ftt 38.                                             V Gorici,
................»ii«ihiimiw«mw«mm»i      iiiii i«......mmm—mmmmim-mmmi^mmmmmmimmmmm^mmmmmmmi
Iihiji trikrat n udu, In »lw«r ? torek, Četrtek in ithoU ob 4, nri popoldne t*»r itane po polt i>rojom»t.» «11 v Ooriol na tlom ftoHitj»nn
v*» |#»     .,,,,.,, lf» K
".....•.....¦ »o •
"......   -      ....   5   »
PomuiMn« It»*vilk«» nUn««jo !0 vin,
„S0C»" ima nanUtinj«? it»im< pril<n,'«: 01 na-¦tm km ..Katipot po Sortikcm in GradlUanskem" in .Kaltpotpo IJubljani in kranjskih mestih". dalj« dm tra! v :. tu „Votni re<! trleznte, pamikov-»o i>oJUmr ive>",
S:ui;i'-m!;i> st)r.'ji'!!ia nj»-a\ii:štv>) v i.osjmski ulic $vs, 7 J n<t'N',r. •. »Upniki Tisk:>tni« A. 'ialuSrf.v* M* naroČila dret doposlane naročnine s« ne oziramo Oglasi in poslanice ho ratvsi.-t*^ ;<:> I'. m-usmIi >> Um»;i«) l-kr.it hi v, 2-krat 14 v. :j-U^ h! \ vkub vrsta. V i-C k i a*. y> 'izvili Vt^e Otiu- j»> |':«->i'nu. — IUb !(,».!.'.>• nt .nj.sm v uro>i:nškvaiii ii«-!u :iO v vrsta. In olliif ;n ikL-t-!«/* tjf,itvmv(j.ikiii!i)a'i!j vh.tln zgovornost.
........                      '           [h
Odgovorni urednik in izdtabtelj Ivan Kavčič v Gorici.
ˇ soboto dne 28. marca 1908.
Tacaj XXXVIII.
»Vtae x« narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavni.
¦a nahaja v Ooapoa-I nUoi M. 7 v Ooriol v I. nad ti
Z arodnikom je mogo5> govori« vsak dan od 8. do 18
dopolnilne ter od I, do 8. popoldne; ob nedeljah ln
premikih od O, do t?, dopoludne. Upravniltvo sena«
haja v OosposklulioIBt. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni
Haroeamo in ogitie je piaSatl looo Gorica
Doplii naj se poJUJaJo le uredniltvo.
NaroCnina, reklamacijo in droge reM, katere n.
spadajo v delokrog uredništva,   naj se poSiliaio   !a
opravnlltvo.                                          ;
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »8o8e« vaak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i -60/ •
»Soda« in tPrimoreo« se prodajata v Gorici v* naSih knjigarnah in toh-le tobakaroah: Schwarzv Šobk' nI, Jfllenits v Nunski al., Ter. Leban na tokaUSfiu Jos* Veixli, Poter Kvobolj v Kapnoiaski ulici, I. Bajt v po-kopaliScni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, LHovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami LavrenSie na trgu dolla Caserma.
TtUfo* it. 83. —
»Gor. Tiskarna-« A. Gabričck (odgov. J. Fab«c) tiska in zal.
Dopolnilna volitev
V  ponedeljek dne 30. t. m. se bo vr- * šila   dopolnilna   volitev   enega   poslanca v slovenskem veieposestvu.
Za to volitev je zanimanje izredno veliko in gibanje med veleposestniki intenzivno.
Nekateri so pretresali osmorico naših izvoljenih poslancev ter sklepali, kako in koga ireba voliti, da bo vrednost naših poslancev taka, da bodo mogli vsestransko povoljno reševati svojo nelabko nalogo.
Drugi so bili glede kandidata hitro n;i jasnem, češ, da je bilo to vprašanje rešeno že na znanem shodu pred prvimi volitvami ; sklepa da se treba držati.
Klerikalci spletkarijo že dolgo časa, ker bi radi v motnem ribarili; njihova najsrčnejša želja je, razcepiti veleposestnike kar pa se ne sme zgoditi.
Prepričani smo, da naš» veleposestniki imajo najboljše namene: hočejo pač, da naj bo veieposestvo zastopano kar najbolje.
Prav imajo ! Ali pri tem treba vpošte-vatt tr<mot«i položaj, rovar':nje klerikalcev, in glavno okolnost, da gre v prvi vrsti za to, da se število naših poslancev še po;.»noži.
IVožaj je tak, da m časa razmišljati podrobno o vrednosti kandidata, če bi bii boljši ta aH oni, o potrebi, da je zastopan ta alt oni delček naše dežele, marveč položaj sili vse naše razsodne veleposestnike v to, da se zedittijo na enega kandidata ter storijo sklep : tega poj d e m o voli t.
V  enotnosti .Slovenskega kluba", o katerem poročamo na drugem mestu, tiči velika moč; v iej enotnosti je pa tudi zagotovilo, da bodo naše vseobče koristi, istotako interesi veieposestva, kar najboljše zastopane.
Gospodje veleposestniki'. Ako ima kdo še kaj pomislekov m predsodkov, naj se jih otrese   ter  se  drži   sklepa  društva  velepo-
sestnikov, upošteva položaj in misli na enotno postopanje močnega »Slovenskega kluba«, katerega moč po nepotr-ditvi Berbučevi še naraste.
Kandidat društva  veleposestnikov   je gospod
.1
fvao Jiav^ik;,
veleposestnik in župan v Biljah.
Kandidat je sposoben mož ter bo brez dvoma dober poslanec veieposestva.
Apelujemo torej na gg. volilce v veleposestvu, da izvolijo g. Ivana Savnika za poslanca.
S tem dobijo dobrega zastopnika k drugima dvema že izvoljenima, pokažejo, da so razsodni možje, ki se ravnajo po danih razmerah, ter pomorejo, da se ojači naš »Slovenski klub s.
Torej, gg. veleposestniki! Volite vsi g.
|v"at)a ;Sa$ru'k.a!
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
U SSll, dm 22. suSca I. 1908. — (Vsi smo šli voliti Kako se je naše Selo obnašalo pri sedanji volitvi za deželni zbor, se ritnn zdi vredno razglasiti v širšo javnost. Za volitev v splošni voliln- razred imamo v naši občini okrog sto volti«:"-, kateri pa volimo skupnj s erniškim županstvom. Vojilcev sicer imamo več, toda uiso vsi doma, ker so se tudi od nas ljudje začeli izseljevati v tujino za kruhom. Torej od teh sto volilcev jih je glasovalo za našo nar. napr. listo 87 (reci s«deminosemdeset): koliko klerikalcev imamo pri nas, to mislimo, da zna izračunati že vsak otrok, ko kodi komaj prvo leto v šolo. Naši možje so se udeležili volitve vsi do zadnjega iti sicer prve iu ožje. Z velikansko hrabrostjo in velikim navdušenjem so stopali ua volišče, tnko hrabro, tako navdušeno, kakor da bi Sli
ua Ijutega tartina, kakor so Sli pred stoletji : njih pradedje. Vsak je rekel grem, tudi če mi ima doma hišazgoreti, ue ostanem doma! Taka hrabrost je res impozantna, če vzamemo v postav, da tukaj pri nas nimamo nikakega inteligenta, ne učitelja, ne nobenega, da bi ljudi priganjal k temu, ampak smo sami pri-prosti kmetski ljudje. Kako bi bilo torej lepo, da bi imeli v Selu svoje županstvo; tukaj bi lahko klerikalci prešteli svoje gtasove, bi ne zamudili dosti. Ker smo pa s Orničami, Ba-tujami ia Kavnimi volili skupaj, so seveda zmagali klerikalci in sicer pri prvi volitvi za 7 glasov in pri ožji za 32 glasov, dasi smo mi pri ožji volitvi pridobili še osem novih glasov za našo listo. Toda temu je bil kriv velikanski pritisk iz farovžev, kateri je bil tik, da ni mogoče dopovedati. Vse so privlekli klerikalci na volišče, nobeden jim ni bil ne prestar, noboden ne preneumen. Take Iiavenske Bstrice" so spravili dol, kateri niso bili že mogoče deset let v Črničah, pa zdaj so vendar prišli reševat vero kakor klerikalci trdijo. Toda nobena „žavba8 jim ni nič pomagala. „Vera" je vsejedno padla in pa tako padla, da zdaj bodo nunci celih šest let lepo molčali, šele za šest let t. j. pri drugi volitvi se bodo spet lotili jo reševati.
Po zadnjih državnozborskih volitvah se je začela tudi v Črničah nekoliko širiti napredna zavest, kajti pri državnih volitvah smo imeli v črničah 103 glasove manjšine, dočim bi bili zdaj dohiteli jih, ako bi ne bili naši duhovni s takim ognjem delali. Posebno lepo se je začela razširjati nar. napr. stranka v liatujah, kjer ni bilo pred osmimi meseci kakor deset naprednjakov, zdaj pa presegamo polovico, toda tega naš Nacek ne ve, Bog varuj, ako bi vedel, ki gotovo od jeze počil;
govi.
(j Ravneh  pa sploh ne govorimo, tam vlada Se sedaj srednji vek. Ker sm v začetku govorili o Selu,   moramo tudf pri koncu. Selo stoji  vedno   na svojem  stališču
ter se vedno z yL0 vnemo okleplje nar. jiap. stranke, katero po svojih izkušnjah. jNlino za pravo spozna. Torej h koncu Vara^ldičemo; vrli Batujci in Črničani, hrabro naprej za Se^ lom po zapričeti, po začrtani poti iti želi bo-dete lepe vspehe. Kaj boste poslušali nunce, kateri Vam pravijo, da Selanci so brezverci? Lopov je tisti, kateri se upa reči, da Selaoci niso pravi kristjani, da Selanci ne spolnjujejo svojih verskih dolžnosti. Ne ozirajte se ne na levo ne na desno, ampak le hrabro naprej in ne bo dolgo od tega, ko porečete, da smo prav imeli. Za slovo Vam zakličemo: Bog živi vrle napredne Selaace! Bog živi tudi ČrniSke in Batujske napredne volilce!
Čast in slava jim! Bog živi tudi vse naše napredne iu na napredno-agrarnem programu izvoljene poslance, posebno pa našega generala in »škofa«, g. Andreja Gabrščekal Bog ga živi in ohrani ga nam še mnogo let l
Krajni odbor nar.-napr. stranke ? Selu.
