Poštnina plačana
T S040TtaL
UtO IX flev. Z38.
V LJubljani, v Četrtek 8. decembra 1927.
ceno om no
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelja in praznike. — Inserati do 80 petit a 2~- Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej
>Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličja, _ Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št S, L nadstropje. — Telefon 2034.
Vladna kriza prehaja
z mrtve točke
Politični krogi pripisujejo izredno važnost sinočni dolgi avdijen-ci g« Davidoviča. — Nervozna posvetovanja radikalskih voditeljev. — Novo vlado dobimo menda že za božič.
— Beagrad, 7. decembra. Včerajšnja av-dijenca še£a Dedmokratske zajednice g. Davidovi ca, ki je trajala nad dve uri, je vzbudila v političnih krogih najrazličnejše komentarje. Konferenci pripisujejo izredno politično važnost. Ker je znano, da g. Davidović ne zagovarja režima g. Vukičeviča, smatrajo v nekaterih političnih krogih to avdijenco za začetek konsultacij političnih voditeljev in xa znak, da je računati v najkrajšem času % izpremembami v vladi.
Razumljivo je zato, da je avdijenca izzvala med vladnimi radikali veliko vznemirjenje. Radikalski ministri so imeli zvečer dolgo konferenco, pa tudi v radikalskem klubu so se radikalski prvaki živahno posvetovali in razpravljali o pomenu in važnosti Davido-vičeve avdijence. Zavladala je bojazen, da bi radikali izgubili vodstvo državne politike, ker je znano, da je opozicija že ponovno ponudila g. Davidoviču vodstvo za slučaj, da pride do sestave nove vlade, v kateri bi sodelovala tudi opozicija. Radikali se zavedajo, da bi bili v tem slučaju za dolgo dobo potisnjeni v opozicijo. Zato so skrajno nezadovoljni s politiko in taktiko g. Vukičevića, ki rešuje najvažnejša politična vprašanja brez sodelovanja poslanskega kluba in ki predlaga zakone, ki posegajo globoko v gospodarsko in politično življenje, ne da bi se prej posvetoval s klubom. V političnih krogih se opaža, da vedno bolj pridobiva struja, ki je za sodelovanje s Kmetsko-demokratsko koa-
licijo in kateri pripadajo zlasti najuglednejši pašičevci in mnogi izraziti centrumaŠi.
Okolica g. Vukičevića skuša v skrajno mučnem položaju zmanjšati vtis včerajšnje avdijence In naglasa, da nezadovoljstvu v radikalskem klubu ni pripisovati posebne važnosti, češ da gre le za malo skupino, ki ničesar ne pomeni. Kako veliko važnost pa pripisujejo vladni krogi ironični avdijen-ci g. Davidoviča, dokazuje tudi dejstvo, da ie g. Vukičević danes naprosil ministra dr. Spaha, naj poseti g. Davidoviča in skuša od njega izvedeti podrobnosti o poteku avdijence Dr. Spaho le res posetil g. Davidoviča na domu in imel ž nJim nad eno uro trajajoč razgovor Nato je dr. Spaho odšel v vladno predsedstvo, kjer sta ga pričakovala dr. Marinkovič in g. Vukičević. Vsi trije so se nato dolgo posvetovali.
Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih tudi včerajšnja izjava g. Radića, ki je novinarjem povedal, da bo v prihodnjih dneh skupno z g. Pribičevičera navezal stike z ra-dikalskimi nezadovoljneži v svrho skupnega nastopa proti Vukičevičevemu režimu.
Iz okolice g. Davidoviča na glasa j o, da je položaj vlade zelo omajan. Vlada ne uživa potrebnega zaupanja niti v radikalskem niti v demokratskem klubu, kjer se je nezadovoljnost že ponovno javno manifestirala. Po splošnem mnenju se bodo dogodki začeli sedaj naglo razvijati in ni izključeno, da se uresniči včerajšnja napoved g. Radića, da dobimo že za pravoslavni božič drugo vlado.
Naposled dobimo zakon o državljanstvu
Neznosne razmere v sedanji praksi podeljevanja državljanstva. —- Intervencije beograjskih advokatov uspešnejše od intervencij poslancev. — Nad 6000 nerešenih prošenj. — Načrt zakona o državljanstvu naposled dogotovljen.
— Beograd, 7. dec. Vprašanje ureditve državljanstva je že nekaj tednov v kritičnem stadiju. Poslanci SDS so že energično nr.stopili, da se najprej rešijo vsa dosedanja državljanska vprašanja, nato pa se ves problem zakonitim potom uredi. To ie tem po-trebnejše, ker so zlasti v Sloveniji, Dalmaciji in Vojvodini nastopile nečuvene razmere. Redno se je dogajalo, da tujci s pomočjo pod kupov a nj a dobe naše državljanstvo, dočim naši ljudje, deloma celo v lavnih službah, ne morejo doseči državljanstva, ker nimajo denarja, da bi podpirali korupcijo Vse intervencije poslancev so ostale navadno brezuspešne: beograjski advokati so bili mnogo močnejši od njih. V zadnjem času se je sicer posrečilo hrvatskim in slovenskim poslancem urediti nekatere posebno pereče slučaje, toda te izjeme so le potrdilo žalostnega pravila. Po informacijah naših poslancev leži v notranjem ministrstvu še vedno 6000 nerešenih prošenj za priznanje našega državljanstva. Klub SDS je zaradi tega pripravil posebno parlamentarno akcijo, da pride končno do rešitve tega
važnega problema. Pod pritiskom te akcije se je vlada vendarle odločila predložiti Narodni skupščini zakon o državljanstvu, ki bi naj to vprašanje rešil ne samo za bodoče, temveč istočasno avtomatično rudi vse doslej nerešene prošnje optantov. Značilno je, da je Jugoslavija edina država v Evropi, ki še nima urejenega vprašanja državljanstva. Pod ministrovanjem dr. Kra-merja ie bil spomladi leta predložen Narodni skupščini zakon o državlianstvu, ki ie bil sestavljen z ozirom na takra'ie povojne razmere in na dejstvo, da še nismo '.meli mirovnih pogodb. Ta načrt ni postal zakon, akoravno ga skupščina ni odklonila. Od onega časa se pred parlamentom nI pojavil noben nov načrt Pač sta bila pod ministrovanjem dr. Markoviča in pozneje od posebne komisije, ki ji je načeloval pokojni g. Ribaf. izdelana dva načrta, od katerih pa noben ni prišel v razpravo. Sedaj se zatrjuje, da je novi načrt gotov, da pride v najkrajšnem času pred ministrski svet in bo nato predložen Narodni skupščini.
Atentatorji v Staiici izsledeni
— Beograd, 7. decembra. Iz Radovišta poročajo, da so orožniki včeraj popoldne prišli na sled bolgarski tolpi, ki je izvršila atentat v Strumici. Enega izmed napadalcev 80 orožniki izsledili v bližini Radovišta, dva pa so opazili v strumižkern srezu. Oblasti so takoj organizirale širokopotezno akcijo, da preprečijo napadalcev pobeg preko meje. Po poročilih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, upajo, da bodo napadalci še danes aretirani.
TISKOVNA SVOBODA V ITALIJI
_ Milan, 7. decembra.   Kakor znano, je
veliki fašistični svet na svojem zadnjem zasedanju razpravljal tudi o vprašanju tiska. Mussolini je takrat zastopal stališče, da se n:ora to vprašanje urediti tako, da bo režim lahko vsak čas računal na vse važnejše italijanske liste. Dozdevno so sedaj že začeli izvajati ta načrt fašističnih voditeljev, in sicer pri največjem italijanskem listu. Danes ge je namreč razširila vest, da se bodo izvršile v uredništvu iCoriera della Serac važne izpremembe. Vse poročevalce v Londonu, Parizu in Berlinu ter večino urednikov bodo zamenjali z novimi močmi, ki so popolnoma zanesljivi fašisti, tako da bodo vsa važnejša in odgovorna mesta v rokah fašistov.
Društvo narodov
— Ženeva, 7 dec. Svet Društva narodov je na svoji drugi javni seji, ki je imela na dnevnem redu poleg raznih pravnih in
finančnih vprašanj kot najvažnejšo točko sklep mednarodne konference za ukinjen je odločb glede uvoza in izvoza, vzel na znanje obširno poročilo predsednika te konference bivšega holandskega min. predsednika Colina. Nadalje je razpravljal svet Društva narodov o poročilu namškesa zunanjega ministra Stresemanna glede odprave trgovinskih ovir. Svet ie sklenil, da predloži tozadevno konvencijo v odobritev tudi Rusiji, Merrki, Ekvadorju, t. j. državam, ki se niso udeležile tozadevne konference.
Rumunski parlament
— Bukarešta, 7. decembra. Jutri se vr5i važna seja rumunskesa parlamenta, na kateri se bo min. predsednik Vintila Bratiann predstavil prvič rbornici in podal vladno izjavo. Narodna poljedelska stranka bo na vladno izjavo odgovorila in zahtevala, naj se rumunska zbornica razpusti in razpišejo nove volitve. V dobro informiranih krogih se govori, da bo vlada predlagala, naj se prične takoj proračunska debata. Dočim Je Maniu pripravljen, da se sporazume z vlado, postaja Jorga vedno bolj nespravljiv. To dejstvo je prišlo posebno do izraza na današnjih shodih, ki jih Je imel Jorga v različnih krajih.
Položaj v premogovnikih vedno obupnejši
Delo omejeno t vseh premogovnikih, ki so dobavljali premog drž. železnicam. — Pričetek novih pogajanj med vlado in premogovniki, — Zagovorniki vladne brezbrižnosti napram delavstvu.
Ljubljana, 7. decembra. Položaj v revirjih Trboveljske premogokopne družbe je tudi danes neizpremenjen. Danes so deloma v obratu rudniki v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in v Laškem, dočim je v Rajhenburgu odvisna obnova obrata od naročil, ki jih je tekom dneva event. prejelo ravnateljstvo. V Kočevju je delo popolnoma ustavljeno. Jutri bo počivalo delo radi praznika v vseh rudnikih, razen v Laškem. Na ta praznik se je sicer redno delalo, letos pa ga bodo morali rudarji praznovati radi pomanjkanja naročil. V petek in v soboto bodo delali v vseh rudnikih razen v Rajhenburgu, kjer se bo obratovanje do konca tega tedna vršilo samo v skladu z naročili, ki pa so tako pičla, da je malo verjetno, da bi biJo mogoče obrat v polnem obsegu obnoviti.
V Kočevju je dek) v premogovniku popolnoma ustavljeno. Da pripomore delavstvu vsaj do delnega zaslužka, je vodstvo premogovnika zaposlilo del rudarjev pri odkrivanju na prostem kopu. Kočevski premogovnik je namreč brez vsakih naročil, ker je doslej ves premog iz tega rudnika dobivala železniška uprava.
V Trbovljah delajo, v kolikor je premogovnik sploh v obratu, samo podnevi Nočno delo je popolnoma ustavljeno. Tudi na separacijah je delo večinoma ustavljeno in so delavke, ki so bile najete v zadnjem času. morale nastopiti neprostovoljen dopust.
Rudarske rodbine so zabredle v veliko bedo in mnogo delavcev se je razkropilo na vse strani, da si drugod poiščejo zaslužka. Kako se bo situacija razvijala, je odvisno od pogajanj v Beogradu. Kakor znano, so bila pogajanja brez uspeha prekinjena in se bodo nadaljevala šele jutri. Kakšen bo položaj prihodnji teden, je še povsem nejasno. TPD
si prizadeva zaposliti kar največ delavcev, četudi v omejenem obsegu, vendar pa je sedanje stanje za daljšo dobo nevzdržno. Verjetno pa je. da bo kakor lani tud: letos zmanjkalo železniški upravi premoga in da vsied te nevarnosti vendarle pride v doglednem času do sporazuma med prometnim ministrom in premogovniki.
Povdariti je. da ni delo omejeno samo v premogovnikih TPD, temveč da so omejili delo tudi vsi drugi pre* mogovniki, ki so dobavljali premog za drž. železnice. Omejeno je delo tudi v premogovnikih na Hrvatskem in v Sr* bij i. kar je seveda prav tako občuten udarec za rudarje v Sloveniji, ki ne morejo upati, da bi dobili delo dru* god. V tem času ni nobenega dela na polju, stavbna sezona je že davno mi* nula in izkazuje stavbna stroka sama dovolj brezposelnih, na trajno ali vsaj začasno zaposlitev tisočev brezposel« nih rudarjev sploh ni misliti.
