalo zanimajo za napredne liste, in virjame-.jo le sladkim besedam farskih lenuhov in lažnjiveev, kateri živijo od naših žuljev, zato svetujem rojakom, da se naročajo na napredne liste, in ne na farizejske cunje, katere pišejo sam. 'humbug. Ta orna banda nas straši ‘s peklom in hudičem”, in z drugimi strašnimi rečmi, ki niso in ne bodo eksistirale. Te orne vrane delajo zmi-raj le na to, da bi ubogi zahirani •delavec ne spregledal in ostal .vedno v temi. Veliko se je pisalo po časopisih o “kristusovem namestniku” morilcu Hans Schmidtu, kateri je tako lepo izkazal ljubezen do svojega bližnjega, zato naj omenim tudi jaz nekaj o tem slučaju. Farji so na vse p ret ege dejali na to, da bi bil Hans 'Schmidt spoznan blaznim, toda on sam je izpovedal, da je s .premislekom umoril Ano Au-muellerjevo. In tudi če bi bili farizeji dosegli svoj namen, bi noben pameten človek ne verjel v njegovo blaznos-t, zakaj? Ker do sedaj še ni noben “norec” ponarejal bankovcev kakor jih je Hans Schmidt. Misjonar v 'Chicago in »Janez v Jolietu dober tetk! Sedaj pa naprej. Naj 'bi to storil kak organiziran delavec, potem bi rim. kat. cerkev .hitro razglasila na vse strani in vpila kaki so socijalisti, brezverci, odpadniki itd. Sedaj pa ko se gre za razkrinkanje farskega pohlepueža in prasca, pa ta črna. garda lepo molči. Zato pa delavci, >v .slučaju da pride kak orni postopač od te garde iv vašo hišo pobirati podporo za cerkev .Mi ka.k drug “sveti namen” pokažite mu vrata in dajte mu na-. mesto dolarja pik in lopato, on naj si gre služit denar poštenim potom, kakor si ga služimo mi. Svoj čas je poročal g. M. Pogorelc v "Glas Naroda”, da smo u-stanovili v Tercio, Colo. pevsko društvo. Tem potom naznanjam vsem prijateljem petja, da je ¡bila stvar od začetka zelo težavna. Prvič nam je manjkalo glasov, in bilo nas je samo sedem! Bilo je dovolj slovenskih fantov, ki bi lahko pristopili k našemu pevskemu društvu, toda zanimali se niso za petje. Dragič pa jaz kot pevovodja nisem bil poprej nikdar pri pevskem zbora kakor .v ljudski šoli v Trbovljah smo imeli “kvartet”, pri ¡katerem sem tudi jaz pel, Zato je bil začetek zelo težak. Melodije za posamezne glasove sem dobil na koncertnih citrah. Potrudil šem se toliko, da smo mislili prirediti meseca oktobra vstanovno veselico. Naučili smo se v treh mesecih šest narodnih pesmi in eno naigrobnico. Naj omenim tukaj mojega prijatelja Louisa Slamnik. On je izvežban 1. tenorist, is: svojim krasnim tenorjem mi je pomagal dosti pri petju ko smo se začeli učiti, in tem potom se mu zahvaljujem, ker brez njega bi ne bili tako hitro napredovali. '¡Mislili smo prirediti veselico, 'toda ta želja se nam je izjalovila, in ves trud. je bil zastonj. Sept. 22. je bil proklamiran štrajk in kot zavedni delavci nismo hoteli skaJbat, prisiljeni smo ¡bili se razkropiti na vse strani. “To je usoda proletarijata.” 'Članom bivšega pev. društva “■Slavček” naznanjam tem potom da ima znalke, ki smo jih naročili pri g. M. Pogorelcu, naš ¡bivši tajnik Martin Kovač, Forestia, P. O. ¡Box 32, Tex. Kedor bivših elanov hoče imeti znak naj mu pošlje 80c on mu hode znak nemudoma poslal. Končno še želim da bi se člani bivšega pev. društva “Slavček” še keda j združili, in naprej napre- dovali in delovali na polju petja v korist in proovit sl. naroda.. Pozdrav ivisem naprednjakom širom Amerike. Alex. Jahn, Box 27. Beaverdale, Pa. Ker ni nikoli nobenega dopisa citati iz naše naselbine, šem se jaz namenil nekoliko poročati. — Kar se tiče delavskih razmer, so večinoma po stari navadi; delamo še precej dobro a zaslužek je pa različen, eni zaslužijo dobro, drugi pa slabo da ,se sam sebi sinili. Tako je in nič drugače. Kapitalisti ne gledajo na to, če delavec kaj zasluži ali nič; to jim je 'vseeno, samo dla. oni dobro živijo na stroške drugih. Oni nimajo nič krščanske ljubezni do bližnjega da si sta. brata klerikalizem in kapitalizem. Klerikalizem samo uči tako, da kapitalist lahko ljudi izkorišča kakor se mu zljubi. Zavednega delavca izkorišča samo eden, nevednega pa oba do skrajnosti; nič ne gledajo ne na božje ne na cerkvene 'zapovedi, to jim je ¡kšeft in zopet 'kšeft, samo ljudi slepijo s tem, da se jim že naprej dobro godi, drugače bi bili na zemlji nepotrebni in bi morali iti na “oni svet”, ki ga nam obljubujejo. Ko bi ljudje prišli do pravega prepričanja, bi jim pokazali figo in rekli : pojdite od koder ste prišli vi in vaši nauki! Kako bodete učili, ko sami ne spolnjujete kar učite; kako morate druge učiti, ko sami ne znate dražega kot farbati! Pojdite se solit vi in vaši nauki, mi jih ne potrebujemo. Dolgo časa ste nam trobili ali prišel bo čas, ko bomo z vami obračunali, kakor kdo zasluži. Tega. mora biti en'krat konec! IJukaj srno .ustanovili socialističen klub, .pa nič ¡kaj ne napreduje; to je kriva malomarnost Slovencev, ki se nič ne zanimajo za svojo delavsko stranko ; samo kar jim celibatar pove, to mislijo, da je vse prav in da mora vedno tako biti v sužnosti kapitalizma in klerikalizma. In če bomo zmerom tako sanjali, se nam ni treba bati, da bi bilo kedaj kaj boljše. S socialističnim pozdravom Tony Zalar. Maryville, 111. Vsim cenjenim sobratom in sestram spodaj navedenih društev S S. P. Z. izrdkam 'tem potom naij-toplejšo zahvalo za meni velikodušno podarjene .podpore v moji dolgi ¡bolezni. Darovala so sledeča društva: Dr. št. 63, Sheboygan, Wis. $3.16; dr. št. 90, Washoe, Mont. $3.80; dr. št. 89, ¡Morgan, Pa., $5.00; dr. št. 112, Whitsett, Pa., $4.50; dr. št. 1 Chicago, 111., $2.00; dr. št. 38, Jenny Lind, Ark. $5.00; dr. št 69, Brewster, 'O., $2. Skupaj $25.46. Ponovna hvala vsim darovalcem. Franlk Deželak, član dr. št. 108 SSPZ. Issaquah, Wash. Kakor že znano, smo se 8. sept. sešli