ZVipaisklll. — Šest resnic. —Slehernemu naprednemu rodoljubu, ki želi napredovati, potrebno mu je znati in razumeti: L Da je slovenska klerikalna stranka na Goriškem umrla. — 2. Ker je ta stranka zadala goriškim Slovencem mnogo britkih ran, poslednič je zdelala krivici volilni red, po katerem velja en Furlan za dva Slovenca, radi tega jo je ogorčeno slovensko ljudstvo po vsi pravici dne 9. marca obsodilo k politični smrti — 3. Ker so vse to zakrivile tri osebe, namreč Gregorčič, Berbuč in Pajer; sčasom bodo ponižani iu o njih slavi niti sence ne ostane. — 4. Ker je poslanec Gabršček toliko trpel, da je rešil slovensko ljudstvo na Goriškem iz teme nevednosti, pričakujemo od njega iu njegovih tovarišev, da nes rešijo tudi tistih razmer, ki so dosedaj  vladale v  deželni palači.   — 5.
stvom vzdržati ua površju, umrje. — 6. Da
je ljubezen in ne sila v vsaki stranki potrebna,
drugače ne more narodu koristiti, ker jo na-
} rod zavrže in obsodi.   Amen. — Napisano v
kef i Malovšah na Vipavskem.
1 pa I
tega pa se mi bojimo, kam  bi potem šli po    a" ¦•"^"»j   »«*uokj »   uporni pumci.   -drugega sedaj, ko je pomanjkanje duhovnikov. ' Vsaka stranka, ki se želi z nerazsodnim ljud-Zato mu raje ne povemo, da je tudi dosti ta- ' stTOm vzdržati »a nnvrfiin.  um™   — f kiti volilo z nami, o katerih misli, da so nje-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
- „Treh mušketirjev". —
Francoski spisal: sssss^   ALEXANDRE  DUM AS.    -   —
(Dalje.)
»Zvedel sem od d'Artagnana, ki me je pozdravil v vasem in Athosovem imenu, da odpotujeta v neki zadevi, ki bo potrebovala morda dva ali tri mesece, da se reši ; ker vem, da ne prosite radi svojih prijateljev, vam ponudim sam neko malenkost: tu imate dvesto pištol, s katerimi lahko razpolagate in katere mi boste vrnili, kadar nanese prilika. Ne bojte se, da pridem vsled tega v zadrego. Če bom potreboval de-:;arja, si ga bom dal poslati z eno ali druge grajščino, -iiiiio v Bracieux-u imam svojih dvajset tisoč v zlatu, Oe vam torej ne pošljem ved, je to zaradi tega, ker se bojim, da ne bi hoteli sprejeti prevelike svote.
»Obrnil sem se na vas, ker se grofa La Fenja proti svoji volji §e vedno malo bojim, dasi ga ljubim iz vsega srca; toda razume se samo po sebi, da ponudim hkratu tudi njemu, kar ponudim vam.
¦pBodite uverjeni, da sem in ostanem vam vedno udani
»Vallon de Bradeux do Pierrefonds«
— No, k»j pravite k tomtt? vpraša Aramis. Pravim, da je skoro greh, dvomiti nad Pre« vidnostjo, ce Ima Človek take prijatelje, dragi dilerblav.
Torej ?
—  Torej si razdeliva Porthosove pištole, kakor sva si razdelila d'Artagnanove cekine.
Ko sta si razdelila prijatelja svoto pri svitu Ba-zitiove sveče, sta nadaljevala svojo pot
Četrt ure pozneje sta bila pri vratih Sain-Denis, kjer ju je pričakoval lord VVinter.
XV.
Poglavlje, iz katerega je razvidno, da Je prvi nagib vedno najboljši
Prijatelji so odšli preko Pikardije, po tej njim tako dobro znani poti, ki je vzbujala Athosu in Ara-misu nekatere najslikovitejše spomine njune mladosti.
Ko so prišli na mesto, kjer so imeli nekoč opraviti s cestnim zidarji, pravi Athos:
- Ko bi bil Monsqueton z nami, kako bi vstre-petal, prišedši tod mirno: Ali se spominjate, A ram is? Tu je dobil tisto zloglasno krogljo.
—  Pri moji veri, nič mu ne bi zameril, pravi Aramis, tudi jaz se kar troeem pri tem spominu; glejte, za tem le drevesom je bilo, ko sem mislil, da sem že mrtev.
Šli so dalje. Kmalu so tudi Grimandu vstali spomini. Dospevši do gostilne, kjer sta si privoščila nekoč on i njegov gospod tako razkošno pojedino, se je približal Athosu, pokazal s prstom na vhod v klet ter mu rekel:
—   Zalijmo!
Athos se je zasmejal, in to mladostna burka se mu je zdela sedaj  tako smešna, kakor da bi jo čul
pripovedovati o nekem drugem in bi ne imel on nič opraviti ž njo.
Ko so jahali dva dni in eno noč, so prišli slednjič proti večeru v krasnem vremenu v mesto Boulogne, ki je bilo tedaj skoro zapuščeno, zidano samo ua višini; oni del, ki se imenuje dolnje mesto, takrat Šo ni stal. Mesto je bilo močno utrjeno.
Ko so prišli do mestnih vrat, je rekel lord VVinter:
— Gospoda, storimo tu, kakor v Parizu: ločimo se, da se izognemu sumničenju; jaz poznam malo obiskano prenočišče, Čegar gospodar pa mi je popolnoma udan. Tja pojdem, ker me gotovo čakajo pisma tam; vidva pojdita v kak poljuben hotel, na primer k »Čpee du grand Henri«; okrepčajta se, in čez dve uri se dobimo na nasipu, tam nas ima pričakovati naša ladja.
In tako so naredili. Lord \Vinter je nadaljeval svojo pot ob zunanjih nasipih do prihodnjih vrat, dočim so odšla Athos in Aramis v mešte skozi vrata, do katerih so bili najprej dospeli; par sto korakov dalje sta našla gostilno, ki jima jo je bil imenoval VVinter.
Konje sta velela nakrmiti in napojiti, razsedlati pa ne; lakaja sta večerjala, ker je začelo že postajati pozno, in gospodarja, ki sta že nestrpno čakala, kdaj se vkrcata na ladjo, sta naročila lakajema, naj ju počakata na obrežju ter jima zabičila, da ne izpregovo-rita niti besedice z nikomur. Seveda se je tikala ta prepoved samo Blaisoisa, za Grimanda je bila že davno nepotrebna.
Athos in Aramis sta se napravila proti luki. (Dalje pride.)
Iz tolminskega okraja.     I
llTfllllll. — (Odelovanju društva I ca varstvo zaneraarjenlhotrok ca I sodni ol\j Tolmin v letu 1007.1 ~ Poročal tajnik dr. Josip Ferfolja na red- I nem obenem iboro dne 27. febr. 1908.) — I VpraSanje o varstvu otrok je stopilo po prvem I vseavstrijskem kongresu v varstvo mladine v I novo obdobje. Na tem kongresu, ki se je vr- I sil v januvarju 1907., je bil zbran cvet vse I Avstrije, laiki in duhovščina. Posebno častno j so bili zastopani sodniki, ki so imeli veČino j referatov.                                                           I
Ta kongres nam je pokazal avstrijsko I mladino v pravi luči, pokazal nam je vse one I skeleSe rane, na katerih trpi telesna in du- I Sevna vzgoja naše mladine. Ta kongres je I tudi razmotrival vzroke tej zanemarjeni vzgoji I in prišel je do zaključka, da je po eni strani j temu kriv nas vladajoči in krivični družabni I red, ki dopušča pri višin desettisočih kopice- I nje bogatstva in izobilja, a tira neštete mno- j žice neposedujočih slojev v revščino in po- I manjkanje. Po drugi strani pa je zanemarje- j nosti naših otrok kriva naša lastna brezbrižnost, j nemarnost in nevednost, sploh krivi smo mi I vsi, ki bi lahko pomagali, a pomagati nočemo j in ne znamo. Naša slavna vlada, pravi kon« j greš, je v tem pogledu tudi veliko zamudila j in mora naši mladini še velik dolg poplačati, i A nespametno bi bilo, ako bi vso krivdo va- I lili na vlado; v najvzornejše vrejeni državi j bodočnosti ne bo nobena vlada mogla popol- I noma odpraviti zanemarjenosti mladine, ako J jej ne prihaja zasebna dobrodelnost na pomoč, i In na to zasebno pomoč, na samopomoč je j polagal kongres aajvečo važnost Priporočal I je posebno vstanavljanje društev v varstvo I otrok, ki naj bi poiskala zanemarjeno in iz- J prijeno mladino toliko po bednih kmetskih in j delavskih stanovanjih, kolikor tudi v tako J imenovanih boljših hišah. Ta društva naj bi I pri izvini preiskala vzroke zanemarjenosti in I izprijenosti otrok in naj bi skušala te vzroke I zistematičuo odstranjevati. Ta društva naj bi I slednjič in concreto tudi pomagala in v do- j šego tega smotra potrkala na srca dobrih j Ijndij, pri visoki vladi in drugih zasebnih in j javnih korporacijah.                                          I
Ideje vstanovljenja društev so se s posebno vnemo oprijeli gospodje sodniki, ki so j bili doslej — četudi v ozko začrtanem urad- S nem delokrogu in s preskromnimi sredstvi j — skoraj edini čuvaji naše zanemarjene I mltdite.                                                            i
Po inicijativi  g. sodnega  svetnika Pri- I možica se je ustanovilo tudi naše „društvo v j varstvo  zanemarjenih   otrok   za sodni okraj j Tolmin*.   Na njegovo  povabilo zbralo se je dne 26. febravarija 1907 okoli 200 najboljših mož iz vsega sodnega okraja na tukajšni so- I daiji v posvetovanje, — Ta zbor je soglasno sklenil, da se naj po vseh občinah vstanovijo j ssirotins]d odbori*  in  za   ves   sodni okraj „DrnSiTO v varstvo otrok*.
Ma tem zborovanju  je bil izvoljen za- I časni odbor, ki je vodil vse priprave za ustanovitev društva ter so bila pravila potrjena z namestaižtvenim odlokom cd dne 12, junija 1907. SL 477.-1.
Sirotinski odbori naj bi kakor organi sodišča pomagali sodniku v sirotinskih stvareh, po drugi strani pa bi naj služili v podporo »Društvu v varstvo otrok". Sirotinski odbori so se po vseh občinah tudi že ustanovili in pričeli delovati.
Nase društvo pa se je vstaaovilo dne 2. maja 1907., ko se je vršil njegov ustanovni občni zboi tudi na tukajšnji sodnijL
Po nekaterih izpremembah se je konečno društveni odbor ustanovil kakor sledi: predsednik : dež. sod. svetnik Primožič, podpredsednik : mons. Josip Krsgelj, dekan, tajnik: | dr. Josip Ferfolja, odv. kand., vsi v Tolminu, I njega nam. Matija Kends, nadacitelj v Voljah, blagajnik: Josip Kavčič, e. kr. aaddavkar v. p., njega namestnik Anton Mikuz, posestnik pri sv. Luciji, odbornika: Andrej Lasič, ckr. okr. šolski nadzornik is Ivan Luznik, posestnik v Poljubinu.