Med brezposelnimi rudarji govore po naših informacijah klerikalni ekspo* nenti spričo ogorčenja, ker je minister za socijalno politiko dr. Gosar v na* stalem sporu popolnoma pasiven in ker se tudi ne zganejo klerikalni po* slanci, — da vlada ni kriva nastalega ooložaja, ker ni dolžna plačevati previ* sekih cen premoga, da bi morali za de* lavce skrbeti pač premogovniki sami, predvsem TPD. dejstvo pa je. da ne more premogovnikov k tej skrbi nihče drug prisiliti kakor vlada sama. Da bi kai v tem pogledu storila, ni ničesar znanega in zato je seveda povsem umevno, da se v sedanjem sporu med premogovniki in vlado, obrača ogorče* nje delavstva predvsem proti vladi, ker v svojih prepirih z lastniki premo* <?ovn;kov ni prav nič zaščitila interese delavstva.
Morilcem zakoncev Pucelj so že za petami
Umora sta osamljena dva domačina, ki bosta baje še danes
aretirana
Tržišče, 7. decembra.
strahov, i roparski umor v Dolini pri Tržišču sicer še ni pojasnen, vse pa kaže, da bodo morilci kmalu v rokah pravice Ljubljanska policijska direkcija, ki je bila včeraj brzojavno obveščena o zločinu v Dolini pri Tržišču, je tja še tekom dopoldneva poslala policijskega agenta Z- Podobnika s policijskim psom. Med tem so orožniki za-stražili hišo in izvršili temeljito preiskavo. Ugotovili so, da se je morala med napadalci in zakoncema biti obupna borba na življenje in smrt. Napadalca sta najbrž Puclja naiprej pobila z motiko na tla, kar je pričal odlom-ljeni ročaj motike, njegova žena pa je zbežala iz hiše, toda napadalci so io tik pred vrati dohiteli in eden io je zabodel z nožem v vrat tako, da ji je popolnoma prerezal goltanec Truplo je nato vrgel v potok pred hišo.
Na kraj zločina ie tekom dneva prispela tudi sodna komisija iz Novega mesta, ki je ugotovila dejanski stan. Policijski pes se ni obnesel. Psa so skušali spraviti na sled s
pomočjo toporišča motike, ki je bilo edino orodje, katerega sta zapustila zločinca Ker pa je bila vsa okolica blizu in daleč okol' hiše razhojena. se pes ni mogel orijentirati in je kmalu izgubil vsako sled. Uspeh preiskave ie bil torej v tem pogledu popolnoma negativen.
Tem večji uspeh pa so imela poizvedovanja orožnikov. Se tekom včerajšnjega dne so orožniki uvedli obširno preiskavo in zvedeli tako važne podrobnosti, da bodo morilci zakoncev Pucljev najbrž že danes prijeti. Umor sam dokazuje, da ga je izvršila oseba, ki je morala razmere v hiši dobro poznati. Osumljena sta dva domačina, ki sta istočasno z umorom izginila. Sled za njima vodi proti Karlovcu. Vse žan-darmerijske postaje so dobile podrobna naročila.
Trupli nesrečnih zakoncev Pucelj sta bili prepeljani v mrrvašnico in bosta danes popoldne ob 14. na zahtevo sodne komisije obducirani. — Polici.ski agent g. Podobnik se je danes dopoldne že vrnil v Ljubljano.
Madžari za revizijo mirovnih pogodb
— Budimpešta, 7. decembra. V poslanski zbornici se je vršila danes debata o prizadevanjih za revizijo mirovnih pogodb. Poslanec Gombos ie zahteval, na] se postavi na dnevni red jutrišnje seje debata o uporabi zbornvalnega prava, ker so bila v Miškolcu, Kapošvarn in Gy5ru zborovanja za revizijo trianonske mirovne pogodbe prepovedana. Neki poslanec le za-klical, da madžarski poslanci v praškem parlamentu lahko več govorijo kakor poslanci na Madžarskem. V imenu vlade je izjavil Justični minister Pesthy, dt sta vlada in vladna stranka edini s prizadevanjem naroda. Njena politika odgovarja popolnoma duhu naroda.
ITALIJANSKO-NEMSKA TRGOVINSKA POGODBA
— Milan, 7. decembra. Italijinsko*nem*
ška pogajanja glede izvedbe dolocSb nem» ško*itaKjanske trgovinske pogodbe so se izjalovila, Nemčija se bo tozadevno poslu* HH razsodišča, predvidenega v pogodbi.
Žrebanje državne loterije
— Beograd, 7. decembra. Dane« so bile pri državni razredni loteriji izžrebane sledeče srečke: premijo v znesku 500.000 Din je zadela srečka št. 2515, dobitek 30.000 Din je zadela srečka 51.050, 10.000 Din 5t. 69.105, po 4000 Din st 3581, 60.612 in 103.256. Glavni dobitek v znesku 1,200.000 bo Izžreban popoldne ob 16.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
— Newyorkf 7. decembra. Na železniškem viaduktu Hoboke sta trčila dva osebna vlaka. Ranjenih je bilo 40 oseb, med njimi veČ težko.
RAZDELITEV PREMOŽENJA DVEH OTOKOV
— Pulj. 7. decembra. Pod predsedstvom senatorja Chersicha je imela jugoslovensko-italijanska komisija za razdelitev premoženja otoka Velje in Kastva, daaes svojo prvo sejo.
Zanimiva polemika
Nedavno smo poročali, da vlada tudi med katoliško duhovščino veliko nezadovoljstvo nad novim državnim proračunom ter smo opozorili na pisavo zagrebške »Narodne Politike«, ki je ostro kritizirala v daljšem članku proračun ministrstva ver, češ, da ne prinaša katoliški cerkvi in duhovščini niti tesa, kar so ji prejšnji. Prizadetega od te kritike se je čutil v prvi vrsti klerikalni poslanec, župnik Škulj, ki mu je v Jugoslovanskem klubu poverjena predvsem skrb za zahteve duhovščine. Objavil je v »Slovencu« izjavo, v kateri skuša ovreči izvajanja '►Narodne« politike ter pravi, da niso zanesljive kritike proračuna od ljudi, ki ne poznajo u->rroja  novega proračuna.
Ta izjava ie dala sedaj povod univ. profesorju, voditelju hrvatskih klerikalcev in bivšemu poslancu dr. Janku Simraku, da je rbjavil v »Narodni Politiki« od 7. t. m. daljši odgovor na naslov posl. Sku-lja, v katerem ostro zavrača njegovo izjavo in »Slovenca« ter dokazuje na podlagi stvarnih podatkov iz drž proračuna, da so bila njegova izvajanja povsem pravilna, ne pa Sukljeva. G dr. šimrak pravi med drugim:
— Nikdar ne bom g. Karlu Skulju odrekal, da more govoriti z nekoliko višjega stališča, ker ima več prilike in več dolžnosti kakor jaz. da se podrobneje bavi z drž. proračunom, kljub temu pa moram povdariti, da je bila moja kritika povsem »zanesljiva« in povsem pravilna, ker ne temelji na izmišljenih številkah, temveč na proračunu ministrstva ver, kakor ga je izdalo finančno ministrstvo. Ne vem, kateri boljši vir bi mogel uporabiti. Prednn bi se torej izrekla tako visoka obsodba moje kritike, bi bilo potrebno s številkami dokazati, da moja kritika ni »zanes'jiva« in da je proračun dober. Nobena še tako blaga kritika ne more odobriti tega proračuna že iz razloga, ker se sam minister ver pritožuje nad niim in ker ni ž njim zadovoljen, jaz pa nisem mogel biti državnejši nego sam g. minister.
Sedaj je na vrsti g. Škulj, da ovrže izvajanja univ. prof. in bivšega klerikalnega poslanca dr. Janka š'mraka, ki po njegovi trditvi »ne pozna ustroja drž. proračuna«.
Danes nepreklicno zadnjikrat! 4, 8 46, '/28 in 9
M 0 N I U
M £ N T A L N 0
M
O N U M E N T A L N 0
ŠAH - CARICI
Film veselia in žalosti, ljubezni in sovraštva, o slavi in propadu poljske države
ELITNI KINO MATICA
le'eto.. 2> 1
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.575 — 13.580. Curih 1094 - 1097 (1095.50). Duna 7.9975 — 8.0275 (3.0125), London 276.80 — 277.60 (277.20), New* york 56.63 — 56.53 (56.73), Praga 168.43 Trst 307.50 — 309.50 (308.50).
Efekti : Celjska posojilnica 164.. Ljubljanska kreditna 132. Kreditni zavod 160, Vevče 133. Ruše 275 — 290, Stavbna 56, Sešir 104.
Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključek pet vagonov bukovih nežamanih plohov, rezanih po naročilu kupca L, II., III., monte franko  nakladna  postaja 440.  Povpraševanje po
smrekovih hlodih od 30 cm naprej, franko vagon nakladna postaja 190. Nudijo se suha, bukova drva, cepanice, franko vagon meja 23.
Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize : London 276.8 — 277.6, Newyork 56.622 — 56.822. Milan 307.05  — 309.05. Curih
1096 — 1097. Amsterdam 22.953 — 23.013. Berlin 1356 — 1359, Dunaj 799.75 — 802.75, Praga 168.036 — 168.836.
Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1921 85 in tričetrt, 2 in pol odst. drž. rente za ratnu štetu 404 — 405, 2 in pol odst. r. ratna šteta 404 in tričetrt — 405, Agrarna 53, Hipotekama banka 57 in pol, Ljubljanska kreditna  132 —
135. PraStediona 880, Trboveljska 455 — 477 in poL Vevče 132 in pol — 134, Drava 560 — 570.
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.30, Neujork 518.10. Pariz. 20.40.   Milan 28.11.   Berlin 123.78. Dunaj 79.07, Beocra* 9.135, pr»fa 15.37-
stran
«5 L O V t N S K !   NAB OD* dne 8, decembra 1927.
'7ti
Avtonomija Ljubljane-
klerikalna komedija
Zanimivo priznanje klerikalnega glasila« — Klerikalcem je vzpostavitev rednega občinskega gospodarstva samo komedija. — Ali so komedija tudi novi dolgovi ljubljanske občine?
Zagrebška »Narodna Politika«, glasilo hrvat* ske klerikalne stranke, je 7. t. m. objavilo dopis is LJubljane, — očividno iz slovenskih klerikalnih krosov, — v katerem poroča tudi o seli ljubljanskega občinskega sveta, na kateri je bil izvoljen župan.
Med drugim pravi: »Seja je bila takorekoč samo zadnji čin komedije, začete pred več meseci z razpisom volitev. Ali bolje: Uvod v novo komedijo, ki se bo šele pričela. Pričakovati Je, da se zastor ne bo kmalu dvignil...« V komentarju U klerikalni pritožbi proti potrditvi no« vega ljubljanskega župana pravi: »Počakati Je treba sedal na rezultat in potem bomo videli, kaj bo. Minulo bo zopet par mesecev in v tem času moremo trditi: Ljubljana ima župana... Vprašanje ie, do kdaj? To ni važno za Ljubljano, ker se je že navadila delati tudi brez njega, tn sicer, kakor se vidi, mnogo bolje kakor t njim.«
Iz navedenih vrstic je jasno razvidno, kake namene imajo klerikalci glede Ljubljane. Ljubljanski dopisnik je v zagrebškem klerikalnem glasilu mnogo odkritosrčnejši, kakor je klerikalni tisk v Ljubljani.
Klerikalcem so bile občinske volitve v Llub-IJanl samo komedija In tudi volitev župana fim H bila samo povod za prlčetek nove komedije,
»Narodna Politika« ima prav. če bi ne smatrali vzpostavitve ljubljanske občinske avtonomije in rednega občinskega sveta za komedijo, bi se ne pritožili proti veljavnosti občinskih volitev in prav tako tudi ne proti potrditvi novo-isvoljenesa župana, za kar niso imeli nobenega Stvarnega povoda, razen politično - strankarskega. Zanimiva je trditev klerikalnega glasila, da bo minulo več mesecev, predno bo rešeno vprašanje potrditve župana, kar se mu zdi posebno zabavno. To vprašanje po njegovem mnenju ni važno, ker se je baje Ljubljana že navadila delati brez  župana . . .
Iz vsega je razvidno samo to, da gre vsa klerikalna akcija samo za tem, da podaljša življenje kleroradikalnemu komisarijatu,  ki Je te-
kom enega leta po izjavi novoizvoljenega župana dr. Dinka Puca naprtil ljubljanski občini 60 milijonov dinarjev novih dolgov. Mogoče Je to za klerikalce komedija, za ljubljanske davkoplačevalce pa prav gotovo nI.