v ¡Milwaukee, Wis. iz raznih držav Amerike, delegati in zastopniki konvencije SSPZ. Omenjeni dan ob 8. uri zjutraj smo pričeli tradapolno delo in ga, kakor upam v prid delavskega trpina častno končali dne 18. sept. ( ob 9 . uri zvečer, nakar smo si v slovo podajali bratske roke. Ze isti večer in dragi dan razšli so se vsi delegati razun J. Kočevarja, da zgotovi 'k on venčni zapisnik. in jaz sem :pla čakal na poroko mladega para, katere ženit-■vausko veselico smo obhajali teden pozneje piri rojaku Jožef Florjane na West Allisu. kateremu izrekam srčno zahvalo za trud in požrtvovalnost, mlademu paru pa zakličem: Živela v ljubezni mnogo, mnogo 'let! Po ženitovanski veselici dragi dan, podala sta se mlada poročen-ca z mano na pot proti Washington, nakar smo srečno dospeli dne 28. sept. na tukajšno mesto Iss'a-quah. Tn tukaj smo zapet pri steklenici ječmenovca ter v družbi veselih rojakov sukali pete do polnoči. To bi bil čitateljem 'G. 8. opisal že popred a mila narava mi jd, do-speivši nazaj na. svoje mesto, podelila slabo zdravje, kar je vzrok zakasnel osti. Sedaj sem zopet zdrav in opravljam kakor poprej v premogovniku svoje tradapolno delo. Konvenčnih podrobnosti ne bom opisaval, iker je čitateljem znano že iz zapisnika. Samo toliko rečem, da moja roka ni sposobna zapisati zadostno hvalo vsem mil-wauškim Slovencem, posebno pa dr. št. 24, 50 in 111 za tradapolno požrt vovalnost in za prijazni sprejem. Kličem vam torej : Milvvauški Slovenci le tako naprej v slogi in bratski ljubezni do svojega cilja! Math Kramer, bivši delegat dr. št. 68. Renton, Wash. Prosim da mi odstopite nekoliko prostora v delavskem listu, kateri zastopa delavske interese in bije silen ¡boj proti kapitalistom in njihovim zaveznikom črnosuk-nježem, ki delujejo pod plaščem edino zveličavne rimokatoličke cerkve in ki se kažejo nevednemu ljudstvu, češ,. da, so edini, ki pomagajo revnim, a v resnici pa le skrbijo, da oni imajo sami tisto že na tem svetu, kar tebi nevedni delavce obetajo na ono stran groba. Opisati tudi hočem tukajšnje delavske 'razmere. Zastavkali smo 8. julija t. 1. in se še danes nahajamo na stavki in tudi ne vemo, če bo štrajk sploh končan do prihodnjega leta. Garjeveev dela toliko, kolikor jih dražba rabi in so ograjeni kot poredna žival, »ker ni prav varno za njihovo garjevo kožo, ako se prikažejo iz njihovega skebskega brloga. Borimo se samo za priznanje unije in linijsko plačo ; toda požrešni kapitalisti nam ne privoščijo še tistih malih drobtinic, katere padajo raz njihovih preobloženih miz. Vsakem delavcu je lahko znano, v kakih razmerah se nahajamo. Res nas unija podpira, ali vseeno biti nad leto dni na štrajku, nam gotovo poteka vsak mali prihranek, katerega smo si poprej pristradali, posebno pa še onim, ki imajo veliko družino. Tudi imamo društvo št. 85 pripadajoče k S. S. P. Z., katero pa ne napreduje pač pa nazaduje, ker nas Slovencev tako ni 'veliko tukaj, in še ti polagama odhajajo s trebuhom za krnham. Do sedaj smo še vedno redno plačevali mesečni prispevek ne da bi prosili kake pomoči; ali če bo štrajk še'vedno trajal naprej, tedaj bomo prisiljeni se obrniti do milosrčnih rojakov, da nam priskočijo na pomoč v tem bednim položaju,’ in če ne več vsaj toliko, da nam bo mogoče obdržati društvu. Poleg že tako velike bede, kaj rado še kaj hujega pride, kakor je zadelo našega rojaka in sobrata John Kovačiča. Po kratki bolezni mn je preminula edina 6 letna hčerka, katera mu je bila v tolažbo v njegovem bednem položaju. Bila je edina, s katero sta si roditelja krajšala večerne ure, toda še to jima je iztrgala nemila usoda dne 29. sept. in smo jo pokopali 1. okt. In sedaj pa pride še naljhujše, toraj poslušajte in strmite : Pokopali smo jo brez katoliškega popa. in ne na katoliški mirodvor. Seveda, nektere osebe so bile kar iz sebe. in so menda mislile, da. se bo kar svet pogreznil. ali pa da bo morda prišla nazaj. Ali do danes še počiva prav mirno in bodite prepričani vsi oni mameluki, da zanjo ne bi bilo prav nič bolje, če bi jo bil pokopal katoliški pop in bi v svoj žep po-basal nekaj dolarjev. Pripomniti še moram, da je bil sprevod veličasten in se je pogreba vdeležilo toliko ljudi, da si jih nismo nadejali tako velike vde-ležbe. Rediteljem ranjke izrekam svojo globoko sožalje. !N!a tukajšnje sosedne draštve spadajoče k ,S. S. P. Z. pa apeliram, da gori imenovanemu priskočijo na pomoč in mu nekoliko pomagajo, ker za njega so bili stroški večji, kot jili on zamore v sedanjih časih pokriti. Naj še omenim, da slovenskih skebov menda tukaj ni. Pozdrav vsem zavednim delavcem. Štrajkar. Louisville, Colo. Ker so bolj redki dopisi iz našega mesta, torej prosim, da se mi dovoli nekoliko prostora v našem listu Glas Svobode, na katerega mi moral biti naročen v sale delavec, da bi eital delavske razmere ne pa farskih smetišnic, ki napeljujejo v staro sužnost in tudi sem siguren, da je naše mesto bilo organizirano pred tremi in pol leti in je tudi še sedaj. Tukaj imamo samo štiri linijske majne, v katerih se komaj bori kruh zasluži, v dragih vsih se pa skeba po celem distriktu of Northern Colorado. Ali to še ni vse, marveč so sedaj velike kompanije naročili strojne puške, da bodo streljali na revne delavce, če bo kak trobelj. Dovolj je, da nam grozijo s puškami sedaj, ko smo jim pripravili milijone. Zaveden delavec, premislite vsaj enkrat, zakaj ste na tem svetu in da ne boste vedno poljubljali bič, s katerim se vas tepe; kajti če nas je bog ustvaril, tedaj nas ni zasužnjil, marveč nam je dal svobodo, katero si moramo ohraniti, da nas kapitalisti ne bodo po Ameriki preganjali kot nemo živino. Ali to še ni yse. Nek far je one lenuhe, ki se vtikajo v naše unij-ske razmere, ko