Delovanje druft>a je bilo v prvem času kakor pri vsakem novoustanovljenem društva bolj formalnega značaja, — Velike časa se je porabilo, da so se nabavile vse potrebščine kakor tiskovine, knjige itd, tako, da se je pravo društveno delovanje pričeto še le koncem septembra 1907.
(Konec prib.)
hrtll, 25. III. 1008,        (Smrtna
nesreča.) — Včeraj t. j. v torek dne 24,
t. m. je peljal Andrej Kobal, Ponikve, p. d.
Golob, težek voz dil b Pečin na Ponikve, * '
ravno na meji med Pečinami in Ponlkvaml j je tako nesrečno padel pod voz, da je bil na
1 mestu mrtev. Pokojnik je zapustil na smrt 1 bolro leno in nedorasle otroMče.
Nevednost in brezbrižnost je p*6 najdražja reč. Kedaj bodo neki prišli uaai Rmodrl kamunski* odborniki do tega, da mora biti od ©Mine do (.Min« pošten«, Človeškim nameram primerna vožnja poti Na Pečinah, I pičla pol ure iz Ponikev, so ogradili vseobče I koristno podjetje, namreč žago in rnlun. Ko- I
j ristno in velevalno je omenjeno podjetje in j le častitati mora vsak zaveden in nnpredka I željan človek tsmošnjim agilnim podjetnikom, ali nam Ponikovcem to podjetje   ne bo prav I nič ali malo korist"*-  kf»r nimamo ceste, ki bi nas zvezala s Pečina-.                                j
Kolikokrat so se tiuJiii naši napredni obč. odborniki, da bi se zgradila cesta iz Po- I nikev na Pečine, a kaj, ker so vedno v manjšini proti klerikalnim mračnjakom.                   I Značilno je, da se je ravno ponesrečeni I Andr. Kobal kot obč. odb. trudil na vse načine, da bi se naredila cesta iz Ponikev na i Pečine skoz tako zvani Rob, a temni klerikalni odborniki so mu nasprotovali, mej pr- | vimi nasprotniki je bil tisti zloglasni „05tir". Tega „Oštirja8 bo treba začeti pošteno lasati. Vsaka reč do neke meje. Naj se torej pripravi klerikalni z izdajalstvom obloženi »gosp. Oštir\
I           Naše občinske  razmere in sploh ohčin- I
I sko   gospodarstvo   je    tako,   da   potrebuje
j najostrejše kritike Pokazati moramo našemu ljudstvu brezbrižnost in nemarnost klerikalcev ?  polni luči. Toliko danes. O   priliki več.
j Dotle pa na svidenje Bmodri" naši „kamun~
I ski" možiceljni.
Iz krminskega okraja.
I           iz Mirilkl- — Do kake stopnje  propalo-
I sti privede klerikalizem Človeka in sploh I ljudi, naj iz sledečega razvidi častiti bralec. I Da v naši občini niso in ne bodo klerikalci I nikoli nič opravili, je pač jasna stvar. Poraz, I katerega so vdobili, je pač tak, da se bodo j za vselej zapomnili, da s sleparsko agitacijo I se nič ne opravi.                                              I
I           Dva dni pred deželnozborskimi volitva-
] mi je vže lazilo okrog 6 ki erikalnih vojšča- J j kov in njim na čelu g. nune iz Mimika.         I
j           Posebno pa pri ožjih volitvah v splošni j
j kuriji so romali od hiše do hiše po noči in I črez dan kot kaki vohuni v vojski.                  j
I           Pri vsakem so pač le to trobili, da gre
I tu za sv. vero in nič drugega. I           Ljudje so se pač zgražali slišati njih v I
j nebo vpijoče rotenje.    Posebno pa, ko so vi- J j deli preroke oziroma oznanjevalce te sv. vere. j Kaj so pač ti V   No z eno besedo povedamo, j klerikalci, ki so sposobni napraviti vsako po-I dlo dejanje.                                                       j
I           Tu naj nekatere   podlosti  iste   družbe
I postavim čilatelju pred oči.                               j
I           Dan pred ožjo volitvijo  je eden agita- j
I torjev rotil nekega naprednjaka, naj pač bodo j I pameten ter voli za klerikalce, ker drugače l j naj pomisli na smrt, ko bo treba podajati I I račun Bogu, koga bode klical k sebi, če ne g. I I kurataV V neki hiši so hoteli si pridobiti I I nekega vglednega moža na svojo stran j I s tem, da so mu obljubili mesto predsedniki I I v njih taboru.                                                   j
I           To mu je obljuba val eden a,itatorj v v I
I pričo g. nuoca. Oni mož seveda jih je pošteno I I odgnal od hiše s pripombo, da se ne drži 1 I plačan take časti.                                              I
I           K   našemu   volilnemu shodu so vabili I
I ljudi skupaj zato, da bodo ugovarjali in na- I I sprotovali. Seveda, doMli so za njih junaštvo j I tudi polteno plačilo, ker -; jih pošteno na- I I gnali skozi vrata vse skup : »uncem "red, I I da so kot plašne kokoši ste/; farovž, kjer I I so popivali do ene po polnoči. \o tam so I I pač kovali spletke proti nam. 1 vso silo so I I se vrgli na našega vzornega g. unt^ja, kakor I I češ on je vsega tega kriv, kar pa ni nič i.-,. I I           Kaj so se celo nmisliU ti pobožni si uri j
j možje? — Napravili so prošnjo, s katero j i 7a'"teva;o, da se mora naš g. učitelj spraviti I I od tod. To prošnjo pa nosijo okrog ter na- I I govarjajo ljudi k podpisu.                                 I
I           Seveda vdobili so bore malo podpisov, I
j ker vsi vemo, da zmernost in prijaznost na-1 j šega g učitelja je tako velika, da je sploh I I nemogoče, da izgubi zaupanje pri poštenih in I I pravicoljubnih ljuJib. Trn jim je v peti tudi I I radi njih izdajskib namer.                                I
I           PomUHtl je treba, da pristali na-1
I lega nun ca nam t ravnjo v sta nov I ti I I loto   »Lege nazional«   v Mimik u I Na tem meitu vprašamo Vaj, g. kurit i Ml \
j Vas ni sram, biti načelnik takim izdajalcem domovino?
Od neke strani m je slišalo tudi, <L bi bilo dobro, tagn&tl učitelja k Mimika, ssato da bi prevzel Šolo g. kurat, kateri bi vse to opravljal ta **J K. Tu seveda so mu mora pomagati, ker reve! drugače pač nt more prellvltl treh kuharic In sebe.
zaključujemo pa In obenem apelujemo na Vas, g. kurat, kot voditelja In ua Vaše pristaše: Ne trosite prepira v vasi in okolici, ker drugače nastane radi Vas boj, po katerem se bode marsikdo popraskal za ušesa.
Število   37   proti   159 jasno  kaže,  v kakšni premoči smo.  Toraj mir, drugače odpremo vse naše pipe in odkrijemo še marši-I kaj pri Vas, g. kurat, in pri Vaših pristaših. Mir nizki naprednjaki.
Iz tržiškega okraja.
I           iz Dnini. — Iskrena Vam hvala za ano-
nimno karto, kojo ste mi poslali dne 24. t. m. f Me jako veseli, da Vas toliko interesira moja I oseba, nasprotno, ko mene Vaša prav nič. -~ i Strahopetni ste  pa jako,  ker  si ne upate
podpisati Svojega priimka. |            To je moj odgovor, katerega ste zahte-
vali s Svojo karto od-mene.               N. N.
Iz kanalskega okraja.
)Z Ročlnja.   —   (Smrtna   nesreča.) I Tako slabih poti gotovo ni do nobene postaje, I kakoršne so ravno  do naše. Iz Avč se sicer J pride, dasi težko, z vozom do nje, iz itočinja I pa še tega ni mogoče; saj se še človek sam I komaj prikoplje po tistih melinah z državne j ceste do mostu, zlasti po zimi,   ko  se mora I poslužiti vseh nštirih".   Da je res velika mi-zerija, je dokaz tale žalostni dogodek: V petek zvečer je šel Kalan Jožef (Pertovt) iz ito-I cinja proti postaji. Ker pa ni mogel najti tiste kozje steze, katero  bi moral  skoraj   še  po-dnevu iskati z lučjo, je zašel na v bližini se nahajajoči   rob ter padel   v globočino   kakih 40 m. Nesrečneža so  našli naslednjega  dne I dopoldne mrtvega. Imel je zdrobljeni nogi in j roki ter popolnoma prebito lobanjo. Ali bodo prizadeti še tudi po tem žalostnem pripetljaju j držali roke križem in poleg   tega še pustili, j da zapade deželna podpora 1000  K ?  Treba j je odpomočl Za občino se mora deluti boljše.
Iz goriške okolice.