Početje klerikalcev zbuja upravičen sum, da se boje predložiti račune o svojem gospodarstvu v ljubljanski mestni občini, če so imeli kdaj čiste namene in če jih imajo, bi gotovo ne skušali zavlačevati vzpostavitve ljubljanske občinske avtonomije ter rednega poslovanja občinskega sveta, kei je njihova pozicija dovolj močna v občinskem svetu ne samo za kontroliranje dela večine, ampak tudi za pošteno sodelovanje pri občinskem gospodarstvu.
Ljubljana sc m navadila delati brez župana m občinskega sveta, kar najbolje dokazuje dejstvo, da se je pri volitvah večina njenega prebivalstva izrekla proti gospodarstvo Ueroradl-kalnega komisarijata na magistratu, ki mu skušajo sedaj klerikalci z raznimi nemoralnimi in nepoštenimi sredstvi nasilno podaljšati življenje.
Ljubljana je sicer pogrešala občinski svet z manjšim nezadovoljstvom pod bivšim naprednim gerentskim svetom, ki je s svoijm smotrenim gospodarstvom spravil mestne finance v red in je celo zmanjšal občinske davščine, toda pod kleroradikalnim komisarijatom, ki Je spravil mestne finance zopet v obupen položaj, je njena zahteva po vzpostavitvi avtonomije lo po kontroli občinskega gospodarstva od strani |av> nos t i dobila nov, večji razmah.
Prav ta zahteva bo vzrok, da se bo komedija, ki jo Igrajo klerikalci z avtonomijo mesta Ljubljane, tzpremenila slej ko prej v tragedijo
za nje, ker d nobenega dvoma, da bodo ljubljanski volilcl obsodili Izigravanje njihovih interesov ponovno In še v večji večini pri even-tnelnlh novih volitvah, če bo treba.
Klerikalno veselje nad oviranjem rednega poslovanja ljubljanskega občinskega sveta z neutemeljenimi pritožbami se bo izpremenilo v veliko žalost. Svetovalci Pirčeve in Pustove vrste ne bodo rešili SLS zaslužene blamaže.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Aretacija na smrt obsojenega razbojnika«   — Senzacionalna aretacija v Velikem Bečkereku. — Razbojniški napad na duhovnika. — Krvav pretep v ljudski kuhinji.
Nedavno smo poročali, da sta iz kaznilnice v Negotinu pobegnila na smrt obsojeni Jovan Stojković in na 20 let težke ječe obsojeni Dimitrije Barbulović. Pobegla razbojnika sta bila strah in treept vse negotinske okolice. Orožniki so ju zaman dolgo iskali. Šele pred dnevi so stražniki finančne kontrole slučajno naleteli na Jovana Stojkovića, ko je hotel prekoračiti našo mejo in pobegniti na Bolgarsko. Stražnikom je uspelo begunca prijeti. Pri zasliševanju je izjavU, da je pobegnil z Barbulovičem iz kaznilnice s pomočjo kaznilniškega paznika. Priskrbel si je pilo in prepilil okove na nogah. Ko sta bila razbojnika na prostem, sta se razšla. Barbulović je takoj obiskal nekega L ju bornira Pistri-čića, ki je pričal proti njemu ter ga z nožem napadel in težko ranil. Nato je neznano kam pobegnil. Stojkovič meni, da je odšel v Romunijo. Stojkovič je blodil od vasi do vasi in iskal prilike, da bi prekoračil mejo, kar mu pa ni uspelo. Na smrt so ga obsodili, ker je sporazumno s svojo taščo ubil s sekiro njenega očeta.
Iz Velikega Bečkereka poročajo, da je v soboto tamošnja policija aretirala trgovca Franca Komlosa in Evgena Ra-kosa. Oba sta bila zastopnika »Angloju-goslovenske petrolejske družbe«, ki ima svoj glavni sedež v Londonu. Baje sta poneveriia večje vsote denarja. V soboto popoldne in vso nedeljo je policija aretiranca zasliševala. Dognali so, da je podružnica omenjene tvrdke obratovala s stalnim deficitom. Zastopnika sta pa to spretno prikrivala v svojih izkazih z nepravilnimi podatki. Nedavno je tvrd-ka poslala iz Londona svojega uradnika, da bi uvedel preiskavo. Tedaj sta si trgovca pri sorodnih tvrdkah izposodila večje množine petroleja in bencina ter tako krila primanjkljaj. Nekaj sodov sta celo napolnila z vodo namesto z bencinom. Zastopnika sta tudi trgovala na drobno, kar se ne izplača pri tem blagu
in jima je to centrala tudi strogo prepovedala. Komlos in Rakos priznavata vse. trdita pa, da je deficit 200 tisoč Din posledica zastoja trgovine in velikih režijskih stroškov. Odločno tajita, da bi poneveriia tudi najmanjšo vsoto. Policij^ je aretiranca izročila državnemu pravd-niku. Pričakuje se, da bosta trgovca sama nadomestila primanjkljaj in tako uredila zadevo. Oba sta namreč sinova bogatih trgovcev iz Bečkereka.
*
Iz Užic poročajo, da sta dva neznana maskirana razbojnika napadla duhovnika Jovana Tucovića. Tucovič službuje že dolgo v vasi Duba pri Užicah. Napadalca sta svečenika prisilila, da jima je izročil ves svoj prihranek 10.000 Din. Nato sta izginila v noč. Tucovič je takoj obvestil o napadu srezko poglavarstvo, ki je razposlalo na vse strani orož-niške patrulje za razbojnikoma. Ljudje menijo, da je napad izvršil morilec Ka-denko Andželić. ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi in že dolgo strahuje ves užički srez. Pred tednom je orožniška patrulja naletela na razbojnika v nekem gozdu. Nastala je kratka, a ogorčena borba, v kateri je bil težko ranjen en orožnik, dočim je razbojniku uspelo pobegniti. Ni pa tudi izključeno, da so svečenika oropali domačini ali drugi sumljivi elementi iz okolice, misleč, da bo padla krivda itak na razbojnika Andželiča.
★
Stepan Preskovec, 171etni delavec, se je mudil v ponedeljek popoldne v ljudski kuhinji v Zagrebu. V tej kuhinji se sestajajo večinoma siromašni delavci, kjer dobivajo poceni hrano. Ta čas se je v kuhinji mudil tudi delavec Peter Brdič. ki je zaposlen pri žagarici Tom-ljenović na Jelačićevem trgu. Preskovec je baje nagrulil prvi BrdiČa m je nato med obema nasal prepir in končno pretep. Gostje so oba pretepača vrgii iz kuhinje. Pred lokalom je pa Brdič potegnil nož in ga zasadil Preskovcu v
trebuh. Preskovec &fi je &grudil okrvavljen na tla. napadalec je pa mirno odšel zopet v kuhinjo. Ranjeni Preskovec te je z velikim naporom sem dvignil in odšel v Zakladno bolnico na Jelačićevem trgu. Tam so mu rano obvezali in ga poslali v domačo oskrbo. Ranjenec pa nI šel domov, temveč nazaj v kuhinjo, kjer so ga vsi začudeno gledali, kajti mislili so, da je težko ranjen. Rana je bila samo navidezno lahka. V kuhinji je nastopilo notranje krvavenje in ponoči se ie Preskovčevo stanje tako poslabšalo, da so ga okoli 2. ure odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. Napadalca policija še ni aretirala.
Dve smrtni nesreči
Iz strahu pred orožniki v smrt, — Smrtni padec ras stavbnega odra v Trbovljah.
Snoči so pripeljali z gorenjskim vlakom v ljubljansko bolnico težko poškodovanega 32-let-nesa brezposelnega dninarja Janeza Trillerja iz Kranja. Imel je tcZkc poškodbe na slavi in pretresene moisane. Mož ie bil ves čas onesve-ščen. Kmalu po prtvozn v bolnico je Triller umrl, ne da hi sc zavedel. O dninarievi nesreči smo tekom dopoldneva izvedeli iz Kranja sledeče podrobnosti:
Janez Triller Je bil precej delomrien mož in je imel na vesti več tatvin. Nedavno je prejel od orožniške postaje v Kranju poziv, na] se v svrho zaslišanja takoj zglasi. Triller pa se vabilu ni odzval, marveč je ostal doma. Od tesa <Jne pa Je živel v večnem strahu in fiksni ideji, da ?a zasledujejo orožniki. Preteklo soboto se je Triller mudil doma na Pungratu. Nenadoma Je planil  pokonci In  v  paničnem  strahu  ie zbežal
čez vrt. misleč, da sa zasledujejo orožniki. Pri skoku čez ograjo, ki ie tik kokrske struse, je padel okoli 20 metrov globoko lo  si pri padcu
pretresel možcane. Kljub težki poškodb) pa je ostal doma. Pričelo se mu Je blesti In včeraj je v duševni zmedenosti odSel z doma in skočil v Kokro. Pri ponovnem padca je dobil tako težke poškodbe, da je nezavesten obležal in so ga moral prepeljati v ljubljansko bolnico, vendar ie
bila vsaka pomoč prepozna. Tako je storil Triller, dasi po lastni krivdi, žalosten konec.
Včeraj smo med dnevnimi vestmi poročali, da so pripeljali v ljubljansko bolnico težko poškodovanega zidarja Frana Črnigoja iz Trbovelj, črnlgoj je med delom padel z visokega stavbnega odra m priletel tako nesrečno na glavo, da je nezavesten obležal. Imel Je pretresene možgane in se tudi po prevozu v bolnico ni zavedel. Včeraj popoldne je Čmigoj podlegel težkim poškodbam. Koga zadene krivda na nesreči, do sedaj še ni ugotovljeno, zdi se pa, da je postalo Črnigoju na odra nenadoma slabo in je izgubil ravnotežje ter strmoglavil na tla.
Musa Samarra
je zvodnica
Grešne hiše v Alžiru
PRIDE! ELITNI KINO MATICA! PRIDE!
is iz Medvod
J vseslovenska Matica v Medvodah jo priredila v nedeljo zvečer ob S. uri Miklavžev večer in sicer za odrasle v dvorani bivšega Sokolskega doma, katerega lastnica je gospa Cerne, soproga stavbenika v Ljubljani. Dvorano je imenovana gospa za to in bodoče družabne prireditve blagohotno blagovolila odstopiti brezplačno na razpolago.
Omeniti je nam je tudi Združene papirnice, Medvode - Goričane, ki so blagohotno dale brezplačno potrebno razsvetljavo za dvorano.
Cela prireditev, katera se je vršila pod vodstvom in inicijativo neumornega gosp. Oreheka iz Medvod je zelo lepo uspela in je samo želeti, da ga ljudstvo vsestransko podpira, da mu bode mogoče prirediti še nedaljne prireditve, kakor razne gledališke predstave, predpustne plese in drugo.
Poset je bil nepričakovano velik in sv. Miklavž je imel dosti opravila, da je zamo-gel obdarovati vse. Po priredi»vi se je vršila prosta zabava s plesom. Mlado in staro se je vrtelo ob zvokih Medvodškega kvarteta, dokler ni bil napovedan zaključek prireditve nakar so se posetmki in sodelujoči z velikim zadovoljstvom akopram neradi razšli.
V pondeljek se je pa vršil lep Miklavžev večer za deco in tako Je prišlo mlado In staro na svol račtm.
Z zadovoljstvom in veseljem pozdravljamo inicijativo g. Oreheka ter mu želimo, da v razvedritev Medvodčanov priredi še ne-broj zabavnih večerov.
p I Naš zračni pililic
V katerih smereh te ima razvijati zračni promet v Jugoslaviji. — Ljubljana kot razno križišče v letalskem prometu. — Kolika državna subvencija Je potrebna za vzpostavitev rednega zračnega prometa.
Prihodnje leto dne 15. februarja bo otvorjeti reden zračni promet med Beogradom in Zagrebom za potnike, blago m po*to. To bo vsekakor pomemben dan za nase letalstvo in za naš promet. Gotovo Je, da se bo v kratkem času rudi v naši držav: razvil reden t>otniškj promet in da bomo dobili še celo vrsto drugih zrakoplovnih prog, predvsem v zvezi z inozemstvom.
Beograjsko --Vretne^ prinaša zanimiv članek o razvoju naših letalskih prog. Uvodoma naglasa potrebo, da gredo zračne črte v smereh, ki se strinjajo z interesi trgovine in industrije. Le v izjemnih slučajih gredo r>o krajšem potu preko planin in gora, da zopet spoje posamezna mesta in pokrajine Upoštevati se morajo pri tem letalske proge sosednih držav, s katerimi le treba trpostaviti zveze, da se svetovni letalski premet usmeri preko naše države v smereh naših zračnih prog zaradi njihove boljše rentabilnosti.
Gospodarske smeri teko v naši državi po dolini Save, Dunava Morave ter Var-darja In v teh smereh morajo iti tudi najvažnejše zrakoplovne črte. S temi dolinami so v zvezi tud; gospodarske žile sosednih držav ia njihove zračne linije. Z njimi bo treba zveza u tudi našo morsko obalo in moiska pristanišča, ki so prav tako važna, ako ne še bolj, kakor kraji v omenjenih dolinah.