jih prav nič ne brigajo kako se dela. netil samo da bi kaj prišlo v njihovo bisago, ki drži več kot peklenško brezd-no. Toda kdo jih je z val v Ameriko? Nihče! Rinejo se sem sami samo, da lenarijo ob naših trdih žuljih. Ali stran s takimi lenuhi! — Far je far, nič ne koristi za nas delavce. Naj si ga kapitalisti plačujejo, ki zanje dela! George Volk. San Francisco. Oni. Ako človek gre po svetu in gleda z odprtimi očmi, vidi po vsih krajih slab in: povsem krivičen delavski položaj. Kaj je še dandanes v 20tim stoletju delavec oziroma delavski oče in mali? Oni noč in dan trdo delajo, živijo skromno in v slabih stanovanjih s svojo družino. Ko njih sin malo odraste in se začne razvijati, a ni še za delo sposoben, ga karal a list že ima na verigah sužnosti. — Z hčerjo je ravno tako. Ako je de lavčeva hči 'kaka krasotica, potem jo vzame ter vrže v belo sužnost, se ž njo zabava in ako pa ni krasotica, potem jo pa pahne v trpežne in zaduhle tovarne; stariši postanejo onemogli in do kraja izmučeni, kapitalist jih potem odslovi še od tistega bornega zaslužka ter ostanejo brez vseh sredstev. Dražega ne ostane kot roke polne žuljev in raztrgane hlače; ostanejo zapuščeni od celega sveta. Kapitalist se pa veseli in zabava z dobičkom, katerega mu je nakopičil izmučen delavec. Delavci, mi nesmemo in r.emo-remo več pričakovati, da bi kapi talisti za nas (kaj dobrega storili; tega ne bo. ampak mi si ga moramo sami priboriti. Delavci nismo krivi, ako nas je rodila revna mati, bodemo pa krivi ako ne delamo za človeško družbo; mi ne sinemo klečeplaziti pred delodajalci in jim kupovati smodke, pijače. zabavališče in mu še celo denar dajati za delo. To sem že videl v mnogih krajih a ne bi se smelo delati skeb-sko delo. Seveda, zaveden delavec ne bo kaj takega storil, samo klerikalizem se v takih slučajih zelo odlikuje; žalostno, a resnično! — Tudi je žalostno, ko še veliko delavcev veruje, da mora biti suženj in gospod, ne da bi vprašal zakaj mora tako bati. Mi se pač nismo zato rodili, da bi iza drage delali in da bi se drugi zabavali xa naše žulje. Mi smo tako rojeni, kot kapitalist. Mi imamo iste pravice do udobnega življenja kot bogataši, a rimokatoliškega postopača pa sploh ni potreba in ga tudi nerna-ramo. Mi nemaramo izkoriščevalcev, ne morilcev, ne bigamiste v in ne olišpanih prostitutk. Mi nočemo da bi naši sinovi zanje dali življensko moč i ne da bi se zabavali z našimi hčerami. Krist je rekel “ljubite in množite se med seboj”, kar je povsem resnična in pravična beseda. Ali zakaj se je ne držijo kapitalisti in njihovi hlapci in povsem v drugi obliki zavijejo?! Mii delavci se moramo združiti in delati v korist človeške dražbe, ker le v slogi je moč. Ako nas izkoriščajo ali hočejo izkoriščati, pa naj si bo kapitalist ali njegov hlapec, naša dolžnost je. da se mu pokaže hrbet. Zatorej delavci, trpini, združimo se in bodimo vsi za jednega jeden za vse. Delavska roka je okostela in žilava; ona vse’premore in tedaj pridemo do pravice. Ako tako naredimo, potem nam bodo naši o-troci ¡hvaležni in nam ne bodejo pozabili hvaležni spomin, ko bo že nas krila črna zemlja. Ako pa bodemo živeli kar tja v en dan ■brezbrižnosti, bodo pa gotovo rekli: “Naši predniki so bili pa grozno nazadnjaški in nezavedni.” Naj zadostuje, se bom pa še o-glasil prihodnjič. I ScX°£0^ I I GO. 2656 So. Crawford Av., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva , obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljen je Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi dr ti 31 "V ena. p ra.-V tla. in prebode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista "Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. DENAR IN ČAS SI PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z Naši safety razorji so izdelani e najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od vseh drugih izdot-kov te vrste. Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana. Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le ▼ tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka ta sicer: Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo in niklasta glava z 7 Težili v lepi škatuljl .............................................. $1.0« Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl- nej škatuljl ............................................$2.M Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo in glava, z 25 rezili v elegantni škatuljl.......................$8.0« Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto. BENKO RUS CO. 11250 Indiana Are. Chicago, Illinois Benko Rus & Co. Safety razor-jem Compagnie Générale Transatlantique ; *-- I* New York ▼ Avstrijo £ Havre Basel. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St.. New York at? Potniki tretjega razreda iliiMnJi brezplačno hrano na parnikih dralka snažne postelje, vino le rasna ms—s jedila. HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak S. S. France nov dvovijak) La Lorraine sredo obio. uri zjutntÿc 8. S. La Provence 8. S. La Savoie jboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. Rocha n» beau (nov. dvovijak) S. Niagara 8. S. Chicago S. S. La Touraine Glavni z atop na 19 State 8t., New Y>rk. MAURICE W. KOZ, glavni zastopnik za zapadu. 139 N. tta&rbont St. Chira$o, Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1J19 So. Racine Ive., Chicago, |||j (Prej Centre, sedaj Racine ave.) Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jambi aa pristnost in okusni Izdelek naročenih potrobKfta, Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik. ■‘»WW" Í Solidna slovenska trgovina i i * ? V zalogi imam vso zlatnino in srebrnico, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo. V zalogi imam tudi gramofone, s lovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. 