IZ Vrtfljbe. — (Sv.  Filip Jakob   pogubljen.) Imam skuro 50 let, nem ostal (levičar za sv. vero.  Sem   od   nežne  mladosti vedno podmežnar po vseh cerkvah te dežele. Strežem k vsem  mašam,  kamorkoli  pridem. , Sem i/,vošček našega  vikarja in vseh nuncev j sploh. Žgem šnops vsem samostanom in vsem duhovnom vsako leto. Pobiram z mošnjo „al-možne" po vseh cerkvah, koder  me   ne  za-pode patentirani mežnarji. Od  velike  pobož-nosti zadremam pri vsaki   službi   božji.  Sem popolnoma  obrit kakor vsaki župnik.  Pazim i na vse stare   petične   device,   da. podpišejo svoje imetje meni aH cerkvi.   Da  še celo za čuvaja sem vsakokrat tm kukarici vikarja, ko gre on v kopelji ali na duhovne vaju. In ljudje božji, čujte, nikdar me  ni skuš: • a premotila, da bi  padei v greh,   kakor samo  ono sredo pri ožjih volitvah so me te preklemane glasovnice zapeljale, da sem oddal   2   glasovnici in 2 Berhuča  — namesto postavno enega samega. In, oh, župan me je pri tem zalotil in me nazaj „prifuralu na volišče. To je zgled mene  svetnika. Joči med menoj „Goricaa in   zgražaj se! Ne pa nad  „lib.u i Mirenci in Podgorci. Hu, kako  gorim že  v peklenskem ognju pogubljen t Zame ni rešitve. Filip Jakob, do 9. marca svetnik. IZ Bfd, 20. marca 1908, — Sijajno zmago j .:& j   stranke so praznovala naša probujena j ':ie. m jako slovesen način. Zastave so pla-j polale, topiti so pokali, razsvetljava je bila krasna. Vse se veseli, da je vendar enkrat strta samooblastna komanda Bricem jako „ priljubljenega" lenuha Gregorčiča in tovarišev. ! Nismo pričakovali takih  sijajnih   vspebov v I tako kratkem času, Zmaga bi bila sijajaejfia, ako bi ne vladal med   ljudstvom oni prasnovem! strah „ne bo nič", zastonj gremo v boj, bodimo rajši doma i In res ostalo je kakih I 000 volileef doma, misleč,  da naša stranka I popade. Ali zmaga je naša! Grozna je bila I tgltaclja od nasprotne stranke. Gg, nune! so I letali od bile do bile in trosili  svatlo , j-I nfci, V njihovih  kleteh  so bilo odprlo vse |
„ Spine". Vino so pifi kar iz brente. Ničesar ni manjkalo, vsega je bilo dovolj — da pro-veft. Strastno so sgUirall ti gg. nunci proti vsem našim kandidatom, zlasti pa proti sedanjemu poslancu gospodu Obljubku. Celo njegovi sorodniki In zlasti njegov airie tupnlk v Kojskem, mu niso prizanašali ter ga obreko-vali pred javnostjo, zapeljane reve, da je brezverec, liberalec, da hoče podirati cerkve itd. Ali vse to ni izdalo nič, ker na njem ne morejo najti najmanjšega madeža. Vse to pa so uganjali proti njemu le iz zlobnosti, ker ni hotel kar slepo pristopiti in podvreči se klerikalni stranki, katera bi potem uporabila to blago osebo, zlato dušo v svoje umazane strankarske namene, Ali naš poslanec gosp. Obljubek je ostal trden kakor skala. Niso ga omamile ne sladke obljube in lepo zveneče fraze kimavcev Breclja, Klaučiča ete. Klerikalci so ga hoteli po sili imeti. Pozno ponoči so prihajali na Breg razni matadorji, hoteč ga pregovoriti, ponujajoč mu razne mandate. Poslanec gosp. Obljubek jih je odločno zavrnil : Odklanjam vse vaše šarže, v svojih sklepih hočem biti trden, ali zmagamo ali pa častno propademo. Živel skala Obljubek S
Na vse mogoče in nedostojne načine sta napadala »Gorica" in „Prim. List* tega našega moža. Vsega sta mu oporekala ali madeža niso našli na njem. Poslanec Obljubek je spoštovan in čislan v vseh Brdih radi svojih posebnih vrlin in zaslug za rodno svojo grudo. To priznavajo tudi njegovi bodisi osebni ali politični nasprotniki. Njegovo srce bije le za gospodarsko povzdigo zanemarjenih Brd. Takega poslanca živo potrebujemo mi Brici v sedanjih revnih dnevih, ko hira gospodarstvo in kmetijstvo, Že kot podžupan se je mnogo žrtvoval, da se je gradila cesta Gonjače - Yr-hovlje • Dobrovo in Vrhovlje Sv. Genderca. Prva cesta je ena glavnih žil v Brdib. Sedanje njegovo izgleduo županovanje morajo priznati vai Brici in to njegovo vneto delovanje je presegalo periferije v njegovo področje spadajočih občin. Da bi se pa zahtevalo od njega kar naravnost odgovornost za cela Brda glede gospodarstva, je popolnoma krivično, in slavna »Gorica* je bedasta, ko zahteva to od njega. Vemo pa, da nas bo dobro zastopal, o tem smo prepričani, da bo Obljubek pravi naš briški poslanec.
Gor. Tre&UŠI. — Zadnji „ Primorski Ust" piše v odstavku »Zakaj smo propadli?" med drugim tudi sledeče:
„Če bodo volitve razpisane ob ugodnem Času, da lahko pridejo volit vsi; in sicer v sredi tedna, ne pa v pondeljek: — tačas voli več ali manj vino in žganje, ne pa prepričanje iu pamet...  Vzgled: fior. Triouša!"4
Toliko neumnosti pa še ne! Ako si dandanes vsak lahko poišče na pristojuem mestu zadoščenja, če ga je kdo vsled nepremišlje-( pesti aH razburjenosti razžalil, pričakujemo j zatrdno, da tudi Trebušarji tolikega žaljenja ne utaknejo mirno v žep, ampak si v tem slučaju, ko je prizadeta vsa občina in to javno, v katoliškem časniku, poiščejo zadoščenja, a takšnega, da bo „ Primorski List1* vedel, kolika je njegova podlost, ki presega i že vse meje in stoji 2 metra nad viškom navadnega nesramnega obrekovanja in skrajne hudobije.
Ako se prosta volja, trezen premislek in želja po izboljšanju razmer od strani kle-I rikalne zagrizeuosti opisuje kot pijanost in I neumnost, tega tudi mirni in miroljubni Trebušarji ne morejo prezreti, ako imajo v sebi le še trohico časti in dostojnosti.
Nesramnost ,Prim. L.s je tim zlob-neja, ker:
1.  Gor. Trebuša zavzema častno mesto, da med vsemi  občinami v goriškem glavar-
I stvu potoči najmanj vina in piva.
2.  Med onimi redkimi občinami na Goriškem, ki nimajo nobene žganjarne, je tudi Gor. Trebuša.
3.  Smemo trditi, da se minule volitve j v nobeni drugI občini niso vršile tako mirno, I dostojno iu brez agitacije kakoi ravno v Gor.
Trebuši.
4.  Podtikanje „Prinj, L"           se po-I dalo vsaki drugi občini na Goriška olj nego ! Gor. Trebuši.
|           5. Trebušatji so trezni, pametni in za-
I vedni ljudje, kar dokazujejo ravno volitve in I pričajo o tem obe prazni gostilni, dobro ob-I iskovana cerkev in pri takih otežkoeenib raz-I merah precejšno blagostanje. I           Dopisnik omenjene notice v „P. L." je
I lump, ki mu ga ni para,
(Dalje t prilogi.)
Prilm Jmu tt,M. i in 11 mm lili,
Domače vesti.
Dr. Gregorfii« - podgliur? Poročali smo, da jo prlSln v javnost polu - ofi-clozua veat, da utegne biti Imenovan za podglavarja dr. Anton Orogorcič.
Danos naznanjamo v pomirjonjo duhov, da je namera, imenovati Gre* gorčica za podglavarja, izginila a po* viSja.
nSlltlD»U kini«.
Sedaj prične delovati v kratkem državni abor In potem detelai abor.
Krajni odbori naj bodo pridno na delu ter naj sestavijo vsa razno potrebo in lelje In jih sporoča našemu lEviievalaemu odbora, ki poskrbi, da pridejo v roke našim poslancem ter da se stori, kar mogoče.
V organizaciji je moč! Zato, naši somišljeniki, pridno na delo!
— \   četrtek   se  je.   je umrl dane« ponoči gospot Franc G o mi i-
sešlo v Gorici 8 nalili doslej izvoljenih poslancev lh sestanek, na katerem so se adru-žili v »Slovenski klub". Vstop v klub imajo ludi drugi slov. deželni poslanci, katerim je do tega, da se dela skdpfco in Složno za vseobče koristi našega naroda.
ShfllSkl jlldlllšil I filriei. — Gosto-vanje članov slovenskega gledališča iz Ljubljane pod vodotvom A. Danila. Otvoritvena pre Istava v soboto dne 4. aprila t. 1. v »Trgovskem Domu". Člani prirede ciklus predstav iz sledečega repertoira: 1. Bern-stein: »Tat8 (La voieur). Preložil Friderik Juvančič. 2. Sckimtan iu Kadelburg: »Dva srečna  d no v a'. Burka v štirih dejanjih.
3.  Cart Weis: „Ob svojem kruhu". (Das grobe Henid.) Ljudska igra v Štirih dejanjih.
4.  Cankar: »Pohujšanje v dolini Št. Florijanski*. Farsa v treh aktih. 5. Bati-stini: »V e 1 i k a Srenja8. Veseloigra v treh dejanjih. (Die grosse Gemeinde). Lippsehitz iu Loihar. 0. Molier: „D o misija vi bolnik". Burka v treh dejanjih. 7. Fr. Ks. Mesko : BNa smrt obsojeni". Dramatična slika iz življenja koroških Slovencev v treh dejanjih. 8. Gtirner: »Pepelk a" (Ascken-brodel). Bajka y šestih dejanjih. 9. Roda-Roda; ,Dana Petrovič* Dramska slika iz Slavonije v treh dejanjih. 10. Opereta: nMamzelle Nitouche". Spisala M, Meil-hac in A. Milland. Vglasbil Herve. — Kapelnik Benišek.
Na tem gostovanju nastopi ves en-semble slov. gledališča iz Ljubljane. Pri posameznih predstavah in opereti sodeluje orkester c. in. kr. pehotnega polka Friderik Beck  st.  47.  iz Gorice.
V soboto dne 4. aprila t. 1. otvoritvena predstava »TAT" (La voieur) veseloigra v treh dejanjih. Spisal Bernstein. Preložil Friderik Juvančič. — Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. — Abo-nement sedežev na pet predstav: Pritličje: Fotelji li K. Sedeži I.—IV. vrste 8 K, V.—MIL 5 K 50 \iu. Balkon I. vrste 8 K, II. vrsta 5 kron. Stojišča HO vin. Dijaki in vojaki do narednika 50 vin. *— Abouement se sprejema k. prijaznosti v trgovini gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu".
Slomške llldallSČJ I Gorici. — Za predstave ljubljanskega gledališča, ki začuo v soboto 4. aprila t. 1., se že sedaj lahko abo-nira sedeže v Gabrščekovi prodajalni »Trgov-ski dom", kjer je tudi predprodaja vstopnic za posamezne predstave.
Pri prvi predstavi Bernsteinove igre »Tat* so zaposleni v prvih ulogah : dame Danilova, Kreiaova, in gospodje Dragutiaovič, Danilo, Nučič in Povhe,
Pri predstavi svira oddelek godbe c. kr. pehotnega polka št. 47. v Gorici.
Gitdllliie prtdsliio l 6illCi, — Kakor je razvidno iz naznanila, bomo imeli vrsto res lepih pravih gledaliških predstav. Zato pa tudi apelujemo na naše občinstvo, da se odzove vabilu k predstavam v prav obilnem številu. Nudi se mnogo lepega proti primerno nizki ceni.
Opozarjamo na abonement, nadejajo se, da se jih mnogo posluži ugodnosti.
Opozarjamo na gledališke predstave tudi občinstvo na deželi. Prilika, videti dobre predstave, je tu. Ne zamudite je!
Zl driiil'6 SI. Cirila ll Metodi so nabrale med seboj učenke M. i). 8. in 7. ruz. K 50O ter izročile denBrničarici G. ž. pod. — Slava zavednim gospodičnami Dokler ima naš narod tako probujeno mladino, se mu ni bat! pogina.