Z ozirom na to se mora zračna proga Beograd — Zagreb cm prej podaljšati na eni strani do Uubijane, na drugi strani pa preko Niša, Skoplla, Bitolja do Soluna, eventualno do Aten in od Niša preko Sofije do Carigrada. Prav tako se mora Beograd zveza ti s Sarajevom in dalje s Soli-tom in Dubrovnikom, kakor rudi na drugi strani s Subotico in OsjeJom.
Radi zveze z zračnimi progami zapad-no-evropskih držav bi bilo potrebno zveza ti U ubijano s Trsrom tn tako z italijanskim letalskim omrežjem. Zagreb bi bilo treba zvezati z Dunajem, Budimpešto tn s Prago, s čemer bi se doseglo, da bi šle evropske letalske proge preko naše države
na vzhod. To bi bilo trtbu pospeš.'.;. b. si struja zračnega pcomc-u med Evropo m Aziio r.e izbrala drugih smeti §*ek< dragih držav.
Naše društvo xa zračni promet žival, u, dela na pripravah za upo>uvitcv otnei <-uih prog.   Sedaj razpolaga s kapitalom •>
milijonov dinarjev, ki je skoro ie ve* vračan.
Zračni promet še ni  toliko napredr.v da bi se m>gel vzdrževati iz lastnih d kov. Zato nudijo vse države znatno paot-no pomoč družbam za zračni promet, da M morejo razširiti  Naša država daje BliSttu društvu za zračni    pr.nrre;  p'leg znatne materijalne podpore tudi po 26 diuarKv va vsak  kilometer   preletene^^   pota. v. pa za sedaj samo za progo Beograd — Zagreti. Za tc progo, ki ie dolga 40B km in na kateri bosta vsak dan letela po d\a aviona in preletela S00 km,   mora drza\.i vstaviti v svoj proračun   kot ^utrvonci 4.5 do 5 mil jonov dinarjev
Proga S-ubotlca — Beograd — Solun znaša S00 km, pri dveh poletih 1600 km. Ako se to Število porrmoli s subvenciio 2* Din ter z 200, kolikor dm na leto bi i • vršili poleti, dobimo rezultat, da bi WU za to progo potrebna letna <ubv«no 5.5 milijona Din.
Naše zveze z italijanskimi, iivstniAin i ia češkimi zračnimi progami bi temeljile m načelu reciprocitete, to se pravi, kohkrir njihovih leta! bi preletelo do Ljubljane. Z -greiba, Subotlce in Beograda, tjolikn h' ntdi naših poletelo v njihove države.
Ako bi se omenjenim subvencijam prištele tiKJi sii>vencije. potrebne za osiole proge v naši državi, ki Hh je treba ustvs-riti, kakor tudi za polete v sosedne dr**>-ve, potem bi bila potrebna subvencija z.i vse proge v višmi 25 milijonov dimrlev. To vsoto bi morala vlada vstaviti v dr?, proračun za leto 1928 —1929, da H sc mogel ustvariti zraird promet na omenjenih črtah. Važnost upostavltve teh prog / cr^-spodarskega. političnega ir voiaJfte-u \> dika je brez dvoma velika.
Gosnndnrstuo
Sladkorni trg
V Berlinu in v Amsterdamu so se vrSila te dni važna posvetovanja odličnih zastopnikov sladkorne industrije, ki so razpravljali o povečanju konzuma in o koncentraciji sladkorne industrije. Pogajanja pa niso dosegla zaželjenega uspeha, ker so statistične razmere na sladkornem trpu zelo neugodne. Kubanske zaloge so znaSale 12. novembra 705.829 ton, lani pa 490.753. \a
newyorškem trgu potiskajo cene navzdol konkurenčne prodaje novejša sladkorja iz San Domin^a. Konzum v Zedinjenih državah nazaduje in težko je pričakovati, da bi se toliko povečal, da bi Kuba svoje zaloge prodala. Tudi izvoz iz kubanskih pristnišč ni zadovoljiv. Do 5. novembra ie znn5al samo 3,593.347 ton proti 4,097.353 lani. Vse kai>, da bo ostalo Kubancem do nove kampanje okrogr 2r>0.000 ton starepra sladkorja. Kubancem je ležeče na tem, da bi *e sladkor ne pocenil in da bi £a kljub temu pravočasno prodali, ker bi stare zalorre nedvomno potisnile cene navzdol.
Tudi prizadevanje, da bi se povečal konzum, je ostalo brez uspeha . . Glavni predstavniki sladkorne industrije napenjajo vse sile, da bi se sladkor ne pocenil, kar se jim pa najbrž ne bo posrečilo, kajti letošnji pridelek sladkorne pese in Irstnike je tako velik, da bo produkcija sladkoria znatno prekoračila konzum in da se bo moral sladkor prej ali slej poceniti.
—g Vpis v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: Zadruga zn elektrifikacijo va?i Cven. Mota, Gor. in Spod. Krapje s sedežem v Cvenu in Nabavljalnn zadruga uslužbencev državnih železnic direkcije Ljubljana sed^ž Ljubljana—Moste.
—g Vpis v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Gradbena inženjerska in stavbna pisarna dr. inx Miroslav Kasal in tov., družba z o. z. v Ljubljani, Rastlinska destilacija vGloria.*. družba z a z, s sedežem v Ljubljani. Tehnični in gradbeni biro arh. Ivan Zupan & drug d. z o. z. v Ljubljani iu Vladislav llič & Josip Tichv v Mariboru.
žBeiežmca
KOLEDAR. Danes: Sreda, 7. decembra 10C7: katoličani: Ambrož; pravoslavni:   24. novembra. Katarina.
Jntri: Četrtek, a decembra 1927; katoličani: Brezmadežno spočetje; pravoslavni: 25. novembra, Klementije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: >Polnoč<. B.
Oper»: *Bajaderac.
Kino Matica: ^Tajnosti grešn* hiše v Alžiru*.
KINO DV0B: »Zadnji valček«
Predavania: ob 18. na sodišču: dr. Metod Dolenc: Kazenskopravna presoja umetn«* sterilizacije.
PRIREDITVE NA PRAZNIK.
Drama: »Vrt Eden*.
Opera: vFausU.
Kine Matica: »Tajnosti grešne M8e v K\> žiru«.
Kino Dvor: »Zadnji valček*-.
DE2URNE LEKARVE.
Danes: Pioroli. Dunajska e**sta: Bakarčif, Sv. Jakoba trg.
Jntri: Bahovec, Kon!?re*ni trp; Ustar. Sv Pelra cesta; Hočevar, Sp. Šiška.
Snort
— Službene objave LHP-a (ia seje u. p dne 2. decembra  1927).   V smislu sklepa glavne skupščine Jhs-a in analogno sklepu u. o. Jhs-a od 10. nov. se sklicuje izredni občni zbor Jhs-a v Ljubljani dne T6L dooafll bra 1027 v /Ernonb ob 20. uri s sledrcim dnevnim   redom:  a)   Pozdrav predhodnika Jhs-a; b) sprememba saveznih pravil mj'*5.-ga pravilnika) in c) eventualnosti. Poveri! uice se imajo  izstaviti v smislu   pinvihv . Jhs-a in morajo bili overovljene   po predsedniku in tajniku kluba. Klubi, ki so v zaostanku s članarino in isto ue pora\nujo | i koj, nimajo pravice glasovanja in se po\e-rilnice teh  razveljavijo.  —  Potrjuje se S K Elanu, Novo mesto, prejem 150 Din. za rpla-nino in Članarino za leto 1928 — Sodnlftlri izpili se prelože na pomlad. — Vzameta te na znanje zapisnika  16. in 17. redne poji Jhs-a. — Tajnica.
Jean de la Hyre:
79
500
V odgovor se je zopet začulo stokanje in znova ie bilo vse tiho. D' Alba-niaca ie oblil hladen oot. Vstal je in planil k aeroplanu. Ne da bi se zmenil za ironičen smehljaj na generalovem obrazu, ie vprašal Gira:
— Ali imate s seboi vrvi, odnosno verige? Dajte mi karkoli, da se spustim v preDad.
Giro je odgovoril:
— Običajno je v vojaškem ali policijskem aeroplanu vedno zaboi z orodjem. Med orodjem je navadno tudi petdeset metrov dolga žična lestev.
— Hitro, hitro Poiščite vrv! Ooffi, pazite na generala!
Giro je hitro poiskal zaboiček m potegnil iz njega v kolač zvito tenko vrv.
— Je dovoli močna?
— Da. na tisoč kilogramov je preračunana.
— Daite io hitro sem!
Skočil je k prepadu in zanoveda1:
— Postavite aeroplan semle, bliže k skali, da bo dobro oprt na zemljo. Ovijte okrog njega konec vrvi. Ali ste jiovolj močni, da ne Izpustite vrvi iz
rok. ko se bom smiščal?
— O da!
— Urno!
— D* Albaniac si je ovil drugi konec vrvi okrog pasu.
— Ste pripravljeni? — ie vprašal Gira.
— Da!
— Spustite vrv.
— Dobro.
— Zdaj se spustfm v prepad. Nagnil se je nad prepad. Naenkrat
se je nečesa spomnil in zaklical:
— Hej! Giro. Goffi!
— Kaj? — sta vprašala v en glas.
— Pazite na vrv. Ko zažvižgani, jo potegnita nazaj. Potem privežeta generala in ga spustita za menoj. Sta razumela?
— Da, sta odgovorila pomočnika.
— Ce pa trikrat zažvižgam, vlecita vrv previdno. To pomeni, da sem na drugem koncu iaz.
— Dobro, bodite brez skrbi.
D' Albaniac se ie previdno odmakni! od skale in obvisel nad prepadom Na nevarnost ni mislil. Zanimalo ga je Sćiino stokanie tam nekje v globini.
-» Je li Fortclus ranjen? AH umira? A Leticija? Pa vendar ni ubita. Kaj se ie zgodilo?
Ves v skrbeh se je gugal počasi v
zraku, da bi mogel skočiti v kabinet, ko doseže višino line. Slednjič se je ujel za rob in izpusti! vrv. Kmalu je bil v kabinetu.
Odveza! ie vrv in se oziral na vse strani. Vso pot je bil prepričan, da najde Fortclusa v Fulgranovem kabinetu, krai njega pa zvezanega Garricka in smehljajočo se Liticito.
A zdaj...
A zdaj je videl v kabinetu, kjer je bilo vse razmetano, samo trupla ubitih stražarjev. Fortclusa in Garricka ni bilo nikier.
— Morice! — ie zaklical.
V odgovor se je začulo stokanje.
— Morice. Morice!
D* Albaniac je planil v kot. od ko^ der se ie slišalo stokanje.
Za dvema prvrmenima naslonjačema je ležal vznak Fortclus. Roke je imel prekrižane na prsih, celo okrvavljeno. Pod glavo je bila mlaka krvi.
— Bože moi! — je vzklikni! d' Albaniac. — Ubili so ga! Kdo. kdo? Gar-rick! Toda kako se je moglo kaj takega zzočiti?
Obšla ga je divja ieza. Napel ie vse sile. da se ie obvladal.
»Morda ie oa še živ ...«
Nagnil se ie in previdno otipal žilo. Dvignil je težko ranjenega prijatelja in
ga položil na mizo.
— Ranjen v glavo! — je zamrmral. Srce še biie.
V sosedni sobi ie našel vodo in brisačo. Pod vplivom hladne vode se je Fortclus stresel in rdečica se je pojavila na njegovem obrazu.
— xMorlce! — ga je poklical d' Albaniac.
Fortclus je počasi odprl oči. Spoznal je d' Albaniaca in zašenetal:
— Jean. ali si ti?... Vendar enkrat. Glas mu je drhtel, ko ie nadaljeval:
— Strašen udarec po glavi.
— Nič hudega. — ga ie tolažil d* Albaniac. — Počutiš se slabo, ker si izgubil mnogo krvi. Čakaj, ne govorL Spominjam se, da mi je kazal Sansino v jedilnici omarico z okrepčali in živ-Ijenskimi eliksfni.
— Da, — je odgovoril Fortclus.
D" Albaniac ie odšel v jedilnico, kjer je vzel iz omarice več stekleničic in škatlic z zdravilnimi tabletami in se vrnit k raniencu.
Cez deset minut ie Fortclus že lahko Sibal z rokami in nogami. S prijateljevo pomočjo se ie spustil na tla in sedel smeje v nasloniač.
— Ah! — ie vzdihnil ranienec, — čutim, kakor da sem vstal od mrtvilu TI si me rešiUean.