8e priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE 6034 8t. Clair Ave. CLEVELAND, O. Louis Kaušek. 1 RAZNO IN DRUGO KRANJSKO. Nesreča na železniški progi, — Dne 14. ra. m. opoldne se je zgodila ;pri Ležečah velika nesreča. 'Poštni vlak, ki pride ob treh popoldne iz Trsta v Ljubljano, je pri Ležečah povozil brzojavnega mojstra Franca Gobanca iz St, Petra na Krasu. Zapušča ženo in t^ri otroke. Ponesrečenec je bil doma iz Vodic na Kranjskem. Deželmozborske volitve na Kranjskem razpišejo najbrže že te dni. Volitve bodo meseca decembra in sicer dne 1. za splošno kurijo, 9. za kmečke občine, 16. za mesta in: obrtno in trgovsko zbornico in 22. za veleposestvo. Hudo se torej mudi klerikalni vladi in klerikalna stranki, da preprečijo razsodno sodbo kranjskih volil-cev z daljšim volilnim 'bojem. Utonil je desetletni učenec Avgust Ločnar s Save. Več šolarjev se je kopalo v Savi in Ločnar je hotel pokazati svojim tovarišem, kako dobro da zna plavati. Plaval je predaleč in: naenkrat izginil v valovih. Otroci so prestrašeni odhiteli, ne da bi bili komu kaj povedali. Zato ni mogel priti nihče ponesrečenemu dečku na pomoč in so dobili dečka šele drugi dan. Roparski umor pri Škofji Loki. V Zmineu v Poljanški dolini stoji precej na samoti ob deželni cest' gostilnica in prodajalna “pri Jur-ju”. Gostilničarka Marijana Krajnik, ki gospodinji svojemu bratu Matevžu Dolencu, je bila v nedeljo 12. m. m. zjutraj sama doma s petletnim sinom. Ob pol sedmih pride v kuhinjo človek, ki ga o-trok ni .poznal, in reče otroku, naj gre v sobo. Ko pride otrok zopet čez nekaj mamut iz sobe, najde mater v mlaki krvi v zadnjih zdihljajih. Umor se je zgodil tako hitro in tiho. da na niti otrok slišal ničesar, niti ponesrečene teta, ki stanuje v posebni sobi pod gostilno. Komisija, ki je došla še dopoldne na lice mesta, je konstatirala, da je morilec udaril s težkim orodjem — morebiti s sekiro — umrio po glavi silno močno, da je bil udarec takoj smrten. Nesrečna žena je dobila na glavo tri smrtonosne silne udarce tako, da so se videli možgani. Nato je pobral iz prodajalne denar — nekaj nad 40 K — ter odnesel ste tri škatlje cigaret. Umor in rop se je izvršil tako hitro, da ni roparja videl nihče, dasi so ljudje hodili mimo k maši. Ob petih popoldne je prišel iz Ljubljane g. Toplikar s svojima psičkoma, ki sta našla sled, držečo v grmove nad hišo. kamor je morilec bržkone pobegnil. Otrok je zažgal. V soboto 11. m. m. dop. so pogorela vsa poslopja v Dvorski vasi, okr. Radovljica. pri Lenčku. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami. Požarne hrambe so prišle prepozno. Zavarovano je bilo baje samo za 600 kron, medtem ko presega škoda zavarovalnino trikrat. Nezgoda pri streljanju. V Rašici pri TVebeljevem so streljali lovci v tarčo. Pri tarči je pazil na u-činek strelov 191etni Ignacij Čoš. Ker dalje časa lovci niso ustrelili, je radovedni fant pomolil glavo izza tarče. V tem trenutku pa je počil strel in fant je dobil strel r desno oko. Poškodba je jako nevarna . PRIMORSKO. Delavec streljal na poslovodjo. V soboto 11. m. m. dopoldne je nek dalmatinski delavec v tržiški ladjedelnici petkrat ustrelil na poslovodjo Koeniga. Delavce je mislil, da je Koeniga zadel do smrti in si je potem prerezal z britvijo vrat. Oba so prepeljali v bolnišnico. V Solkanu so okradli tatovi 'krojača Vugo ter mu odnesli blaga in oblek v vrednosti okolo 5000 K. To se je zgodilo v noči od četrtka na petek. Dva tatova so že prijeli. Ponesrečen potapljač. Iz Pulja poročajo, da se je ponesrečil v Valdifigo, kjer se dela za vojno mornarico, potapljač Pavel Ver-nier. Delal je v veliki globočini: kako se je ponesrečil, se še ne ve. Potegnili so ga iz vode mrtvega. Mož zapušča ženo in štiri otroke. Samomor stavbnega mojstra vojne mornarice. Stavbni mojster vojne mornarice Ilugo Labartin-ger. doma iz Kufsteina. se je v svoji vili na Monte Para dj s c u- strelil. Lahartinger je bil oženjen. Vzrok samomora ni znao. KOROŠKO. Defravdant iz Podnarta prijet v Celovcu. V torek 14. m. m. ponoči se je pripeljal iz Beljaka v Celovec z izvošČ.kom mlad mož, ki je po gostilnah v Celovcu popival in plačeval za druge. V sredo zjutraj so ga v neki gostilni, kjer se je nastanil z neko družico, povabili iz pernice in ga povprašali, kdo da je. Rekel je. da je Janez Ostermanu, pismonoša iz Podnarta ,da je svoji ženi pobral iz o-jmare denar in napravil “potovanje” preko Beljaka v Celovec. Na i telegrafično vprašanje pri orožnikih v Kropi se je pa izvedelo, da je Ostermanu poneveril pri postnem uradu v Podnartu 236 kron in pobegnil. Pri njem so našli še j 130 kron, drugo je že zajuekal. “Modern” samoumor. V Celovcu se je v kopalni sobi s plinom zastrupil inženir Janez Doiuain-ko. Kopalno bano je dal odnesti iz sobe, namesto nje je postavil v kopalno sobo divan, na katerega se je vlegel. Poleg mrtveca so našli več praznih steklenic, v katerih je bil prej šampanjec. Moderni samomorilec se je torej hotel po “najboljšem” alkoholu omamljen zagugati na drugi svet. Do-mainko je bil zelo zadolžen. ŠTAJERSKO. Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo ženo. Iz Arveža poročajo: Živinski trgovec Jožef Tinah er je v torek 14. m. m. ob osmih ustrelil v kleti svoje hiše svojo ženo. Zadel jo je ravno v srce. Tinaher je storil dejanje iz ljubosumnosti, žena mu ni bila zvesta. Poizkusen samomor rekruta. Iz Celja poročajo: 8. oktobra je prišel k tukajšnjemu drugemu bataljonu deželnobrambnega infante-rijskega regimenta št. 26 posestnikov sin France Hofer. Že prihodnji dan se je zabodel z žepnim nožem v bližino srca. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, a upanja ni. da okreva. Vzrok samomora ni znan. Pes požrl 1000 K. V Celju se je dne 9. m. m. zabaval polkovni zdravnik dr. Leisner z velikim psom. Pokazal mu je tudi tisoč-kromski bankovce, po katerem pa je pes hlastnil in ga požrl. Kljub temu, da so psa ustrelili in secirali, je bil bankovec izgubljen. Vlak je povozil blizu postaje Slovenska Bistrica dveletnega sinčka železniškega čuvaja Osvaldi-ča. Fant ima strto desno pleče in desno nogo nad kolenom. Obesil se je iz neznanih razlogov posestnik Vincencij Dovečar na Šardinjah pri Vel. Nedelji. RAZNO. Škof in Johanca. “Zarja” poroča: Ko je bala Johanca še svetnica in telečja kri še njena kri, je romal na božjo pot v Vodice tudi ljubljanski škof dr. Jeglič, kojega je trpljenje svete Johanee tako prevzelo, da si je izprosil od nje dve prešvicani in s sveto telečje krvjo namočeni srajci ter ju odnesel obenem s kosom zamazane rjuhe kot relikvijo v svojo ‘‘ prestol ico” v Ljubljano. Da je dr. Jeglič doktor svetega pisma, ga deloma opravičuje, ker je razumevanje te vede prvi pogoj neomejena naivnost in otročja lahkovernost. Tudi nas ue sme motiti, da je naš pobožni romar član mag-natske zbornice, ker vemo, odkod se ta korporacija po večini rekrutira. ¡Smiliti se nam morajo ovčice, ki imajo tako zarobljenega pastirja. —- Sedaj nekoliko lažje.razumemo, zakaj je deželni glavar zabrani! v deželni zbornici razgovor o vodiškem škandalu. Škofove “relikvije” pač premočno smrde in le vsled splošne gnilobe kranjske in sploh avstrijske se ■smrad ne občuti tako, kot bi se v normalnih razmerah. Kolera na Hrvaškem še ni ponehala, marveč se naznanjajo še novi slučaji. V Kuzminu je 6 novih slučajev kolere, 3 smrtni, v Vinkovcih 3 slučaji; dosedaj je bilo vseh slučajev kolere 431, u-mrlo je 184 oseb. Stavkokaz, morilec — oproščen. Pred porotnim sodiščem v iStetti-nu je bil 9. m. m. obtožen stavkokaz Brandenburger umora. Bran-denburger je bil zabodel ob priliki stavke v tovarni za cikorijo v Stettinu brez vsakega povoda delavca Kuhna. Tudi orožnik je izpovedal. da umorjeni delavec ni hotel stavkokazu prav ničesar. — jKljub temu je predlagal d rž a Arni pravdnih obsodbo le zaradi pre koračenja v silobranu. Porotniki, sami tovarnarji in fabrikantje so pa popolnoma oprostili morilca. Stavkokazi so nedotakljivi in leh-ko more, kolikor se jim zljubi. Kaj smatrajo avstrijski sodniki za izsiljevanje. Pred kratkim je bila pred dunajskim okrajnim sodiščem razprava proti dvema stavbinskima delavcema, ki je zopet prav jasno pokazala, da so pred avstrijskimi sodišči tudi delavci toliko vredni, kakor recimo podjetniki. Ta dva stavbinska delavca sta se trudila, da bi pripravila podjetnika do izpolnitve tegu, kar jo v delovni pogodbi, namreč, da velja deveturni delovni čas tudi za neorganizirane. O-ba sta se pa seveda tudi marljivo zavzemala za to, da bi spravila neorganizirane tovariše v organizacijo. To je bilo pa po mnenju sodnikov izsiljevanje in obsojena sta bila eden na šesttedensko, dragi na šestmesečno ječo! Ker nista pustila, da bi kršil podjetnik pogodbo in ker sta agitirala za svojo organizacijo, zato morata v ječo. — Zverinski brat. V Kamenicah na Češkem je zadavil doma 16 let stari Karol Seyfert svojo 22 let staro sestro, da bi si prisvojil nekaj denarja. Mrliča je stlačil v lesen kovček, ki ga je povezal z vrvmi in' žico. Potem se je vlegel spat. Ko so ga drago jutro vprašali starši, kje da je sestra, je pobegnil. Pozneje so našli mrliča in zaprli morilca, M so ga prijeli na nekem kelodvora. Hudobnež je priznal svoj zločin. Prebrisani knjigotržec Neki trgovec v Monakovem je dal v li^te ta insérât: “Kaj mora znati vsako dekle pred poroko? Obširna in natančna knjiga za 2:40 K. ” V kratkem je dobil nad 25,000 naročil. Ženske vseh slojev so pošiljale denar. Pričakovale so vse zasoljeno in opolzlo čtivo. Pa kdo popiše njih razočaranost, ko dobi vsaka v roke kuharsko knjigo. — Tako je naredil trgovec dobro kupčijo, marsikako dekle se je ,pa sedaj tudi naučilo malo kuhati. 1500 otrok je umorila. Iz Vrati slave poročajo, da so aretirali babico Frideriko Schoferjevo, ker je več kakor 1500 novorojenčkov na najhitrejši način izpremenila v angele. Svoj zločinski obrt je izvrševala že več let in je na leto zaslužila nad 20,000 mark. Žene in dekleta iz “najboljših krogov” 'Pruske Šlezije so se zatekale k nji. Doslej so aretirali 12 žen iz “najboljših krogov.” NAZNANILO. Člani društ. “Slov. Samostojna Jednakopravno®! ” Chicago, se vabijo na 'sestanek v nedeljo 9. i. m. dopoldan od 10. do 11. ure v Stastnijevd dvorano, 2005 Blue Island Ave. Posvetovalo se bode o obstanku društva in kateri izostane zgubi vse pravice. Isti, ki so sami izstopili ali da so bili izključeni, niso s tem vabljeni- Frank Špolar. DRUŠTVENO NAZNANILO. Društvo Bivvabiek št, 81 SSPZ vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno vdeležijo bodoče društvene seje, katera se bo vršila dne 16 novembra v navadnih prostorih. Na dnevni red pridejo jako važne točke v rešitev. Z bratskim pozdravom. Anton Burja, tajnik. FARME NA PRODAJ. 10 akrov farma, na kateri je hiša s 7 sobami, klet, kokošnjak, lep sadni vrt, vinograd. Zemlja je zelo dobra. Farma se nahaja zraven železniške postaje. Cena farmi je $1500.00; pri nakupu je plačati takoj $1000, ostanek pa na izplačila. Za natančnejše poizvedbe pišite takoj na: Anton Hauptmann, R. R. No. 1 Box 15 11-14 West Olive, Mich. IŠČEM Frank Kraševca, Albin Razpotnik, Milana Kočevarja. — Če kateri rojakov ve za njihove naslove, naj mi jih blagovoli naznaniti, za kar mn bodem zelo hvaležen. Najbolje pa je če se mi sami javijo, ako si hočejo ohraniti pošteno ime. V nasprotnem slučaju bodem primoran obelodaniti zakaj jih iščem. Paul Facchin, Listie, Pa., Box 60. če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar! Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli aii ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej, iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo on dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes. Ameriška Državna Banka 1825—1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St., Chicago, HI. HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00 JAN KAREL, predsednik, J. F. ŠTEPINA, blagajnik. Lradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 are zvečer, ob nedel-ja/h pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan. Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta. Govorimo vse slovanske jezike. Pošiljamo denar v Domovino Kaspar State Bank 1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL. «p®«« mmmm&me •• m mmmmmmmmmm® I Nered v Prebavi f Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako gnžavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam in odstranilo zaprtje in vse težkoče združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutite. i Imejte to Zdravilo vedno v hiši in ga rabite za ZAPRTJE, GLAVOBOL, BOLEČINE V DROBU, SLABOST, NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE, SLABOSTI PO OBEDU. Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar sama od sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. _ Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. V LEKARNAH. NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV. JOS. TRINER Vvaževalec in Izvaželavec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. s i ZAPISNIK KONVENCIJE S. S. P. ZVEZE. Otročji oddelek. Št. 87. Bolniško podporo po preteku treh mesecev za zunanje bolezni, za notranje po 'Šest mesecev po vstopu. Asesment kakor konvencija. določi. Št. 89. Asesment $1.25. Vsak četrt, leta povišan za 25 centov. —' Bolniška podpora po štirih mesecih vstopa. Asesment Se ne po viša, se rajši zniža usmrtnina. iŠt. 90. Bolniška podpora po treh mesecih vstopa. Asesment se poviša. Trije razredi. Št. 91. Jednakopravnost članic s člani. Št. 93. Bolniška podpora po 3 mesecih vstopa. Št. 94. Bolniška podpora po 3 mesecih vstopa. Podpora za poškodbe takoj, za notranje bolezni po šestih mesecih vstopa. Ases-jnent poviša po lestvicah. Št. 99. Podpora po treh mesecih po vstopu. Usmrtnina se zniža in asesment poviša; v slučaju da se ponesreči $100 odškodnise, ne da se odtrga od usmrtnine. 'Št. 100. Želi posebni sklad za poškodbe. Asesment naj se zviša po potrebi. Št. 101. Starostni elani naj se sprejemajo od 45 do 50 leta. St. 103. Se podvrže sklepom konvencije. Št. 107. Društvo želi, da se dovoli $75.00 za operacije. Št. 108. Svetuje trezni preudarek pri odredbi asesmeuta. Želi, da se upelje plačilna lestvica. Št. 109. Želi, da se asesment poviša v prekritje bolniškega sklada. Št. 113. Asesment ne veči kakor $1.25. Št. 118. Želi da ■se asesment zniža, drugo naj ostane pri starem. Št. 119. Da se asesment ne poviša. Bolniška podpora po 3 mesecih vstopa. Da se pogrebni stroški izplačujejo v teku 30 dni. Št. 120. Da se usmrtnina splača v 45 dneh in da se usmrtnina isto-tako splača umobolnim. Št. 122. Bolniška podpora po preteku treh mesecev po vstopu. Št. 123. Bolniška podpora za notranje bolezni po treh mesecih po vstopu; za zunanje takoj. ¡Št. 124. Želi plačilno lestvico. Podpora naj se zviša. Št. 125. Se podvrže sklepom konvencije. ¡Št. 126. Se podvrže sklepom konvencije. 'Čitanje došlih pozdravov, i »Cleveland, O., 16. sept. 1913. Cestici zborovalci! 51 članov in članic odseka Lunder-Adamič št. 20 SSPZ Vam kličejo: Obilo vspe-ha v ¡bratski slogi! A. Groboljšek, igrovodja. Cleveland, O., 16. sept. 1913. Slavna konvencija! Kot delavski možje ste zbrani pri resnem delu naroda, da se posvetujete, kako bi še nadalje otirali solzo vdovam in sirotam. Delegatom želimo največji vspeh in pošiljamo n arod en pozdrav. J. Gornik, A. Jerina, P. Gornik. Prebere se tudi zasebni brzojav del. Marna in Smuka. Pismeni pozdrav iz Claridge, Pa., 16. sept. 1913. Pozdrav od člana št. 2. — L. Sturm. Cumberland, Wash., 16. sept. Obilo vspeha želi konvenciji dr. št. 84 SSPZ. M. Lokovšek, preds., J. U- iinek, taj. J. Podkrajšek, blag. Pozdravom se zakliče trikratni Živijo! Predno se nadaljuje s pravili se določi uveljaviti predloge / navil d no večino. .Na čelo pravil se natisne sledeča zaznaeba: III. redna konvencija SSPZ zborujoča v Milwaukee, Wis., v dneh 8. sept. 1913 je sprejela to ustavo in pravila. Popravki in dodatki pravilom in ustavi. 1 ostane neizpremenjen. 2 ostane neizpremenjen do točke c, točka d se nadomesti z novo, ki se glasi: jih navduševati in poduče vati, da postanejo vredni državljani nove domovine. 3 ostane; doda se: konvenciji delegatom in delegatinjam). splošnemu glasovanju in na konvenciji izvoljenemu glav. odboru. 4 ostane neizpremenjen. P edit el j naznani, da želi vstopa na zborovanje poročevalec Preletu ”ca P. Petrič, ker se zadostno le- gitiinina se mu vstop kot časnikarju dovoli. 5 in 6 ostaneta neizpremenjene. 7 se proti koncu glasi: na njegovo priporočilo tudi sprejme. 8, 9, 10, 11 in 12 ostanejo ueiz-prenif njeni. 13- se proti koncu glasi: sprejema prosilce, če jih potrdi vrhovni zdravnik. 14 ostane neizpremenjen. ' 15 se črta in z novim, nadome- sti, ki se glasi: Stavkokazi, zdraž-barji, orožniki ,deputyi in de te k-‘ rivi, kakor tudi osebe, ki ne vidijo ali ne slišijo dobro, dalje osebe z enim očesom, ali z eno nogo ali e-no roko in osebe, ki so bile radi zločina obsojene vdržavne jetniš-nice, se ne sprejemajo v Zvezo 16. Ostane, le lestvica dedičev se spremeni v sledeči razdelek: 1. Članovi ženi, zakonskim in nezakonskim otrokom. 