Gortiki ititki podružnici družbe st. Cirili in UttOdl bode imela svoj redni občni zbor dne 4. nprila ob 4. popoldne v dvorani »Slovenske čitalnice". Dnevni red običajen. — Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Odbor.
Niti MIIAlZIClJl. - Nekateri krajni odbori m se v zadnje,,! času posvežill t<<r linijo novo moči v vodstvu, Kjer treba tega, naj it fgodl, kakor se je že v več krajih, Kjer še ni krojnih odborov, nuj i« ofmn>jo,
šček, posestnik, trgovec in krčmar, star 56 let. Pokojniku, ki je bil zvest pristaš naše stranke, bodi lahka žemljica domača, preostalim naše šožalje!
Oiroit Zt »uljliko takimi". Fr. Miklavič je poslal iz nabirslsika v Kobaridu 12 K. Na dan deželnozborske volitve dne 6. t. m. so darovali v Tolminu različni napredni volilci manjše vsote v skupnem znesku 2160 K, katere je nabral g. Brenčič in drugi. Na račun mesečnine sta prišli 2 K. Dr. Ernst Dereani, zdravnik v Gorici, je brezplačno zdravil in še zdravi dijake, zlasti one iz nDijaške kuhinje", za kar se mu izreka najprisrčnejša  zahvala.
Policijski Oddelek na tukajšnjem glavarstva pošilja certifikate o nepretrganem 10-letnem bivanju v občini glede pristojnosti v slovenske občine v nemškem jeziku. Zahtevamo, da začne policijski oddelek s Slovenci takoj slovensko uradovati. Menda ne bo treba za to še posebne interpelacije! — Prizadeti pa naj take nemške reči lepo vračajo ter zahtevajo slovenske izkaze.
C kr. urad zi odmero pristojni  v Trstu se
zelo rad poslužuje blažene italijanščine. Vsak odločen naroden župan mora zavračati v ptu-jeni jeziku pisane dopise c. kr. uradov.
»MOlt* — irtOISkl Ztlflll. — Farovški list vlačijo zadnje Čase »M o nt" po svojih nečednih predalih na načine, ki nas opozarjajo na ta denarni zavod s prav posebne strani, — Gosp. Jakončič je dolgoletni uradnik na »Montu" ter gotovo strokovnjak na svojem mestu; »Mont" ima danes veliko bolj potrebo Jakončiča nego on »Monta". Za tako skušeno moč se danes vedno dobi vsaj tako mesto, kakoršno ima Jakončič na „MontuB. — Napadi v iarovških listih so zrcalo, ki kažejo grdo sliko razmer na tem zavodu. — Uradniki niso vredni zavidanja. Ali s studom se mora obračati vsak dostojen človek od ferov-škega časopisja, kt tako podlo napada uradnika edino za to, ker ga ima na sumu (— pa še po krivici! —), da tudi v politiki ni plesal po farovški godbi! — Toda vse to je njihova reči
Nekaj drugega nas bolj zanima. Farovški listi blebečejo z veliko samozavestjo o »Montu" — duhovskem zavodu.
»Mont" je bil najprej le zastavljalnica. Oderuške obresti, najskrajnejša beda ljudstva -— to so viri, ki so znesli vkup re-serve, s katerimi se je dala vsaj kolikortoliko opravičiti podlaga — hranilnice.
Danes je torej „Mont" tudi — »hranil niča". Finančna podlaga je edino v lastnem imetju, kolikor ga je. -- Ali lahko trdimo, da to lastno premoŽenje še ne opravičuje tistega neomejenega zaupanja, ki se stav-lja v »Mont*. Ta zavod je — edini v deželi, ki ima pravico, sprejemati pupilarne naložbe, In zdaj čujemo po vsem vrhu še ro-potanje po klerikalnih trobilih, da je to — duhovski zavod! Torej vse pupilarne denarje v deželi dobiva edino le — duhovski zavod.
Hočejo imeti povsod le ravs in kava, prav: naj ga pa imajo! Naloga naših rodoljubov je, da se ustanovi v Gorici neodvisna, ljudska hranilnica, ki ne bo edino le — duhovski zavod! Iz ljudstva za ljudstvo! Torej nove hranilnice je v Gorici živo potreba i Oblika se že najde, a vlada bo morala dovolili v celi deželi tudi -— ljudstvu jedno hranilnico, ko jo ima celo edino —¦ duhovščina
Izvedli smo že marsikaj, — na delo tudi za nl ju d s ko hranilnico"!!
Finančna oblast pošilja v naše slovenske občine obračunske izkaze v nemškem jeziku. Nekatere občine jih Vračajo, druge pridrže. Vsaka poštena slovenska občina mora zavrniti tako nemško tiskovino in energično v krepkih besedah zahtevati slovensko. To Še toliko bolj, ker je naravnost nesramno od finančne Oblasti, da nadleguje slovenske občine z nem-iklmi tiskovinami, ko pa Lahom pošilja loške tiskovine I
zahtevamo odločno, da finančna oblast tfridujo i Slovenci slovensko!
O Fm M fI HI - Pred kratkim je bil ] goriški prolt In poslanec Faidutt! pri dunajskem županu dr. Luegerju v Lovranu. V pogovoru je Lueger kmalu omenil kolonsko vprašanje, o katerem je rekel, da ga je sprožil Faidutti ter da pospešuje tudi on rešitev tega vprašanja. Fona Lueger niti omenil ni, ker ga sploh ne pozna in ker Fon ne stoji v nobeni zvezi z akcijo proti kolonstvn. Vsi državni poslanci vedo, Ja..Jp, začel vse delo za odpravo kolonstva in da vodi to delo prost Faidutti — samo slov. klerikalna stranka je tako nesramna, da prišiva delo in zasluge drugih na Fouov hrbet. Če bi Fon kaj veljal v kolonskem vprašanju, bi ga bil tudi Lueger omenil vsporedno s Faiduttijem — tako pa ga ne omenja nikdo, ker peč nič ne dela pri rešitvi tega vprašanja.
KSIttjskl člillllca v Podmelcn bi rada po-, množila zelo potrebno društveno knjižnico v dosego čim preje in čim višje kulturne stopnje. Ker so pa knjige drage in društvena blagajna skromna, obrača se odbor do blagih, za napredek in osamosvojitev milega našega naroda vneta srca, da bi i ena blagovolila blagodušno pripomoči doseči lep društveni namen.
Ni je skoraj niše, družine med nami, v katerej bi ne ležala v miznici ali na prašnej polici knjiga, bodisi katerekoli vsebine, ne da bi služila v najmanjšem obsegu svojemu namenu. Koliko zlatih naukov in dobrega semena leži tam, ne da bi moglo vzkliti, ker nima prave ali vsaj primerne podlage. Pri nas je pa še veliko take ia dobre ledine, kjer bi obrodilo marsikatero zrnce stoteren sad. Veliko je še uka-in vedoželjne mladine kot tudi odraslih sploh, ki povprašujejo po knjigah, a društvo jim žalibog ne more ustreči. To je napotilo društveni odbor, da se zaupno ozira v širšo javnost, katera bode gotovo pripomogla izvršiti svoj del te preko-ristne kulturne naloge. Cenjeni rodoljubi in mile rodoljubkinje, pri katerih bi se nahajala kakšna taka knjiga, so vljudno naprošeni, naj jo položijo sdomu na altar" ter odpošljejo na gorenji naslov.
Imena cenjenih darovateljev zabilježijo se v posebno društveno knjigo v trajen spomin, kakor tudi objavijo v časopisih.
Odbor.
»Katoliški" teleiadcl i Cerkoon. — V Cerknem so ustanovili društvo »katoliških" telovadcev. Društvu bo im« „ČukB, ker čuk je pošten »katoliški" tič, ki ljubi temo. Za sedaj je bilo še sram tehanta Knavsa dati se izvoliti za načelnika; če se ^Čuk-1 obnf^e, potem pa bo on predtelovadil pri vseh nastopih čruih telovadcev. To bo afajn" užitek, ko se bu tehant Snavs v Cerknem na glavo postavljal.
Nekdo Z Gradišča nad Prvačino je iskal posojila pri Centralni posojilnici. Ko je prišel vprašat, kako je s posojilom, so mu rekli, da za Gradišče je odvrženo vse, na Gradišče ne dajo nič, ker so tam sami ^liberalci8, ki j so glasovali proti Bkatoliški" stranki. Tu se vidi, kaka politična posojilnica je Centrifuga, ! kateri je posojilništvo le sredstvo v dosego namenov farovške stranke.
68S0. TeMon Hribar, laški poslovodja »Krojaške zadruge", nam je poslal »popravek8 glede* na notico v torek priobčeno, kako da dela proti slovenskim trgovcem. Na mesto da bi lepo molčal, hoče, da se o tej stvari še govori v javnosti. Pa prav i »Popravek" priobčimo prihodnjič, rečemo pa žh naprej, da mu bo še žal, da nam je poslal omenjeni »popravek".
»UtoKtti" 101 M Domom - Alojzij Co tar v Dornbergu se je poročil z vdovo Vo-dopivčevo, ki mu je privedla v zakon sedaj 14-letno hčerko. Ta mu je tako ugajala, da jo je posilil ter občeval potem ž njo toliko časa, da je prišla v »blagoslovljeni stan", čotarja je obsodila sodnija v Gorici na 6 mesecev v težko ječo § postom vsak mesec in trdim ležiščem vsak drngi mesec. — Kaj pravi k temu župnik Lovro Točobran, vodja »katoliških" mež v Dornbergu?!
Kij BI kfličko ZfOZO? — Potihnili so klerikalci s kmečkimi zvezami ter se spravili z vso silo na snovanje posojilnic in »izobraževalnih" društev. S kmečkimi zvezami so strašno hiteli; potem pa so ropotali l njimi ter begali kmete. Ali sedaj je vse tiho. Kmečke zveze so prišle ob kredit, sedaj si iščejo klerikalci kredit s posojilnicami in bralnimi društvi. Mudi se jim prav tako, kakor h kmečkimi zvezami — zato pa bo tudi rezultat tak, kakor pri kmečkih zvezah. Kaj no, da je res V
Klk« popravlja mmo d Kili. - Listu »Primorec" Gorica. Gledd na dopis iz Kal a v Primorcu St, 11. od dno 13, marca 1908. zahtevam, da prinesete oslanjajoč so na g. 19. sledeči resnični popravek na istem mestu in z istimi črkami: 1. Ni res, »da je imel gospod nune v Kaln v nedeljo pred ožjo wlit-vtfo v cerkvi pridigo, kijebilovsekaj drug ega, kakor božja beseda," res pa je, da sem govoril o sv, katol, cerkvi in značajih oziroma moštvu in možeh v isti. 2. Ni res, „da je grmelo s prižnice na proklete liberalce", res pa je, da sem omenil le stranko, katera noče biti več rimski hlapec. Res je, da besede liberalec še rabil nisem. 3. Ni res, »da je vse peklo prišlo nad naše glave"; res pa je, da pekla še omenil nisem. 4. Ni res, da sem rekel: »Vrzite še mene iz cerkve in priženite konje noter, da se bodo njim delili zakramenti" res pa je, da nisem rabil teh besed. 5. Ni res, daje „g. nune le malo pridobil", res pa je da ni g. nune ničesar pridobil.