— Povej, kaj se je zgodilo.
— O, vse se je zsodilo zelo ciu. stavno. Zadremal sem. Povei mi n . koliko časa si bil odsoten?
— Poldrugi dan.
— Torej sc je zgodilo včerai zjutraj Spal nisem, samo dremal sem. Sliša! sem, kako je padel nasloniač. Pogleda! sem, vstal in se obrnil. Garrick se jc ia čas oprostil vezi in planil name. Hc razumem, kako se ie mogel razvez-at;, ker se dobro spominjam, da sem vrv krepko zategnil. Predno sem potegnil iz žepa revolver - strelo, me ie udari! na vso moč po glavi. Sprliela sva sc in so zavalila v kot.
— T*a, kjer sem te našel?
— Da! Za hip sem se menda onesvestil, potem sem pa vse videl in slišal. Z roko sem otipal revolver - strelo m ubil Garricka.
Umolknil ie m prebledel. D* Albaniac mu ie dal Še en požirek zdravilne^ i napitka.
— Prišli so sovražniki. — ie nadaljeval ranjenec. — Ozrli so se po sob! in ker so mislili, da sem mrtev, so me zavlekli v kot. Garrickovo truplo pa so odnesli iz kabineta. Sodeč oo njihovem pogovoru, so na*!i Torresovo truplo v rovn in iskali Faultona. ki ga pa niso mosli najti,
Stev. 278.
t
•SCOVENSKI NAKUU« dne 8. decembra 1927.
Stran 3.
Proti ukinitvi točilne pravice
Protest trgovcev-tocilcev iz Ljubljane in ljubljanske okolice proti nameravani ukinitvi točilne pravice.
Ker je veliki župan na ljubljansko oblast % odlokom z dne 14. novembra t. 1. izdal vsem podrejenim sresklm poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani naročilo, da se morajo z 31. decembrom 1927 leta zatvoriti vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom in branjarijah, je Gremij trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico na predlog sekcije trgovcev s špecerijaskim blagom sklical v torek dne 6. tm. sestanek vseh prizadetih.
Ob polnoštevilni udeležbi je otvoril zborovanje gremijami načelnik veletržec Ivan Gregorc, ki je navzočim pojasnil odlok velikega župana, kakor tudi intervencije, ki lih je tozadevno v interesu trgovcev-tocilcev podvzel pri g. velikemu županu. Gremi-jalni tajnik g. Šmuc je podal glede točenja alkoholnih pijač in pravilnika o gostilnah izčrpno poročilo. Na sestanku se je razvila ostra debata v katero so posegli razni trgovci ter je bila končno sprejeta resolucija, katero se predloži g. velikemu županu, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi trgovskih gremijev. Končno se je sklenilo, da se odpošlje v Beograd posebna deputacija k notranjemu ministru v svrlio intervencije. Resolucija se glasi:
Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom z <ine 14. novem. t. I. O. br. 1251-1 naročil vsem podrejenim obrtnim oblast-vom, naj odrede, da se morajo z dnem 31. decembra 1927 leta zatvoriti vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim blagom in v branjarijah. Po tej odredbi bi smeli ti trgovci v bodoče prodajati alkoholne pijače samo v originalno zaprtih steklenicah v konsum izven lokala.
Striktno izvajanje tega odloka bo povzročilo številnim trgovcem, ki se pečajo s točenjem alkoholnih pijač ogromno škodo. Ti so si z velikimi težkočami in stroški pridobili pravico točenja in uredili točilne prostore v novejšem času v smislu pravilnika o gostilnah, kavarnah m ostalih obratovalnicah po § 1. 82—S5, ki določa, da si morajo vsi oni, ki hočejo izvrševati toče-nuje alkoholnih pijač, spraviti točilnice v sklad s temi predpisi, to je, da loka! ustreza higijenskim, stavbnim in policijskim predpisom.
Ugotavljamo:
Trgovci z mešanim blagom, špecerijskim in branjevci so pred uveljavljenjem pravilnika o gostilnah, to je pred 10. julijem 1. 1925 točili v Sloveniji alkoholne pijače za konsum v odprtih posodah na podla g j pra-Vice, ki so jo dobili po zakonu o prodaji žganih alkoholnih pijač z dne 23. avgusta 1881, št. 62 drž. zak.
ČL 107 gostilničarskega pravilnika je razveljavil predpise, po katerih so mogli pred 10. julijem 1925 debiti trgovci pravioo za točenje alkoholnih pijač v svojih trgovskih lokalih. Od taikrat dalje je mogel dobiti trgovec na novo tako pravico le po prodpisih sedaj veljavnega pravilnika o gostilnah, ako so bili izpolnjeni vsi pogoji, všteti v čl. 6. pravilnika o gostilnah ter v čl. C. pravilnika tar. post 62 taksnega zakona. Obstoječih pravic pa pravilnik o gostilnah ni razveljavil in te slej-koprej obstojajo.
Stari točilci imajo po § 105 edino to dolžnost, da spravijo svoje obratovalnice v sklad s predpisi § 81—S5 pravilnika. Točilno pravico bi se odvzelo le onemu, ki bi v 6. mesecih svoje obratovalnice ne spravil v sklad z omenjenimi predpisi. Čl. 27 pravilnika ik tar.  post. 72 določa:
Vse obstoječe obratovalnice (torej tudi trgovine z mešanim in špecerijskim blagom ter branjarije), ki imajo, ko stopi ta pravilnik v veljavo, pravico točiti pijače po prejšnjih predpisih, obdrže to pravico.
Iz tega jasno izhaja, da se novi pravilnik prav nič ne tiče prej po zakonu iz leta 1881 pridobljenih pravic, temveč jih v polnem obsogu priznava. Kdor je imel po tem zakonu pravico točiti in prodajati pijače, jih sme tudi po uveljavljeni u novega pravilnika neovirano nad ali je prodajati, čeprav bi si te pravice po novem pravilniku ne mogel znova pridobiti ker nima ali delikatesne trgovine ah pa ne izvršuje točenja v kraju, ki ima preko 5000 prebivalcev.
Stara točilna pravica bi se mogla odvzeti samo onim točilcem, ki v določenem roku niso spravili svojih prostorov v sklad z novimi predpisi.
Ker se vsi ti momenti ob dalekosežni odredbi, da se z onim mahom odvzamejo ' točilcem stare pravice, očividno niso zadosti upoštevali, prosijo na sestanku Gremija trgovcev v Ljubljani dne 5. decembra 1927 zbrani trgovci-točilci g. velikega župana;
1. naj prizna vsem tem pritožbam, ki
jih bodo vložili trgovci-točilci proti odloku obrtne oblasti odložilno moč do končnove-ljavne odločbe in jih tako cbvaruje preteče škode;
2. naj v primeru, da našim zahtevam ne more ugoditi, podaljša rok za razvcljavlje-nje točilne pravice najkasneje do konca junija 192S. Pri tem naj izvoli uvaževati. da imajo trgovci večinoma še veliko pijač na zalogi, katerih v kratki dobi stavljenega roka ne bodo mogli razprodati, deloma pa jih vežejo kupčijski sklepi tud. za bodočnost, ker so tg sklepi vezani na borzne uzance brez ozira na med tem izdano odredbo g. velikega župana;
3. naj predloži to resolucijo za primer, da ji v lastnem delokrogu ne more ugoditi, g. ministru notranjih zadev s prošnjo, da izda o predmetu za celo državo veljavne odredbe, ker mora že enkrat prenehati navada, da bi posamezni zakonski predpisi tudi glede predmetov, ki se centralno upravljajo, veljali za poizkus samo v Sloveniji.
Ljubljanski trgovci ne odrekajo oblast-vom pravice, da najstrožje postopajo proti otvairjanju številnih higijensko zanemarjenih točilnic za stoječe goste, odrekajo pa jim pravico, da bi kratili zakonitim potom pridobljene pravice trgovcev v prostorih, kateri v polnem obsegu ustrezajo novim predpisom.
Ljubljansko trgovstvo je v ta namen žrtvovalo toliko denarja, da nikakor ne more utrpeti škode, katero bi mu prizadela protizakonita ukinitev točikie pravice.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Sreda, 7. decembra. Dva bregova. Red A.
Četrtek, 8. decembra ob 15. uri pop. Vrt Eden. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven
Petek, 9l  decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra. Polnoč. Red B.
Opera.
Sreda, 7. decembra. Bajadera, opereta. Red C.
Četrtek, 8. decembra. Faust. Gostovanje komornega pevca basista g. Nikola Zeca. Izven.
Pelek, 9. decembra. Cavalleria rusticana — Glumati. Gostovanje ge. Hermsdorf-Bili-nove. Izven.
Sobota, 10. novembra. Poljska kri. Ljudska
predstava pri zniž. cenah. Izven.
x
Ljubljanska opera
PETAK KONJOVIĆ: MILOŠEVA ŽENITEV.
Žalostna premiera. Za jugoslovenski državni praznik pripravljana in pripravljena, se je morala zaradi bolezni glavne pevke odsoditi. Tako se je zgodilo prvič, da v Ljubljani ni bilo slavnostne operne — a niti dramske — predstave dne 1. decembra.
A niti sinoči zci operno noviteto hrvatskega skladatelja ni bilo zanimanja; gledališče je bilo prav slabo zasedeno. In uspeh je bil bledejši, sprejem hladnejši, kakor pri katerikoli noviteti. Niti naša za vsako novost kakršnekoli kvalitete tako toplo zavzeta in z aplavzom zapravljivo radodarna mladina se ni ogrela ter je dosegla samo toliko, da se ie koncem vsakega dejanja dvignil zastor le po enkrat.
In vendar bi osobje in uprava zaslužila več in toplejšega priznanja. Zakaj predstava je bila v celem prav dobra, vsi solisti, orkester in zbor z vso vnemo pri stvari, uprava pa je poskrbela nove, prav lepe, v III. dej. naravnost krasne dekoracije ter si je pri zagrebški operi izposodila dragocene, zelo zanimive, historično, po originalnih starinskih freskah posnete kostime. Oprema je bila torej sijajna, barvitost in stilnost izredno okusna, vsa izvedba zelo častna. Komponist Konjović sara je nadziral končne skušnje ter sta tako ravnatelj Polič kot režiser, kakor kapelnik B a 1 a t k a kot dirigent storila vse, da smo videli in slišali »Miloševo ženitev« v čim popolnejši izvedbi.
Vzlic vsemu temu pa operna noviteta ni vžgala. Kriv pa je le komponist sam, ki je uglas-bil libreto, ki se odlikuje pač s krasnim zvočnim jezikom, polnim ritma in naravne melodičnosti, a je povsem nedramatično in prav malo zanimivo. Kraljevič Marko, Miloš Obilic, Relja Krilatic, vila Ravijojla, car Lazar, carica Milica in še drugi so v srbohrvatski narodni pesmi nad vse simpatične, večno lepe osobnosti, toda na opernem odru v tem libretu puščajo poslušalca do srca hladnega.
In prav radi verjamemo Mirku Poliču, da je Konjović komponiral to opero še zelo mlad, brez dovoljne tehnične priprave, poznajoč jedva par oper ter mnogo srbskohrvatskih narodnih pesmi, a ne poznajoč niti obsega in dinamike človeških
glasov in mrtvih instrumentov. Res, da je svoje delo te L 1916 predelal za 1. 1924, ko se Je prvotno »Vilm veo c (Vilm paJSolan) imenovana opera izpremeaila v »Miloševo ženitev«, da le opero izdatno skrajšal in marsikaj retnširal, toda bistveno se pač nobena umetnina ne da iz-premeoiti. Tako Je ostala prebojna masivoost orkestra, ki skoraj neprestano duši pevce in pevke, da Jih skoraj ni slišati, vsekakor pa izvečine ne razumeti. Glasovi so marsikje in malone vedno pisani ali previsoko ali prenizko, poslušalec pa čuti ves čas, da se pevci in pevke mučijo in prenapenjajo. Orkestralni part je prepester in hrupen, izrabljen v vseh glasbilih prerazkošno, da bi mu mogli slediti in ga razumeti. Lahko rečemo »Preveč dobrega«, a manje bi bilo več, ker končno ostane »Mnogo hrupa in vika za nič«.
Konjović se je vzgledoval na Wagnerjevih »Nibelungih« in na češki narodni operi. Hvalevredno je bilo torej njegovo stremljenje, ustvariti ob srbskih pravljičnih in historičnih junakih in vilah ter z uporabo motivov ali vsaj duha srbskohrvatske narodne popevke jugoslovensko narodno, za svečanostne prilike reprezentativno opero. Zelo nam je je treba.