2. Članovim starišem. 3. Članovim ¡bratom in sestram, ako teh ni pa pol bratom in pol sestram. 4. Starem očetu in stari materi. 5. Nečakom in nečakinjam. 6. Članovim bratrancem in sestričnam v prvem kolenu. 7. Članovim tetam in stricem. 8. - Če pa teh ni pa komur hoče. 9 in 10 točka odpade. c) oporoka stane 25c. d) ostane neizpremenjena. p) se glasi: V slučaju, da kateri član zgubi polico, ali da inu kaske drugače zmanjka, mora pred javnim notarjem izgubo iste pod prisego potrditi in to notarsko potrjeno poročilo poslati na gl. tajnika z natančnim zapiskom oporoke. Tajnik mu na to izdela novo polico, kar se računa 25c. f) ostane neizpremenjena. III. poglavje. Predno se določi pristopnina in asesment se razpravlja o razredih usmrtnine in bolniške podpore. Po daljši in stvarni debati se sprejmejo sledeči razredi vsmrtnine : I. razred $250 vsmrtnine, II. razred $500 vsmrtnine, ITT. razred $1000 vsmrtnine. In sicer z dodatkom, da v slučaju, da ne piride do združitve slov. organizacij, da razrede potrdi dve tretjinska večina, splošnega glasovanja. Glede bolniške podpore se sklene, da se bode po 1. januarja 1913 plačevala v treh mesecih po pristopu in -sicer za notranje in zunanje bolezni. Zveliko večino potrjeno. šklep seje ob pol šestih zvečer. 16. seja v torek večer 16. sept. Konvenčni predsednik otvori -sejo točno ob 7 uri zvečer. Na razpravo pride bolniška podpora. Po daljši debati se sprejme predlog, da se tudi glede bolniške podpore vpeljejo razredi. Sterni razredi se istotako počaka do združitve slov. podp. organizacij. V slučaju, da ne pride do združitve, mora gl. odbor dati ta predlog na splošno glasovanje. Do časa združitve ali do splošnega glasovanja ostane pri sedanji $8.00 podpori. Asesment se določi za sedanjo bolniško podporo in vmrtnino. Pri splošnem glasovanju glede razredne bolniške podpore in -vsmrtnine se da na splošno glasovanje tudi asesment, ki bo -odgovarjal potrebi pokritju posameznim razredom. Pristopnina -ostane pri stari določbi. Mesečni asesnient se poviša na $1.35 in se deli. sledeče: 75c gre v bolniški sklad. 50c gre v smrtnin-ski sklad, in lOc gre v upravni sklad za pokritje stroškov gl. odbora, tiskovin in vožnje delegatom. 19 se Črta in nadomesti z novim besedilom, ki se gl-a-si: Glavni odbor sme razpisati splošno glasovanje za povišanje asesmenta kadar koli uvidi potrebo. 20 se popolnoma črta. IV. poglavje. 21 točka a) se črta; točka b) o-stane; v točki c) se črta globa; e) ostane; i) se črta.; g) ostane neiz-pr omenjena. 22 se črta beseda ‘ ‘ in shodih ’ ’, drugo ostane neizpremenjeno. 23, 24, 25. 26 in 27 ostanejo ne-izpremenjeni. Sklep seje ob pol deseti uri zv. 17. seja v sredo dopoludne 17. sept. 1913. Konvenčni predsednik otvori sejo točno ob 8 uri dop. čitaj o se imena delegatov in gl. odbornikov; navzoči so vsi. Čitajo se pozdravi. Brzojav iz Chicaga, 111., 17. sept. Konvenciji SSPZ. Mnogo -sreče pri vašem delu za samopomoč slov. naprednega delavstva v slučaju bolezni in nezgod vam želi Proletarec. V mislih vseh pričujočih pa naj bode geslo: za svobodo, jednakost in bratstvo. Uprav, in ured. Proletarca. Pozdravu se zakliče trikratni: Živijo! Čita se zapisnik 14, 15 in 16 seje. V zapisnik se doda pojasnilo glede vodstva Zveze, na .to se vsi trije zapisniki sprejmejo. Nadaljuje se -s pravili. V. poglavje. 28 se popravi glede starosti starostnih članov. Starostni člani se -sprejemajo do 50 leta, dalje se beseda “obnašanje” zameni z besedo “značaj”. “Vsmrtnina” se črta in-se nadomesti z izrazom: “pogrebni stroški”. 29 ostane neizpremenjen. 30 se v celoti črta. VI. poglavje. 31 se nanovo glasi: -Slovanske žene od 16 do 45 leta ¡smejo vsta-noviti društvo in so popolnoma jednakopravne z društvi moških članov. V ostalem veljajo za ženske članice iste pravice in'dolžnosti kakor za člane. 32 in 33 ostaneta neizpremenje-na. 34 in 35 se črta z ozirom 'na žensko jednakopravnost. 36 se na novo glasi: Dobe $8 tedenske podpore po preteku 3 me-secev vstopa. V čaisu mesečnih period in poroda ne do podpore. 8 dni po porodu, ako bolezen naprej traja, so deležne popolne bolniške podpore. 37 in 38 ostaneta neizpremenjena. 39- in 40 se črta. 41 ostane neizpremenjen. 42 se v celoti črta. Sledi odmor 15 min. Po odmoru se nadaljuje s pravili. VII. poglavje. Potujoči člani in njih pravice. Četrto- poglavje se zadomesti s novimi določbami. 43. Vsak član in članica zamore zahtevati pri -svojem društvu potno izkaznico, katera mu služi, v dokaz da je član SSPZ. -a) Na isti izkaznici mora biti vpisano ime člana, certifikat številka, ter objednem naslov društvenega tajnika in spečatom potrjena ; b) izkaznice izdeluje društveni tajnik, katere dobi iz gl. urada ; c) izkaznico pa plača član, kolikor določi gl. odbor. 44. Član na potovanju je dolžan točno plačevati mesečni asesment svojemu društvu. 45. Član, kateri zboli na potovanju kot tudi isti, ki je oddaljen od svojega društva, tako d-a jih ni moči nadzorovati morajo biti pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Dotični zđr&vnik jim mora spolniti posebne zdravniške nakaznice in jih mora pod prisego potrditi, ako v to okoliščine zahtevajo. 46. Potne liste za v staro domovino izdaja gl. tajnik in so veljavni samo za šest mesecev ter -se ne ponavljajo. 47. član, ko hitro zapusti ameriške obali ni več deležen bolniške podpore pač pa je opravičen do vsmrtnine. d VIII. poglavje. 48. 49 in 50 ostanejo neizpre-menjeni. 