Ant. Grbec, knrat.
Opomba uredništva: Tak »popravek* prav radi priobčujemo. Navadno se nunci odlikujejo po smešnih »popravkih", toda tako neumnega pa še nismo imeli v rokah. Sklicuje se nune Grbec na § 19. — kakega zakona? Vinskega morda? Pravi, da je omenil stranko, katera noče biti več rimski hlapec. Ta je lepal Torej napredna stranka je tista, ki noče biti več rimski hlapec, klerikalna pa je potemtakem tista, ki hoče biti Se rimski hlapec! A tako! Ali čuti Grbec, kako je izdal prave namene klerikalne stranke? Kar se tiče konj in zakramentov, je ljudstvo njegove besede tako umelo, kakor povedano v »Primorcu". Drugi pravijo, da je rekel, da bodo teptali konji sv. zakramente, da tam, kjer je oltar, bodo jasli. Rekel je tudi: Še iz farovža me vrzite! To se mu zna zgoditi, če bo uganjal take neumnosti, kakoršne uganja sedaj! — Nune Grbec ni popravi! nič, samo strašno se je blamiral s svojim »popravkom*. Če se pa hoče kak Grbec blami-rati, mu je svobodno; kar oglasi u-; se s kakim tako grbastim popravkom, kakor gorenji, mu damo hitro zadosti prostora v listu na razpolago.
Tako piše včerajšnji »Primorec". Da se razširi slava popravkarja Grbeca iz Kala še bolj po deželi, ponatiskujemo njegov »popravek* tudi v »Soči*.
LjB«$ko knjižnico so otvorili 29. t. m. v Kobjeglavi. Mladina sega pridno po knjigah.
iz AJbe il LohOlCa nam tudi poročajo, da ni bila pravočasno razglašena ožja volitev za kmečke občine v goriški okolici, tako da vsi volilci niso vedeli za ožjo volitev. Zlasti t Lo-kovcu je tako izostalo več Obljubkovih vo-lilcev. V Gor. Trebuši tudi ni bilo mogoče pravočasno obvestiti vse volilce o ožji volitvi. V tako raztreseni občini je mogoče uspešno razglašenje le v nedeljo po maši. !           Politična oblast se mora učiti iz tega,
da ne gre določevati ožjih volitev tako hitro, ker ni mogoče na raznih krajih obvestiti volilce pravočasno o volitvi. Volilci pa vendar morajo vedeti, kedaj je kakšna volitev 1
Torej vse polno pritožeb, ki govorijo proti Berbučevi izvolitvi.
Blizu Bit so našli mrtvega na cesti 65 letnega Matija Klanjščeka.
SIM driimlii uslužheocev v pokoju se bo vršil jutri v Sežani v Mohorčičevi restavraciji.
OpiZirJaiO na občni zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva*" v Gorici, ki se bo vršil jutri ob 17t pop. v društvenih prostorih. Z ozirom na to, da je na dnevnem redu več važnih točk, so gg. člani naprošeni, da se udeleže istega v polnem številu.
TitllBO. — Neznani tatovi so pokradii iz stanovanja M. Venuti v ulici Morelli raznih dragocenostij za več sto kron. — Ivanu Bla-žiču iz Kožbane je ukradel neznan tat v Gorici bicikelj; taka nesreča je zadela tudi mehanika E, Božiča. — V Št. Petru so ukradli neznani tatovi A. Jarcu bicikelj in razne druge reči.
Odprti lokami. — Jutri popoludne bosta Odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba od 29. t, m. do 5. aprila t. L
— V Rihemberg: Prihodnjič
Zveza narodnih društev.
PritlM!l|» ! (iltlllllOl V GoriOl, ~ Dane« ob U. uri i-vafier bo v OUnlnlcI predavanje g. dr, K. Derenniju. Predmet predavanja; Oko in vid.
Ni cbčnem zboru dno 25, mirci t, I. im luoljtn) odbor »Narodni Pnmti" sestavi) se je tako-le: Predsednik: Dr, Kari Podgornik, podpredsednik: Dr. Dinko Puc, tajnik: Dr. Peter MedveScek, blagajnik: Anton MedveS, knjižničar: Martin Mastnak. — Odbornika: Dr. Ivo Šorll, Adolf Komao.
Pregledniki: Dr. Erust Dereani, Ferdinand Seidl, Dr. Josip LevpuSček.
Jaz nisem tako neumen,
da bi verjel vsakemu priporočilu; da so mi pa priporočili Sodenske mineralne pastile — seveda pristne Fay-ove — to me pa resnično veseli. Te pastile so izvrstne. Če ste hri-pavi, če kašljate, če ste , aasliženi: nekoliko Favovih použijete — pa je konec bolečin. Prepričal sem se, kajti Fayoye uživam že nad deset let. —
Škatljica stane K 125. Dobijo se po vseh lekarnah, droge-rijah ter v trgovinah z mineralno yodo. 12
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th.6untzert, Dunaj IV/1. GrosseNeugasse27.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Predavanje 0 menicah in meničnem pravu se bo vrSilo danes zvečer ob 8*/*. pri Jelenu. Vstop je povsem prost in vabimo posebno trgovce in obrtnike, da se tega, za nje važnega predavanja udeleže.
Zvišanje davka na žganje. — V enketi o
zvišanju tega davka je napovedal finačni minister zvišanje na 50 v pri litru; obstoječe bonifikacije se zmanjšajo.
RnnaŠin nppjpp^^a tek» Pospešuje pre-llui|CldlM VlGIGO|avo in ureja presnovo.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor se je sešel včeraj.
Deželni predsednik Sclnvarz in glavar Šuklje sta povdarjala potrebo dela. Za deželnega odbornika je izvoljen iz veleposestva grof Barbo, iz mest in trgov dr. Tavčar, iz kmetske skupine dr. Lampe, iz cele zbornice dr. Šusteršič kot kandidat klerikalno nemške zveze. V svrho izvršitve volilne reforme so izvolili odsek 12 članov in 3 namestnikov, v katerem so zastopane vse stranke.
Koroški deželni odbor zopet pogorel. — Občini
Sele je vrnil koroški deželni odbor slovensko vlogo glede proračuna za leto 1908. nerešeno. Državna sodnija in sedaj upravna sodnija pa pa je razsodila, da je ravnal koroški deželni odbor nepostavno ter da je dolžan rešiti omenjeno slovensko vlogo.
Moravski deželni Zbor je bil otvorjen včeraj.
V nemškem državnem zboru so sprejeli resolucijo Poljakov, naj se postavi v proračun za leto 1909. svota za troške ankete, ki ima preiskati politične razmere poljskega prebivalstva v nemški državi.
Cesar Vitjem se sestane z avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodo Fran Ferdinandom, ki biva- sedaj v Opatiji, baje v jednem izmed naših pristanišč.
Proračunski odsek avstrijske poslanske zbornice
je sprejel resolucije Korošca, Začka, Svlvestra in Concija glede priprav, oziroma ustanovitve novih vseučilišč.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpeBe neprekoHljivo sredstvo
katero ima prednost pred vnemi drugimi dra
»tiCnimi Čistil, kroglicami in grenSicaml.
Cena orig. škatlje K 2 -
Ponarejanje se »odnljsko zasleduje.
Holl-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje iivota. — BolcCIne olajiojoife is okrepCulofe »ta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orljr. steklenica K180 Na prodaj po vseh lekarnah in »Milnicah, Glavna lekarna _ .. . I. MOLI, c, In kr, dvomi taložnjk, Dunaj, 1,
'faohlauben 9,
Zalogi v ttorief v lekarnah s (i, GrlitofohHtl,
A, (lironooli,
Bazne vesti.        I
Nirodaa diliviki orimlziolja v Trstu bo
imela jutri Icradnt občni zbor,
Striiiaski družinski trigHIJi.      v Miljah | pil Trstu je soproga  leleinlftkcgii uradnika j tiastendorferja v topila v morju svojo triletno hčerko ter m sama vrgla v valove. Ženo so rešili, ali reva je znorela. Storila je ta čin v i grotsni nevrasteniji.  Mož Bastendorfer se je zbog te nesreče vstrelil.
Pred Milki poroto so obsodili »svedrovca" 29-letncga G. Ladiča iz Hrenovice in .'39-iet-tnega A. Lorenzuttija iz Izole, in sicer prvega na 5 let, drugega na 2 leti ostrega zapora.
Potres, — Velik potres je bil 2«. t. m. v Meksiki. Kraj Svlapo je v razvaliuah.
General StfiSelJ je v Petropavlovski trdnjavi močno obolol na živcib.
Ljubljanska podružnica peštnih oficljantov In
aspkantOV se je odcepila od deželne zve.se poštnih oficijantov in aspirantov v Trstu ter sklicuje na dan 1. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer posvetovanje za ustanovitev deželne zveze II. s sedežem v Ljubljani.
Pred kratkim Je imel »Klub slovenskih pravnikov
na Dunaju" svoj drugi redni občni zbor. Iz poročila klubovih odbornikov o delovanju kluba posnemamo sledeče: Jeseni se je vdejstvila potreba po vstanovitvi pravniškega kluba, ki naj bi izpopolnjeval strokovno izobrazbo slovenskega pravniškega naraščaja, zbiral statistiko pravnikov in za nje določenih mest, da se sistematičnim delom čuva narodna posest. S kratka : Bil naj bi majhno središče, ki na podlagi samopomoči nadomeščaj slovenskim pravnikom ono veliko torišče juris-prudnnce, po katerem že toliko časa šaman hrepenimo. Opozorili smo svojec-sno slovensko javnost, zlasti slovenske pravnik« v ožji domovini, na to, z uljudno prošnjo, da nas podpira v naših težnjah, bodisi moralno, bodisi gmotno. Vemo sicer, da je primoran slovenski inteligent, kakor pri nobecpTi drugem narodu, žrtvovati mnogo na oltar borne domovine, zato si nismo *r:ngli mnogo obetati, pričakovali pa nisiuu, da naše stremljenje ne bo rodilo sploh nikakega odziva. Umevno je torej, da klub, navezan samo nase, ni mogel vršiti svoje naloge v tej meri, kakor bi jo bil sicer. Ker se klub bliža drugemu tečaju svojega obstoj- in želi z vspešnim delom pokazati svojo življensko potrebo in pravico, se nam je zdeio potrebno, ponovno blagohotno opozoriti slovensko javnost nanj.
oglarji;
kateri razumejo žgati oglje v ogelnicah
(kopali), dobijo trajen zaslužek.