Gotovo je, da je Konjović, čegar krasne samospeve poznamo s koncerta Maje Strozzijeve. velik glasbeni talent. Svoj genij je pokazal tudi v tej operi; v nji so mesta, zbori, samospevi, terceti, kvarteti, veliki ansambli, ki imponirajo.
V domislekih je bogat in ritmično sila pester.
V celoti pa prevladuje monotonija do III., v dejanju nesrečno zloženega, a zunanje, zlasti po Lazarjevi impozantni molitvi in zahvalnici ter močnem finalu najbolj učinkovitega akta.
Vsem na čelu je stal kot pevec-umetnik g. B e t e 11 o kot car Lazar, čegar spevi silne glasovne razsežnosti so bili zopet čudovito mojstrski in pretresljivo krasni. Odlična Ravijojla je bila ga. T h i e r r y - K a vč n i k o v a. Svojo sila naporno, ker skoraj vseskoz visoko pisano partijo Je izvajala v petju in igri izvrstno ter bi za svoj lep samospev v II. dej. zaslužila viharen aplavz.
Kot Miloš Obilic je g. Gospodinov stopil izdatno višje v naši simpatiji, ker je pel sigurno in vneto, pokazal opetovano lepoto svojega organa ter v I. in 3. dejanju Jako zadovoljeval. A tudi njemu je partija mestoma previsoka. Im-pozanten kraljevič Marko je bil R u m p e I, originalen zunanje in v kretnjah, pevski zanesljiv in zmagljiv celo v brezdanjih nižinah svoje partije. G. Janko kot junak Relja Krilatic je po libretu jako pasivna pojava, a je tvoril s tovarišema simpatičen tercet. Pevski in igralski je bil prav dober. Zelo zanimivo, dasi zagonetno neumljivo figuro Grabencijaša Je podajal živahno, po maski apartno in pevski povsem zadovoljivo g. S u b e 1 j. Kot vila Brodarica se je odlikovala ga. P o I i č e v a zlasti s svojo živo igro in je glasovno dominirala tudi v ansamblih. Zelo je ugajala čarovnica Marta ga. M e-dvedova, ki je izvajala svojo nalogo v pevskem oziru vse hvale vredno ter bila edina odlikovana z darilom iz publike. Kot igralka je seveda ulogo še posebno izvajala zelo prijetno. Šibka je bila vila Oblakinja.
Zbor, spočetka nemiren, se je dvigal in bil v celoti prav dober, svež in zvonk. Orkester pod taktirko g. Balatka odličen. Najmodrejša žena na odru pa je bila carica Milica gdč. Jančarjeve, ki ves čas molči. Vsekakor originalna in vzorna Jugoslovenka! Fr. G.
Razstava slovenskega modernega slikarstva v Jakopičevem
V nedeljo sc je otvorila v Jakopičevem paviljonu razstava slovenskega modernega slikarstva. Razstavljene so bile slike Ažbe* ta, Groharja, Jakca, Jakopiča, Jame, Kobil* čeve, G. A. Kosa, Frana in Toneta Kralja, xMaleša, Petkovška, Pilona, Spazzapana, Sternena fn Stcrnenove, Janeza in Jurija šubica, Tratnrka, Vavpotiča in Vesela. — Razstava je zelo zanimiva, ker je pregled* no podan ž njo razvoj modernega slikar* stva od Janeza in Jurija šubica do Riharda Jakopiča, ki še vedno predstavlja kuhnina* cijo v naši oblikujoči umetnosti.
Srednja dvorana nas uvaja v dobo, ko j c bilo slovensko moderno slikarstvo še v začetku. Slikarje najbolj zanimajo pred* meti sami, ki jih skušajo podati s čini več* jo tehnišno dovršenostjo. Polagoma jih, prične zanimati metafizika, ono, kar je za predmeti, izraz, ki ga naj ima umetniška slika. V tem smislu so značilne Veselove slike, izmed katerih je najbolj efekten »Be* neški vrt». Isto stremljenje kakor pri Ve« sehi opazimo pri vseh njegovih sovrstnikih. Izraz sam pa je najbolj neposreden in ele* mentaren pri Rihardu Jakopiču, katerega dela morajo v vsakem izobražencu zapu* stiti neizbrisne vtise.
Mojster Jakopič ima razstavljene na* slednje slike: aZeno s cvetjem», «Potnlađ», «Južino», «2enski portret», «Večer na Sa* vi», « Deževno*, «Dekle s krono*, ^Večerno melodijo* in «Pomlad v sobi». Pri njih ne gledaš slik, temveč nekaj več. Prav jasno občutiš, da je Jakopiču umetnost več kot življenje. Grandijozna je <rZena je s cvet« jem», ki visi takoj pri vhodu na desni strani. Ta veleumetniška slika bi morala imeti posebno sobo zase, potem bi šele prišla do svoje pome veljave. V temnem
kotu pri vratih ne more vplivati Da po* vpreenega človeka z vso svojo bitnost jo. Jakopič m narava sta eno in isto. Kljub
temu, da je v vseh njegovih, umetninah harmonija, čutiš za njimi umetnik**č3ove# ka, ki je mnogo trpel in je 09tal zvest svo* ji krepko začrtani poti, sledeč vztrajno edinole klicu svoje notranjosti. Tako se je zgodilo, da je postal naš najbolj dostojen reprezentant slovenskega modernega slikar* stva. Kolikor poznam sodobno umetnost, trdim, da inozemstvo vzlic zelo laskavim ocenam še ni spoznalo Jakopičeve pozicije v internacionalni oblikujoči umetnosti. Malo je umetnikov v Evropi, ki bi se glede kvalitete svojih umetniških izdelkov mogli meriti z našim mojstrom.
Kar se tiče naših najmlajših, pa bo po* trebna. temeljita revizija naših sodb. Kolu ko hrupa in krika sta vzbujala pred leti n. pr. brata Fran in Tone Kralj! In če gle* damo danes njune slike, moramo reči, da sta komaj talentirana začetnika. Vse je samo nakazilo, nikjer si nista v ravnotežju osnutek in njega umetniška dovršitev. Po* vsod samo mrzlo racijonalistično razmišljc* vanje. Najboljši primer je remek delo Fra' na Kralja «Lastni portret i ženo, otrokom in kipom». Ponekod se nagiba racijonali* stično mišljenje v perverznost kot namen samemu sebi, kakor pri «2anjicah». Po per-« verznosti se odlikuje zlasti Tone Kralj, katerega slike pa niso brez umetniške top* line. Anton Podbe\'šek.
Simlouieni koncert. V petek, <iue 10. 1. m., na predvečer godu Xj. Vel. kralja Aleksandra I. se vrši v unionski dvorani slavnostni koncert, kojega spored izvaja orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske. Orkester je pomnožen z godbeniki muzike dr. diviz. oblasti. Na sporedu so sledeče točke: Beethoven: Predigra Egmont in simfonija »t. 1, dalje Debussvjeva suita Chil-drens Corner in pa Griegove skladbe; Večer na planini, Pri zibeli. Norveški ples št. 2 in Vdanostna koračnica. Debussyja dirigira L—M. škerjanc, Beethovna in Griega pa Emil Adamič. Vstopnice bodo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
Danes se bo vršila na šentjakobskem gledališkem odru premijera izborne Molnar-jeve komedije »Igra v gradu . Humor, ki ga igra vsebuje je naraven, dejanje izredno napeto, sploh je komedija posebnost svoje vrste. Pravzaprav jo imenuje pisatelj anekdoto, in to ravno vsled j>osebnosti dejanja. Posetniki bodo gotovo zadovoljni. Igra je žela velike uspehe povsod, kjer so jo do-sedaj predvajali. Posegajte i>o vstopnicah. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Peter Šterk, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Začetek predstave je točno ob 20. uri, konec po 22. uri. Reprizi se bosta vršili jutri v če-trtek 8. dee. in v soboto, 10 deeembra.
Premijera Hasencleverjeve komedije < Boljši gospod« se vrši v soboto dne 10. t. m. Je to prva komedija, ki jo je napisal avtor in njena snov je vzera iz našega ne= posrednega življenja. Komad je dosegel po* vsod največji uspeh. Naslovno vlogo igra g. Rogoz, v ostalih pa so zaposleni gg. Da* nilova, Mira, Vida Juvanova, Medvedova, ga. Juvanova. Poleg njih pa vse dame dramskega ansambla. Od gospodov sodelu* jejo gg. Lipah, Sancin, Gregorin, Jerman in Medven. Režijo vodi profesor šest. Nov dekor je izdelan po osnutkih prof. Vav* potkra.
Komorni pevec g. Sikola Zec, član dunajske državne opere gostuje danes, v četrtek zvečer ob pol 20. uri v ljubljanski operi, in sicer v vlogi Mefista v Gounodovi operi «Faust». Ostala zasedba kakor pri dosedanjih vprizoritvah.
Praznik v mariborskem gledališču, V četrtek 8. decembra, na Marijin praznik, se vprizorita dve predstavi: popoldne ob 3. otroška igra «rDfvji mož ali Ugrabljena kra* Ijičrna», zvečer pa priljubljena opereta «Čardaška kneginja». Za obe predstavi ve* ljajo znižane cene.
žicon
31
C
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Sokol
Pokrajinski sokolski zlet
Največja sokolska prireditev prihodnjega leta bo pokrajinski zlet' v Skoplju. S t« prireditvijo v večjem obsegu hoče jugoslo-vensfco Sokoistvo proslaviti najdostojneje tudi desetletnico obstoja naše države. Zlet bi se vršd v mesecu jutlju in bi se za to uporabili binkoštni prazniki in Vidovdan. Spored za ta zlet še ni definitivno sestavljen in se bo o njem rnzgovarjalo na seji zbora župnih načelnikov in na prihodnji od-borovi seji JSS. Skopljansku župa je vendar že sestavila načrt o sporedu in obsegu zleta. ki je zamišljen takole: Binkostni pramiki bi bili namenjeni za javne nastope dijaštva o-snovnih šol iz Skoplja in okoliških vasi, di-jašlva srednjih šol Skoplja in univerzitetne omladine. Te nastope bi organizirali nastav-niki telovadbe in bi imeli nalogo pokazati važnost sokolskega sistema na vzgojo šolske mladine, navdušiti jo za telesno vzgojo in Sokolstvu. Nekaj dni pred nastopi bi se vršila v vsHi šolah predavanja o telesni vzgoji in Sokolstvu.
Vidovdan — dan Sokolstva in naroda. To bi bil glavni zletni dan, ko bi nastopili vojska in narod. Da bi se narod južne Sr-bij*> zainteresiral za sokolsko idejo, je potrebno, da ta narod najprej vidi in občuti moč Sokolstva in da se šele nato izvrši kon-centrarija Sokolstva iz Južne Srbije in ostalih krajev v Skoplju. To bi se zgodilo na ta način, da bi po ena ali vrč žup skupaj obiskale s članstvom, ki se zleta udeleže, poedina niL-sta juine Srbije n. pr. župa Zagreb bi šla v Bito!j, župa Ljubljane v Djevdjelijo itd. \ vseh teh mestih bi se priredili v nedeljo pred Vidovim dnem, ob sodelovanju sokolskega življa v dotičnem kraju, javni telovadni nastopi z zietnini programom, govori o Sokolstvu, delili bi se letaki o Sokolstvu i. dr. Po končani javni telovadbi bi se poedi-nini župam priključilo članstvo dotičnega mesta in vsi skupno bi krenili na pot tako, da bi dospeli v Skoplje dan pred Vidovim dnem. Vlaki s Sokoli bi se ustavili tri do štiri kilometre pred Skupljem, kjer bi se izvršilo izkreavanje . Nato bi krenile poe-dine kolone Sokolov proti Skoplju in bi vse istočasno ob 4. pop. dospele iz različnih smeri na trg kralja Petra pred Narodni dom. Ta prihod Sokolov iz vseh krajev Južne Srbije in od vseh drugih strani v Skoplje bi oznanjevali topovi z Gazibabe in Vod-nja. kar bi značilo osvojitev Skoplja po Sokolstvu.
Koncentraciji sokolskih čet s fanfarami na čelu bi se izvršila, kot omenjeno, na trgu kralja Petra pred Narodnim domom ob 4. }k>p. Sledili bi pozdravi in odzdravi; Predsednika občine Skoplje, staroste JSS, staroste župe kraljeviča Marka r Skoplju ter naših in stranih predstavnikov Sokolstva. Konec pozdravov in odzdravov bi bil izražen s i>esmijo >llej Slovanir, ki bi jo peli s spreinljevanjem godbe vsi Sokoli. Zvečer bi bila po mestu bakljada.