51 se na novo glasi: Predsednik določi najmanj 6 tednov, ki se i-majo kot- pogrebci udeležiti pogreba preminulega člana. Odškodnino jim plača društvo -samo. ako sklene tako društvo na svoji redni seji. Ako je le mogoče naj se društvo korporativno udeleži, siliti se k temu nemore nikogar. - 52 se doda sledeče besedilo: dostojno pokoplje svojega umrlega člana in plača stroške -pogreba, kateri nesriiejo biti manjši ko $75 in ne -višji kakor govori oporoka. Ako sorodniki oskrbe pogreb, se jim pusti prosta volja v smislu o-poroke. 53 qgtane neizpremenjen. IX. poglavje. 54, 55, 56, 57 ostanejo neizpre-menjeni. Le glede podpore se v smislu novih pravil zameni 6 mesecev v 3 mesece. Pove kako zamorete ozdraviti doma. Vsak mbški, katari je bolan, bi moral .pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako seje treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na k ateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno potrt, ah ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri drugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven -v ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, ki ji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju. POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. Steni, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprei, dokler nisc naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve saj je notr . DR. J0S. LISTER & C0., AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL. Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti malooDveza; aaprsor vam glede kakšnih stroškov. Ime..................... : ..................*........ .. ... NasloUl........... ................................................................. • 58 se črta, 59 ostane neizpreme-n jen. Sklep seje ob pol šestili zvečer. (Dalje prihodnjič.) POZOR ROJAKI! Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zabuhlih tovarnah in nevarnih rudo-kopih, dokler Vaše zdravje še ni popolnoma uničeno. Pridite v zdravo in prosto naravo, in kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in na kateri se Vaše delo stotero izplača. Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agentov je veliko in vsak svojo hvali, j Veliko hvale in vpitja navadno ni j veliko prida, radi tega ne tratite po nepotrebnem denarja in časa j po takih krajih. Pridite naravnost j v zdrav in prijazen kraj Wausau-j kee. Wisconsin, kjer se Vam nudi- i jo vse ugodnosti, ki jih potrebuje-1 te kot po ¡velikih mestih. Kjer je dobra in rodovitna zemlja, zdrava in čista voda. vedno dovolj dežja in gorkoto, zdrav in čist zrak, u-godno podnebje in klima, dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti. Tukaj ni potreba zemlje in kraja hvaliti, ker ta se sama hvali in se lahko vsak sam na lastne oči, pri tukajšnjih farmerjih in rojakih prepriča o vsem. Cene zemlji so sedaj še nizke, kupni pogoji lahki in ugodni, vožnji stroški se po zaključku kupčije povrnejo, ; postrežba je solidna in poštena o čemur se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov .prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar Vam je lahko jasen dokaz, da je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v prijazno mesto Wausaukee, Wis. kjer še vedno lahko kupite kos dobre in rodovitne zemlje v -središču nove in jako 'hitro razvijajoče se slovenske farmerske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad. ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da. bodete dobro in pošteno postreženi, ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor po vsi rojaki ki so se do mene obrnili. Ako pa želite kaj več pojasnila pišite takoj na: A. MANTEL L. Box 221 Wausaukee, Wis. Pri vsaki bolezni. Prvi korak vsakega dobrega zdravnika, je, da izčisti čreva, ker njegova zdravila ne morejo storiti prav nič dobrega za 'bolnika tako dolgo dokler je nepotrebno blato v drob ju. Iz tega vzroka -smo večkrat opozarjali naše čitatelje na Trineirjevo ameriško grenko zdravilno vino, katero naj rabijo ko hitro opazijo kak nered ali pa se dobro ne počutijo. Isto dodobra izčisti čreva, lepo naravno, brez. bolečih ali 'kakih neljubih počirtkov in ne da bi oslabilo telo. Isto tudi stimulira prebavne organe za delovanje in na ta način je navadno borim za življenje dobljena. Isto je v resnici velika prva pomoč za skoro vsako bolezen, posebno pa še v boleznih želodca in v drobju. Izčistite telo in držite ga čistega in preprečili'bodete marsi-kako bolezen. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 -S. Ashland Ave., Chicago, Tli. Če rabite dober liniment, -tedaj Yam priporočamo Trinerjev 'Liniment. M. KARA 1819 SO. HALSTED STREET Prinesite ta oglas s seboj in kedar kupite čevl-vam dam na vsakem dolarju 5c popusta. ČEVLJI za jesen in zimo. Trgovina s pohištvom in pečmi V. KOBZINA, 1849—1851 BLUE ISLAND AVE. Tel. Canal 2054 Chicago, Ul. Posebne ponudbe in tobki obroki novopo-ročencem. Lep dar s vsakim nakupom pohištva. Bernardova Vinarna in veletrgovina S Californijskimi is Importiranimi vini, žganjem in likeri se na-haja na 1903 Blue Island Avenne Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: MT. BLANCHE CHAMPAGNE. Razpošiljamo na vse dele Združenih Držav in samo proti predplaei z naročilom. Pišite -po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD. 1903 BLUE ISLAND AVE. Dept. A CHICAGO, ILL. Hrani danes! Da boš imel jutri! Prični še nocoj! Ni \ am daleč do nas, pridite! Ob sobotah večer imamo odprto od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVE. Varnost, priročnost in vljudnost. 22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih. M. A. WEISSKOPF, M. D. ■' ggggj.... —j —— Zdravnik in Ranocelnik Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. ===== Teil. t urada: Canal 476 Tal. ▼ s&unovanju: Lamidal« I9M URADNE URE SO: Od 10. d« 12. ur® dopoldan vsak dan In ®d 7. do 9. zvečer razen eb sredah fn nedeljah. DR. WEISSKOPF Je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.