Ponudbe je poslati   na   gozdno oskrb-
ništvo grajšftine barona hanna, Grlinau,
fllmtal Gorenje fluslrijsko.
Revmata
TvTB7TnT5BniXSr
rane, smilita degene-molja obUti.
Protin
mrtvoud
Ischlas
Neprekoslllvl uspehi zdravljenja
Kraplnske toplice.
Termalno sdravlMIce. Termalne pitna vsia Hrvatsko (Hrvutukt švloa) Krapintke topMco,      Termi no tdraillliee. Termalna pltia voda, od ve^i^ov priimno tet najioUit, zdravje poiplojol)*, radioaktivno termalno kopa II »Ce 38 44* Celitui,    Rajve^l termalni tolmun r Evropi!
Doto! Ju odtok vode 3800 litrov   i--------------------------------------
v minuti.
Separatna kopeli v mrainomatlh banjah fer princ kopoli. Hc/mm trasa »<1 l. aprila <lo konet novembra, (lene ho znižane 4» 1. jnnija in o<| I. leptembra dalje. Zdravnik, dr. Ed, Mai. KliniCna inusuJii    llij/ijeiiitnu    telovadba.
Elcktrizirauje.
Pojasnila daje kopallik* u r&va v
Krapini-To?l!ce, HrvaŠko.
Zdraviški dom itiia na nisspoJng« Mtanovanja upromijona z vsem komforlom. - Restavracija in kavarn«. ~ Bralne wobe. — Vzpenjala. Pokrito KproiiajaliftCc. -krasni   vrtovi.        Lopa   žujma
cerkev. -  Stalini pdba. — IjrrtSfo za  Športne  igro.    «-   Urufttvane dvoran« itd.        Na razpolago m avtomobili.
04 »»»taji« Bogateč, lokalna le-toka: (5ratjeIrK*-Rogfttc«c, Črti; Itanaj-TraL 2 uri oddalj. M«Uj»| ^abok-Krapin»kc-To?lice, (Na *rtl (J&katura-Zagreb) I aro. Udobni j poltni voioti so na razpolago na obeh postajah. Zasebni avtomobili s« pošljejo m zantevo aa sledeče postaje: ZabokKrapinskeToplice. Rogatec in Polieaae.
Peter Cotic
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (i lastni hiši). Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.  Naročila z  dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE
med! med!
Pravi čebelni  med,  zajamčeno , pristni — za bolnike na prsih. 1   vrček z vsebino   tO   funtov gld. 250.                    j
Razpošilja: Ruza lagler,       I
izvozna hiša. Tluste- Avstrijsko.
Ivan Kravos
na Komu št. II. GORICA na Kornu *l. II. sedlarska delavnica
in zaloga  različnih konjskih vpreg za lahko ali   pa   težko vožnjo;   dalje ima   v   zalogi različne  konjske  potrebščine,  potovalne   potrebščine  kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. —  Izvršuje  in sprejrna v popravo različne koleseljne in kočije.
Učenec
! se sprejme takoj v  trgovino z
mešanim  blagom. -   Sposobni
nekoliko nemškega jezika imajo
prednost.  —   Obiskoval   bode
obrtno- nadaljevalno  šolo.
Bled, 26. marca 1908.
D. Repe.
Qospodičt)a,
ki  je  dovršila  8.  razred   v Šolskem    domu,   zmožna   slovenščine,    nemščine    in   nekaj italijanščine
zeli vstopiti kot blagajničarka
Veš pove upravnjštva.
Edina slovenska kleparska delavnica
koncesijonirana za plinovo in vodovodna vpeljavo
fina ud. Čufer
u Gorici ulica Su. Antona
(v Kopačevi hiši) Priporoča se fsem gg. odjemalcem] posebno pa kmetovalcem sa vse potrebščine spadajoče ? to stroko kakor: mehe za žvepljanje trt po zadnjem sistema, škropilnice za vidrijol.. poli-valnike za vrte, patentirane ventilatorje za dimnike itd.
Popravila se izvršujejo točno in no najnižji ceni.
flnton Bregantič,
poslovodja.
II   Varstvena znamka: „SMr»"
r—1 iiniment. G a p s i c i comp. JSEi
Nadomestek fi
Priporočajo se tudi
čevlji in klobuki najboljšega izdelka.
Anker-Pain-Expeller
]e povsod pripoKaao kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za cono 80 "vin., K 140 in 2— se dobi po \seh lekarnah, Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila m je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si-(!rom" ker le tako je zagotovljene, da je izdelek pravi KlOHTEHJEVA LEKARNA
I      it „»latcm itn" f Pragi KhMubethgiBdt' Itav. i *in. Ifip Ofitffl« fMfMMjtBj«.          I^ii
milo goriške touarne
A. Gabršček
je naprodaj v sledečih trgovinah v Gorici In Solkanu:
Blokur Josip
Da Bln« Lucijan
Bratuf Alojzij
Cullifrark It.        A
ranpella Viktor
Clerl Al. Kuštriu Anton Kutin .Tcsip Marega Jakob Maraž Jakob Batktič Hektor, Solkan Fornazarič Marija,   „ Jug Josip,                 „
Jug Anton,                ,,
Koroel Frane — Solkan Muregft Alojzij Modle Prano
Supansig Lavni
ToffoU Viktor v Gledališki
iu Scmcniški ulici
Vodopivoc v<l. AU»j*ija
Vuga Rafael
Vallcrio Petrina,
Pecile Peter
KonicLEcan. Sgijcau
Stabiio M..             „
Vuga Valentin,      „
na Goriškem:
BautlaŽ Josip -~ Kanal
Briško Angel — »t. Andrež
Boneta A. — Opatjeselo
Brnmat E. — St. Peter
Božič Ignac — Klauže
Douda Ivan       Morar
Drekonja Jernej. Podmelec
Ferman Erm. — Gradišče
Gregorich Ivtn      Podgora
lirzelj Anton. Rihembcrk
GodniC Jožefa. Gorjansko
Jakil Fr. — Rupa
Jerkid Jožefa — Dobravlje
Kcndar Iv. — Kneza
Koren Šimen — Livek
Kosma*; Fran, Slap ob Idriji
KoSir Terezija — Kanal
Košir Blaž   - Kanal Komcl Alojzij       Komen
Leban Josip — Vol če Maraž Jakob — Vrtojba Mara?! Danijel — Vrtojba Matelič Ivan. Livek, Jevsček Makuc Josip — Šcmpas Mermolja Alojz — Batnje'
MlekuS A. A. — Bovec Starega Alojzij — Lofnik Malik Mihael, Ajdovščina   ; Močnik Laka — Kneza
Nemec Jos. — Bilje Nemec Jožef — Podgora Nemec   Franjo, Nabrežina
Nanut Jožef — Kanal
PerŠič Andr. — Urniče
Pirjevec J. — Sežana
Pipa Ivan — Bača
PerSič Andrej ~ Urniče
Rasen Marija — Opcina
Robert Mih. — Štanjel
Itutar Ant. — Grahovo
Repie Franc — Ajdovščina (
Rakušček Marija,  Kobarid '
Smr<'kar Iv. — Kueža Saksida Ter. — Dornberg Spacapan Fran -  pzeljan SavelU Julija  - Seinpas Spacapan AJbin — Miren
Stibil Kat. — &tuvje Smrekar Jožef — Kazaršče Skert Janko -   Batuje Šturm Fran — Livek ^Štolfa Fran — Sežana Sirca Alojzij — Dutovije Della Schiava I. Sveto Komen Terpin Anton — Podgora Torkar Matevž — Podbrdo
Tonetti A. — Gradiška TrampuŠ K., Kostanjevica Ukmar Ivan — Dutovlje Vrtovec A. & J. — Tolmin VrCon Anton — Skrilje.
Posestniki in trgovci z vinom!
Kdor Želi imeti zdnna in  nepo* kvjirjfim viim dhj m obrne o«
mtrodilnico —- L
A. MAZZOU v Gorici f
v Gosposki ulici it. i.
Ista ima veliko zalogo vsakovrstnih ?g pripomočkov, da  m odstrani katerakoli fc & bolezen pri viuu.                                      L
9|             Posebno pa priporoča:             L
¦j Pripomoček za čiščenje vina.                  Y
? Pripomoček  za odstranite? plesnobe f 9$       (mnfe).                                               |
j Pripomoček sa odstranitev katerekoli | J       kisline.                                              &
t
Pijanosti nI peč
Otone twa eadnnaat Udelka „C0U" h polu« breipkeno.
Mor« se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu ali v jedilih no da bi piv«« to zapazil.
PraSek „C0ZAu učinkuje Čudovito tako, da 80 pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prafck deluje tako mimo in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dofičiiikft; ho da"bi on zapazil, kaj ie resnično provzročilu njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0Zi" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote iu ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreč« ter je podaljSal za mnogo lot življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, posije vsem onim, ki .zahtevajo knjigo a 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv.
cozfi isouite fissus
Na pisma je djati znamko S5, na dopisnice za 10 sto
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in alikarstv©
Gorica, Gosposka ul 7 ¦ar* elektrofotografski
ZAVOD
Trst, Via delie Poste iO, I. nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električni
razsvetljavi s pomočjo svetilke »Jupiter" do
9. ure zvečer. Svetoona norost.
Na Kranjskem:
(iobecDragotin.Tmovo-Bis. ! OlivCič Friderik. Boh.-Bela
Pogačnik Filip — Dobrava. Bančar  Fr., Štnrje,   Kunstl
Janez — Boh. Bela.
V Trstu:
Antonini Fab.	Millosig Fran
Pertos Kleinent	Millonig Ivan
Brandolin Ivan	Minzi Melany
Bertogna Dra^.	Mazen Alojzij
Brasadin Peter	Morpurgo Viktor
Chiret M.	Maccari Ant.
(,'eglar Einilja	, 5Iagris Ansigel
Celila Ivan	Nagelsehmid Ludovik
Cassutti Ricc.	¦Norbedo Vikt.
tergoij Ivan	Nieder Jos.
Cooperativa operaia	Petemel Peter
Ouniar Frid.	Pirih Andrej
Cek Anton	Prelog Ivan
Qehovin Ivan	Plesničar Vekosl.
Cernc Anton	Petrone Josip
I)o"brilIa Fran	Prat de Katarina
Dolneb Albert	Penko Alojzij
Dorololo Fr.	Sacchi Fr.
Dnller Iv.	StepauCiC Alojzij
F»rfogiia Fran	Silvestri Anton
Furlan Ant.	Silvestri Vikt.