Na sam Vidovdan 28. junija bi se izvršila proslava desetletnice narodneira osvobojenja in ujedinjenja: 1) Pomen padlim junakom od Kosova do danes. 2) Osvečenje doma in zastave. 3) Povorka po mestu. 4) Svečana zaobljuba Sokolstva  ideji osvobojenja.
Popoldne istega dne bi se vršila velika javna telovadba našega Sokolstva ter gostov Cehoslovakov, Rusovr Poljakov in lužiSkih Srbov z najraznovrstnejšim programom. Nastopili bi skupno tudi Sokoli, vojska in kmetje. Zvečer bi bila v gledališču svečana predstava, kjer bi nastopili z vajami tudi \zorni oddelki. Mesto bi bilo svečano razsvetljeno, na zletišČu narodna zabava i. t. d.
Naslednjega dne 29. junija bi se vršil razgled mesta; organiziralo se bo izlete na Kosovo, v Ohrid, Veles, Stobi.
To je torej v glavnih obrisih načrt skop-lianske župe za pokrajinski zlet v Skoplju 1928. 1., ki bo kot tak— morda z nekaterimi korekturami — tudi obveljal. Prihodnjeletni sokolski zlet bo za vse Sokolstvo posebno pa za Južno Srbijo v nacionalnem pogledu velikega pomena.
•
— Odhorora .seja JSS se bo vršila v Ljubljani 11. t. m. v Narodnem domu b pri-Četkom ob pol 9. dopoldne. Razven poročil poedinih funkcionarjev stare5instva in žuf> so na sporedu še: poročilo o reorganizaciji sokolskega tiska, določitev kraja in dneva za IX. glavno skupščino JSS, proračun za leto 1928., prireditve v letu 1928., predlogi starešinstva JSS in žup. Odborove seje se bodo udeležili delegati vseh 22 žup iz vse države. — Istega dne se vrši tudi odborova seja COS v Pragi.
— Starešinstvo JSS je prejelo ob priliki proslave narodnega in sokolskega praznika 1. decembra več brzojavnih in pismenih pozdravov med njimi od COS.
V. Lebedev:
Po novi modi
Tistega večera se je Veročka zelo dolgo vrtela pred ogledalom. Dvakrat si je popravila frizuro, pudrala si je obraz, popravljala obleko in sploh je bila vsa nervozna.
Neka posebna slutnja ji je šepetala, da se mora baš ta večer pripetiti nekaj važnega in odločilnega. Semjon Kon-dratič je delal včeraj take »pasje« oči, kakršnih pri njem še nikoli ni videla, A za slovo ji je zelo dolgo stiskal roko in globoko vzdihoval,
Veročka je poškropila sobo s ceneno kolinsko vodo, popravila je še enkrat vzglavje in baš feo je hotela položiti na mizo odprto knjigo, ie zapel v predsobi zvonec.
— Enkrat . . . dvakrat . . . trikrat... štirikrat! To je on!
Veročka je takoj opazila, da drži Kostricin v rokah s pestrim trakom prevezan zavojček, poleg tega pa še list papirja, zvit v cevko.
_ Kaj pa imate tu, Semjon Kon-
dTatič?
Kostricin je bil ves nervozen.
_ To je za vas, Vera Nikola j evna.
BonbonoTci — »zlati krompirčki«, taki, ki jih imate vi radi, če se ne motim.
I O, da, zelo! Kako ste ljubeznivi! . Kaj je pa ono drugo?
Semjon Kondratič je pritisnil v cevko zvit papir na prsa.
—To . . . kar tako ... To ni nič.
— Morda kaka listina?
— Hm ... da. Bo nekaj takega.
— Kaj trgovskega?
— I ne . . . kar tako . . . —To ste mi tudi prinesli?
— Nu, že dobro. Sedite, Senrjon Kondratič, takoj vam nalijem čaja, potem mi pa pokažete, kaj ste prinesli. Kajne? ■ ^1
Ln Veročka je začela prestavljati skodelice v skromni kredenci. Samo-var je bil že davno pripravljen in kmalu je stal na mizi, kraj njega pa sendviči in »zlati krompirčki«.
— No torej, zdaj mi p a pokažite, kaj imate tamle.
Kostricin je zardel do ušes.
— Saj niti ne vem, če bo prikladno, Vera Nikolajevna . . .
— Zakaj bi ne bilo prikladno? — Saj ste mi tudi to prinesli. Nu? Kaj je? Stihi? Da? Sem uganila?
— N ... ne. Nobenih stihov ni.
— Zakaj ste torej zardeli, če niso stihi?
Kostricin je še bolj zardel.
— Vidite, Vera Nikolajevna. Bil sem oni dan na takem ddbatnem veče-
ru o rodbini in zakonskem življenju. In tam mi je zelo ugajalo, kar je govorila neka govornica ... In tako torej . . .
— No, kaj? — in Veročlca se je ozrla nanj zelo prijazno.
— In tako sem torej sklenil, da . . . Sklenil sem držati se njenih nasvetov. Prečitajte sami, kar je tu napisano. Samo ne glejte me, ko boste čitali . . . Velja?
Kostricin je ponudil Veročki v cevko zvito listino. Sam se je pa umaknil k oknu in začel bobnati s prsti po steklu.
Veročka je radovedno razgrnila list in čitala:
Pogodba o delovnem zakonu.
Podpisana, državljan Kostricin, Semjon Kondratjevič, in državljanka Pekarska, Vera Nikolajevna, sva sklenila pogodbo, glasečo se:
1. Zaveževa se živeti skupaj kot mož in žena z vsemi posledicami, iz-virajočimi iz skupnega življenja, ki so obema dobro znane.
2. Državljanka Pekarska se zaveže, da se preseli k državljanu Kostricinu, ki ji mora dati v ta namen na razpolago pripadajoči prostor v stanovanju.
3. Državljan Kostricin se pa zaveže, da bo služil in pridobivaj sredstva za eksistenco v minimalni višini 15. plačilnega razreda.  Državljanka Pekarska
I prevzame v slučaju, da opusti svojo službo, dolžnost skrbeti za gospodinjstvo in druge domače zadeve, kakor kuhanje, skrb za obleko in perilo, pospravljanje stanovanja itd.
Opomba: Pojem skrb za obleko je razumeti tako, da bo morala državljanka Pekarska prišiti državljanu Ko-stricinu gumb k hlačam, če se mu bo odtrgal, ali zašiti robec in opravljati druge take malenkosti. Prala in tla bo pomivala posebna najemna moč.
4. Pogoj za potomstvo je sporazum obeh strank. Nikakor pa ne smeta imeti otrok pred poldrugim letom po sklenitvi te pogodbe.
5. Državljan Kostricin se zaveže tudi, da bo hodil z državljanko Pekarsko najmanj dvakrat na mesec v gledališče ali na kako drugo zabavno prireditev.
6. Glede posetov pri znancih m sprejemanju gostov doma se obe stranki zavežeta, da se bosta držali v ta namen sestavljenega seznama.
Opomba» V poediniii primerih je dovoljeno tega ali onega znanca črtati iz seznama.
7. Za slučaj odhoda z doma se obe stranki zavežeta, da bo prva vedno točno informirana, kam je što druga in kdaj se vrne in obratno.
In tako je šlo dal'e. Pogodba je obsegala 57 točk, poleg posebnih pripomb in dopolnil, na koncu je bila pa še obširna razlaga.
Ko je p recitala 28. točko, govorečo o intimnih zakonskih stikih, je Veročka vrgla listino proč, planila pokonci in začela presipati »zlate krompirčke« s podstavka nazaj v prineseno bonbonje-ro.
— Tu imate! Vzemite svoje »krompirčke« in poberite se! In da ne prestopite več mojega praga! Ste razumeli?
Kostricin se je zježil, pobral zmečkano pogodbo in se začel ves rd-eč umikati k vratom.
— Ne razumem, zares m« ne gre v glavo . . . Saj gre uamo za osnutek. Lahko bi ga bili popravili ali dopolnili, če bi bilo treba. Priznam, da na pr. v točki 28 . . .
Veročko je .niui'o potrpljenje. Za-tisnila si je ušesa in zakričala histe-' rično:
— Ven! . . . Ven, pritlikavec ti nev srečni! Ve-e-en, pravim!
V predsobi je Kostricin še dolgo* stopical, pokašljeval in godrnjal nekai o glupih, histeričnih ženskah, ki teptajo1 svojo srečo.
— E, vrag jo vzemi! Foiščem 4 drugo, zavedno in napredno ženo!
C.D
Stran -4
fSrovFN^ICI NAR OD» dne 8. decembra 1927.
tev >>'/8
Dnevno vesti.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1921.
-~ Odlikovani orožniki. Veliki župan mariborske oblasti je podelil častno nagrado onim orožnikom, ki so se v izvrševanju ribarsko - policijske službe s posebno vnemo in uspehom izkazali. Prvo nagrado od 1000 Din prejme g. Ivan Lužar, oro£niški kaplar v Ljubnem, okraj Gprnjšgrad« Dve drugi sagradi po 300 Din pa dobita g. i van Kocutar, narednik pri Sv. Petni pri Mariboru in kaplar Gvidos Zorenč v Slovenski Bistrici. Nagrade se bodo izplačale pred božičnimi prazniki.
— Narodna galerij? proti okrni t v« univerze. Nameravana okrnitev univerze, potom opus;] c ve tehniške in medicinske fakultete, bi zadela naš najvišji prosvetni zavod, katerega si je ves narod priboril, kar najhujše, ker bi mu odzela pomemben del udejstvovanja. Z zmanjšanjem delokroga univerze pa bi bil oškodovan Se drug zavod, ki se pravkar snuje po volji in s sred«-stvi slovenskega naroda, naša Akademija znanosti in umetnosti, najidealnejše znanstveno dopolnilo Almae matris. Z dejanjem, ki nikakor nima opravičljivih vzrokov, hoče vlada oškodovati slovenske prosvetne zavoda, ki sp nastali po volji in iz kultur, potreb naroda, kateremu Je sojena še dolga borba za osvoboditev vseh njegovih bratov. Zato protestira Narodna galerija, kot slovenski prosvetni zavod in kot voditelj priprav za Akademijo znanosti in umetnosti, odločno proti § 44 finančnega zakona, ki preti okrniti ljubljansko univerzo.
— Izprememba pravilnikov o državnem strokovnem izpitu za učiteljsko službo na obrtnih šolah. Z odlokom trgovinskega ministrstva se je dopolnil oz. spremenil pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpila za učiteljsko slučbo na moških obrtnih, strokovno obrtnih, občnih obrtnih in obrtno trgovinskih šolah tako da se glasi člen 1. na novo: Strokovna sposobnost za učiteljsko službo na moških obTtnih, strokovnih obrtnih, občnih obrtnih in obrtno-trgovskih Šojah se dokaže z državnim izpitom pred izpraševalniml komisijami., ki se ustanovijo v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Somboru in Zagrebu. Člen I. pravilnika o državnem strokovnem izpitu za učitelisko službo na ženskih obrtnih šolah se glasi zdaj: Strokovna snosohnost za učiteljsko službo na ženskih obrtnih šolah se dokaže z državni« izpitom pred izprasevalnimi komisijami, ki se ustanavljajo v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu.
— Iz sodue službe. Vppkojen je sodui sluga pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah i van jEflida?4{4
— »Iz Uradnega lista*. »Uradni lisic št. 121. z dne 6. tm. objavlja naredbo notranjega ministra o registrovanju in o znatne-novaniu motornih vozil v prometu.
_ Razpisani veroučiteljski službi. Na štirirazredni osnovni šoli v Dolnji Lendavi in na 4 razredni osnovni šoli v Gor. Lendavi sta razpisani veroučiteljski službi. Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 3\. trn. pri pristojnem šolskem upravitelju.
— Za mrtvo proglašena. Okrožne sodišče v Celiu je uvedlo postopanje, da se proglasi za -mrtvo Terezija Falle iz Vitanja pri Cel hi. ki ie odpotovala l. 1S95. v Ameriko in od takrat »n več glasu o nji.
— Razid društva. Prostovoljne gasilno društvo v Viačkovcih se je po sklepu občnega izbora z dne 3. aprila 1927. prostovoljno razšlo.
— KoHgres dijaških organizacij za Društvo narodov. V dneh od 9.—12. decembra se vrši v Beogradu kongres dijaških organizacij za Društvo narodov. Kongresa se udeleže ddegatje iz 22 držav. Mednarodni urad Društva narodov radi zasedanja Sveta društva narodov ni mogel poslati svoiega zastopnica hi ga bo zastopal g- dr. Zdrav-kovič. Po kongresu bodo udeleženci posetili vsa večja mesta naše dižave in pridejo na povratku v domovino tudi v Ljubljano, Celje in Maribor. V Sloveniji si bodo ogledali tud; glav&f tufsko - prometne centre. Bled, g§bJQj, Rogašfca Slatina in dr., večja skupina pa namerava prirediti tudi izlete v naše planine.