(Jerin Anton	Suman Fran
(JregoriČ Josip	Šnc Andrej
<Jomise5 Anton	ŠC«ka Iv
(Jodina Stanko	Tomažič Ivan
(Jrassi Karol	Tamaro Jurij
Ciodnig Iv.	Udina Ant,
(»HvSček Fr.	tlrdic Andr.
GttRperšič Ana. vd.	Umek Josip
JaksetiC Sarmela	Voik Fran
K hin Ivan	Vatovec Ivan
KoSmerlj Ivan Kravos Kristjan	Viegelo Tomaž
	Versolatti David
Kobal Andr.	Vnga Kater.
Krasna Anton	Vesnar Iv.
Kosak Josip	Zor«? Ivan
T^gat Alojzij	Zvvitter Valentin
Luin Josip	Zgor Leopold
I/pnaasi R.	Zgur & Popatmk.
Mortl Valentin	Zernitz Hekt.
Machne Alojzij	Zadenigo Ugo.
Maren Alojzij	Zfcle&nik Ivan
v Pulju In drugod:	
AntoncUi Alf.	Maraspin Fr.lli
Feruglio Isid.	Pierobon Marija
Fabbretto I»om,	Rocco Amad. ~ Pazin
r.*nmno drnitiMedolina)	Rabfeld K. - Pazin
onfiam'!i> društvo (Pola)	Sponza Enfemija -   Itovinj
Monai Jos.	Htoeovac Bort, - Kanfanar
MarinkoviC Jak.	.Setko Širne  —  Kanfanar.
Marcheite Banto	Bole I. Reka.
Fo upi ceni se proda
iz proste roke še novo hišo z vrtom, gostilno, tobakarno, prodajalno z mešanim blagom in žganih pijae na dr\>bnn. Ista leži ob drž. cesti in je jako dobro obiskovana. Le 5 minut oddaljena od kolodvora drž železnice.
Natančneje se izve pri to-bakarnarju J. Bajtu v Gorici, trn Mirodvor ki cesti.
Bralno in pevsko društvo na Slapu ob Idriji
želi kupiti iz druge roke
|   harmonij
i za podučevanje petja.
j           Ponudniki  so   naprošeni naj spo-
roče goriimenovanemu društvu kakovost instrumenta, v  kakem stanu  se
: nahaja in obenem ceno.
Županstvo Bovec razpisuje
službo
občinskega redarja,   ki  ima   pobirati   tudi   občinske  užitnine.
Prosilci zmožni slovenskega in nemškega jezika, branja, pisanja in računstva naj predložijo prošnje podpisanemu županstvu do   15. aprila   1908. Mesečna plača znaša SO kron.
ŽUPANSTVO BOVEC
dne  17. marca  i908.
Župan:'A. M-LEKUŠ.
ArD veliki noui manufakturni trgouini »
ˇ I                                                                           x                                                                             !
,Pri Škofu4
nekdaj želez, trgovina Darbo
Pred nadškofljo - Via Arcivescovado 5
došle so
raznovrstne novosti modnega, volnenega in perilnega blaga itd.
Vzorce pošiljam  proti  vrnitvi i?tih na vse strani franko in zastonj. — Cene stalne in izredno nizke, bttogo solidna postrežba. r= Za vsak znesek 3"/,, popusta. ==
Kari Gaspari, posiooodja.   ,
¦
PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški lsloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOYO-BREMEN)
Hedne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York, Baltiiiiore,
Galveston, Bueiios 'Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstralije itd.
Parobrodi Nemškega severnega Lloyda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11 velikih najmodemejih parnikov v delu. ]f)ti manjših parobrodov.
178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za fransoeeansko vožnje, od katerih 30 s 1").«»» 0 ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.
Vsega skupaj 396 parnikov. od katerih 172 brzih, opremljenih z modernim komfortom.
Brzoparniki preplovejo ocean v 5-6 dneb. 470 agencij ? pnih g?etomih pristaniščih-— Cene zmerne. Dobra hrana na parnlfcu. —^
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trst« Piazza Giuseppina 1.
Telefon it. 2068.
F. STUMPE
C. kr. privil.
krojaški kroji
= 28 LET OBSTOJEČA =====
strokovna krojačrica prve vrste za vsaki stan.
Velika izber blaga vsake vrste po najnovejši modi in ceneje kot pri vsakem kon-fekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek in raanofaktnrnega blaga is inozemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega
= perila.  = Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni da lahko vsak-
teri kupi pri meni. Cdina zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častilo duhovščino. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj u Gorici
1     na Irauniku št. 5.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnfon Krašič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekališde Jostpa Verdi štev. 33
in v podrožoi delavnici na Tržaški cesti t
lastili hiši (v bližini g. Črnigoja).
ANTON ČERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno 4
------gonilno silo-----                    J
GORICA, Tržaška ulica št 18.       j
Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,   j
razna siavbarska dela,......
razna cerkvena dela,........J
oprave za prodajalne i. t. d......t
Po zmernih cenah!   tU
zdeluje in ima t zalogi vsakovrstna strugarska in rezljaiska dela.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga iz ausfrijshfh in angležkih t o v a r e n najrazličnejših kakovosti
m vsaki stan.
Ceni. dame in gospodje -- pozor! Prilika!        Prilika!
tmato e šivalni stroj ? Ako ga niir.ato. omislit« fii najnovejšo marko •Original-Viktorla« in najboljšega kdelka,                 ....
Po dolgoletnih akušnjah sva sa prepričala da ostane »Original« lo najboljši,
Dri|iRil-«ict8riittnjip4„°&^
uporabi brezšumno.
Origiul-Vistoria stroji 82oXT
za'domačo rabo in obrtne namene.
Briginal-Vidorla stroji ™S!:['i
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
flriii«IV!cUriJitr8Jii;:,"S!;:::
lek vseh dosedaj obajtoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojei ia dragih šivalnih strojev, dtokoles »Ficft«, orotfa, maaicQe Im vseh lovskih priprav pri tnali
KERŠEVANI & CUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravjjalniea RIVA CASTELLO št. 4.
NaroČite za poakuSnjo in preprlCftU se boste o tovanrodno nizkih cenah vaeh predmetov, kutere razpošilja raspošiljalna tvrdka ta kolosarsko Industrijo, Dana] L Stuben-ring 6. Krneti reklame naj Vas ne motijo, ampak poskusilo: Prima - tračne cevi, li enega kosa h, i-m), i garancijo ti. i ?r>, ru-
defie ti, 2. - Plašči zu kolesa i?, prima — blaga - nikak isneček H. 2f>0 in više, Svetilke-acelilen, (izvrstno funkcioniranje) za ti. 1-30. Nova kolesa na verigo V deljene,
40 do 5(5 zob 40 kr. do M. 150. Trr» vi za popravo plašcev 15 kr. Krmilo tguvernal) pol zakrivljeno 23 mm, 24 A 25 mm debelo ti. 1, Hlačne pripenjata po 2 kraje, trobila po 95 kraje, in više; zvonci od 65 kraje, više; novtf kolesa s 3-letno garancijo 11. 50 ter vse potrebščine po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranje, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthaus f. Fahrzenge-Iuduatrie, Dunaj   I. Stubenring ti.
Postavno »varovano I
-^sbi_.—^ vitko posnemanja oo kainujo
Cdlno pristen je samo
Thierry-jev balzam
t, Kolono nuno. \i »ift*ih ali •» dvojnatih »toktvniu aH t voltU s|»iH!ijftliift otoLloiuVa n  |>ntt.'itto«
vnnim Mtnnftkom K t>' ¦••-. Thlarrv • Jovo Cantirolljno mazilo proti vstfiu, 5e tako siutarelim runam, vnetjem, itd, a Ionska K 8 SO pošilja le proti i»red-plačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredst«! stl najbo'ji povsod mani in starodavni.
Naročilu naj se naslovi: Lekarna A. Thlorrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro   v   vseh   lekarnah. Brošure  s  tisočerimo originalnimi zahvalnimi pismi zastonj k> posiuine prosti.
illiinicMsrBalsi« &TMimr ta torti«
Žene!
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
i Pozor!
Zte hote dobro In Miro potorati ¦ francoskimi parobrodi fes Bmm
t ftiMfflrn. iij^pSo pred odhodom od doma sft pojamfla aa mašo
•.......¦' najstarejšo firmo                         .......
Zwilctaenbart, Basel (Švica) UtinM&b L
Za dobro In taltro ekspedlcljo se garantira.   '
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
|            tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
i       Lasten železniški tir            _. ^^ n ^^^ „                Žage v Soteski
Gorica drž. kol.—Solkan      "* ~ ^-AT^a^^i — ^        (last verskega zalopa).
Osrednje TOistfo: Trst Um Ma Torre št L
i       IataratiH. telet: Goric* št 74, Trst it I63L - Tet: Za<!mga; Uscč. A. B. G. Code v. Edit. Zaloge: Solkan;  Trst, Via  ReUori   !,   Via  Lazzareilo   Vecchio   32; Reka, Via delle Pile šl. 2; Spljef, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. ; ZaslopstYa: Egvpt in Levanta.
Vposluje okroglo 40O nsložbeneev ter ima nad Lr»0 H. P. parnih in turbinskih gonilnih aH — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.0UO.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod t Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t- d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejeja do 60°. htom ilamct I SUM. — kratka rtserva I 1SI110 — Besma za izfike K 21.000.
Zadružni urad v Solkanu enrefems hranilni* vfncro t*>r iih nhrpstiif«* nn S—fio/
Ako trpite na strjenju krvi in na po« dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Reni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Vaše sredstvo je učinkovalo že o. dan".
Gospa L. v M. piSe: „Priporočala bom vsakomu Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega".
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postreZbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljavo (tudi v znamkah) poSljem knjigo: „Motenjo perjodo" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
A. vii. Beri n i
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga =
= o!jkinega olja
prve vrste
najhljših todk Iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari hi Rice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 120. 1*36, 1*44, 160, i'80. 2-, za luč! po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo se pušča  kupcu  do   popolne   vporabe  olja;  po
vporabi se spet zameni s polne. Pravi   vinski   kis   in   navaden.  Zaloga ----------------mija in sveč.----------------
Cene zmerne-
„Goriška Tiskarpa" A. Oabršček
sprejme takoj ulagateljico za stroje.
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. lAfahringstr. 22.
najoečja specijalna zaloga umetnih prednietou iz kilajskega srebra, alpaka, medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko.
Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosfi.                 -z
Sprejemajo se razna poprauila.
Dopisuje se i> slouenščini, italijanščini
in nemščini.
Cenik se pošlje na zahfeuo zasionj in pošlnine
prosto. Pošlnina in zauojnina se pri pošitjaioah
ne zaračuna.
I
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, ed-no te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slo\/enci za v/selej
le hlapčevali tujcem.
SloTenste gospodinje! Poslušajte milo iz te taie tovarneT Izdelek je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem. PosksuVo]^ Ivo^f16'