— Kongres Jugoslovenske pevske Zveze. Letošnji kongres JPZ. se bo vršil od S. do 10. decembra v Zagrebu in bo združen s proslavo SOletmce Srpskega pevskega društva v Zagrebu. Prometni minister je dovolil udeležencem polovično vožnjo, učiteljem in profesorjem, ki se udeleže tega kongresa, pa dopust.
— Podpora RockfeUerjevega fonda. Ministrstvo za narodno zdravje ie prejelo od glavnega odbora Rockefellerjeve ustanove v Parizu obvestilo, da je zopet določen večji kredit za povzdigo higijene v Jugoslaviji. Za Bosno ie odobren kredit v znesku 25.000 dolarjev, 5000 dolarjev je določeno za štipendije mladih zdravnikov v svrho izpopolnitve v higijenski stroki na inozemskih skih univerzah in 7500 dolarjev za reorganizacijo naše higijenske statistike. Skupna podpora znaša 2,100.000 Din,
— Obnova izkopavanja na Hajdini. Ptujsko muzejsko društvo namerava spomladi ar.ova pričeti z izkopavanjem ostankov rimskih svetišč in grobišč. ZnaHo je, da je ptujska okolica bugata na takih slarinskih zanimivostih in siovi po svojih Mitreievih svetiščih daleč izven mej naše ožje domovine.
— Spor med zagrebškimi   novinarji in
policijo. Zagrebška policija Je začela v zadnjem času ignorirati tisk in odklanja novinarjem vsaka pojasnila o dogodkih, ki zanimajo tudi širšo javnost. Včeraj so imeli lastniki listov in novinarji konferenco, na kateri so sklenili, da do nadaljnega ignorirajo policijo, obenem pa bodo na merodaj-nem mestu ppdvzeli primerne Korake, da ppuče policijo e evropskih običajih.
— Seje glavnega prosvetnega sveta. Glavni prosvetni svet be imel te dni več sej, na katerih bo razpravljaj med drugim o novem učnem načrtu, ki ga pripravlja prosvetno ministrstvo.
—» Maistrov večer. Za družabni večer, ki
ga prjrede Maistrovi zapnsžženci v soboto 10 tm, na verandi hotela »Union« v spomin na leto 1927, na svojega prijatelja gen. Maistra in njegovo zaprisego za »Jugoslavijo« pri »LiebeUnuc vlada vedno večje zanimanje, iskreno vabimo vse one, ki so hote ali nehote okušali težave m bridkosti vojnih let 1914—1918 v nemškem Gradcu, na ta večer, da obnovimo spomine in prijateljske stike, ki so nas vezali kot zavedno narodno manjšino v zagrizenem mestu v neoniajno falango.
-r- Gremij lekarnarjev za Slovenijo je na
svojem občnem zboru dne 30. novembra t. I. sklenil naslednjo resolucijo- Ostro obsjji barbarske načine s katerimi se stalno vznemirja in ovira resno znanstveno dele najvišjih kulturnih zavodov slovenskih zaridi vedno se ponavljajoče grožnje oemontira nia najvažnejših in najfinejših 'nivultet Pq živa vse slovenske poslance, da moško in od ločno zastavijo svojo besedo na prstojnem mestu, da se brezpogojno opusti načr« kakršnegakoli okrnjenia ljubljanske univerze, ker bi to značilo za slovenski narod a-'.nižanje in razžaljenje. za državo pa sramoto pred celim kulturnim svetom.
— Smrtna kosa. Danes je preminula v Mariboru soproga vpokojenega dvornega svetnika in predsednika okrajnega sodišča dr. Jakoba Toplaka ga. Anka Toplak. Z njo leže v grob ena naisimpatičnejših narodno - zavednih in agilnih dam v Mariboru. Pokojna se je vedno plodonosno udejstvova-fa v društvenem življenju in bila je prva povsod, kjer ie šlo za narodno stvar. Mariborčani jo ohranijo v najboljšem spominu. Njene zemske ostanke polože v petek ob 3. popoldne v rodbinsko grobnico. Bodi ohranjen vrli ženi trajen spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca novembra 1927 slepce prisoevke i. PocMjžtrce: Zeleznik 467 Din; Tr.žič 495 Din; Trbovl'e ž. 241 Dn; Trbovlje m. 258,50 Din; Brežice 700 Din; Bled 365 Din; Ribnica na Pohorju 250 Din: Ljubljana: šentjakobsko - trnovska t« 860 Din; žentpetrska ž. 5000 Din; skupaj 8636.50 Din II. Nabiralniki: Dr Juro Hrašpvec, Celje 100 Din; podružnica R'brica na Pohorju 6.50 Din; skupai 106.50 Din III. Ivan Vrhovnikov sklad: Mestna ženska podruž. LJubljana 50 Din. VI. Raz"i prispevki: Fran Kolhnan, Ljubljana, prispevek od valjčkov za svetjlke 2000 Di-n; M. B. Uubliana 150 Din; skupaj 2150 Din. Vsota vseh prispevkov 10943 Din.
r— Samomor oilcirja v Nišu radi poneverbe. V Nišu je izvrši včeraj samomor podporočnik Jovan Milutinović. ker ie bila proti niemu uvedena preiskava radi suma poneverbe erarlčnega denarja. Milutinović je živel zelo razkošno, kar ie vzbudilo sum pri niegovih tovariših. Bil ie palkovn« blagajnik in so zato nenadoma izvršili revizijo. Odkrili so primanjkljaj več'ega zneska. Ko je med zaslišan!em ostal Mjlutinović za trenutek sam v sobi. si je pognal kroglo v gia-ve in bi? na mestu mrtev.
— Kandidat smrtL Snoči je bil v bolnico prepelian 42ietni posestnik Janez Turk iz Loža pri Starem trgu. Turk si je prerezal žile na roki. V bolnici je izjavil, da si je žile prerezal po nesreči.
— Nezgoda. Posestnikov s'n Jože Jeraj iz Vodic pri Kamniku ie padel danes ziutraj tako nesrečno, da si je zlomil, levo nogo v zapestin  Preneljali so ga v bolnico.
— Pobegli razbojnik ubit. Nedavno je pobegirl iz b haškega zapora glasoviti razbojnik Karanovič, ki ima na vesti cele vrsto umorov in ropov. Skupno s tremi tovariši je napadel paznika in ga ubil. nato pa so vsi trije pobesni'!'. VČerai so »ih orpŽn:ki izsledili v bližini DnbrUna. Ker se na poziv orožnikov niso ustavji. so orožmki streljali in pri tem Karanovtča ufnlL Ostala dva razboinika sta pobegnila.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega Izdelka nudi tvrdka:   JOS   ROJ IN A. LJUBLJANA.
Iz Ljubljane
—lj Koncert izbranih del svetovne literature priredita v pondeljek 12. tm. v veliki unionski dvorani Odbor za propagando IX olimpijade v Sloveniji in Jugos'ovenski zimskosportni savez pod pokroviteljstvom div. gen. Danila Kalafatoviča. Sodelujejo ga. Medvedova, ga. Thierrv in Betteto, ter prof. Janko Ravnik. Program bo jako pester. G. Betteto bo prednašal ruska deta, ga. Medvedova francoska in ga. Thierry naše domače skladbe. Češke in slovenski pesmi. Predprodaja vstopnic bo pd petka dalje v trgovini Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke.
—lj Predavanj« v društva »Soča« v LJubljani. V soboto 10. tm predava v Ljubljanskem dvoru g. J. Grčar. uradnik pri direkciji drž. železnice o temi: »V Rusiji tik po revoluciji«. K temu zelo interesamnemu predavanju vabimo vse »Sočanec in prijatelje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. ?52-n
—I j Udruženje Juseslo venskih Inženjera i arhitekta — sekcija LJubljana javlja, da bo na debatnem večeru v petek. 9. decembr. ob 30. uri referiral o sedanjem stanju vprašanja zveze Slovenije z morjem tudi g. Ing. Maks Klodič. Vabljeni sp člani in vsi, ki se zanimajo.
—Ij Ruska Matica. V torek dne 13. deeembra se bp vršilo v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode Mišića) predavanje ruskega zgodovinarja bivšega prof na moskovski unlv. prof. sedaj v Pragi dr Aleksan dra Kizeveterja o predmetu »Posebni značaj ruske zgodovine«. Začetek ob 30. uri. Vstopnina od 15 do 3 Din. Predprodaja vstopnic v knjižnici Ruske Matice (Jurčičev
trg 3-ID: dne 7. in 9. decembra od 18. do 19. ter dne 13. decembra od 15. de 16. are.
—lj Potovanj© okrog sveta. Danes ob 14.30 prične predvajati ZKD v kinu Matica drugi del In konec tega tilma, katerega pivi del je vzbudil med našo publiko vseobče zanimanje in odobravanja. Drugi del prekaša po svojih prelepih slikah daleko naravne posnetke prvega dela, saj nas vodi preko daljnega vzhoda po krajih, ki so nam le malo poznan;. Pot nas vodi z otoka Ceylona preko Kitajske, Japonske, Malajskih otokov, Amerike, otokov Azorov nazaj v Pariš ter nam film razkazuje naravne lepote, ljudske običaje in zanimivosti teh krajev. Film se se ponavlja na praznik 8. t. m. ob 11. dopoldne ter v petek 9 t m ob 14.30.
—lj Dramatična sekcija -Edinosti« v Ljubljani je začela po dolgem odmoru zopet z rednim ip resnim delom. Zato vabimo vso našo napredno mladino, ki ima veselje do dramatike, naj se prijavi v četrtek, dne £• decembra v društvenih lokalih od 9.^12. ure; Gajeva ul. 2-1, — Reorganizatorični odbor.
—lj Obrtniški prijateljski večer. Obrtn. društvo v LJubljani si je nadelo hvalevredno njlogo, da bo od časa do časa priredilo prijateljski večer, kjer se bodo stanovski tovariši v prijetni družbi pogovorili o svojih stanovskih zadevah in izluščili tudi kako veselo. Tak prijateljski večer bo priredilo društvo v soboto dne 10. t. m ob 20. zvečer v salonu gostilne »Pri Mraku« na R mski cesti Sodeloval bo tudi društveni pevski zbor. Tovariše obrtnike društvo najvljudneje v~bi. da se tega priiateliskega večera v čim večjem številu udeleže.
■J9 Edina najprijetnejša plesna prireditev na jutrišnji (današnji) praznik 8. tm.
je »Dancing«—Popoldanska družabna plesna čajanka od 4—7 ure pop v veliki dvorani ^Kazine^, ki jo priredi pr znani plesni mojster g Jenko s predavanjem zadnjih najnovejših modernih plesov in različnimi zabavnimi družabnimi igrami. Plesni pouk za začetnike-ce in vse druge, ki še ne zna jo S'ow—fox m Boston—VValtz se vrši od 3—4 ure Studenti-nje znižano članarino Obleka promenadna.
—lj Danes v sredo ob 8. uri zvečer. Večerni plesni tečaj — p^rfekcija — g. Jenka v mali dvorani hotela »Union« Poučuje se  Slow-^For    in   Boston-^- VValtz.    053- U
■ i
Oblačila tvrdke 1 MAČEK,
Ljubljana. Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
—lj Aretacija nevarnega tatu. Dne 16.
septembra 1927 je bil v Ljubljani aretiran nevaren kolesarsk* tat Anton Remar, rojen 1899 v Mokronogu, pristojen v Št. Rupert, srez Krško, samski delavec. Pri hišni preiskavi se je našel tudi neki gramofon z 41 ploščami in rogom, dalje aluminijast meter, dolg 160 cm in toplomer pritrjen na črno poLtirano desko. Gramofonski aparat je v rjavo po'itirani hrastovi kaseii z dvema m krofonoma. rog je sivo-modro pleskan m deloma že odrgnjen. Remar trdi. da je gramofon dobil meseca junija ali julija 1927 v hotelu »Soča« v Ljubljani od nekega -Gorenjca* ter mu zato dal svoje kolo. Dotični »Gorenjec« je okoli 35 let star, visoke postave, podolgastega i braza, baje brez brk, odnospo gladko obritega obraza.
—lj Kolesarski tatovi zopet na poslu. V Ljubljani zopet »posluje* agilna tolpa kolesarskih tatov vn mora se ji priznati, da ji gre pesel zaradi površnosti in lahkomiselnosti lastnikov koles zelo dobro od rok. Včeraj sta bili zopet ukradeni dve kolesi in to skoraj istočasno, kar dokazuje, da gre za dobro organizirano tolpo. Eno kolo te bilo odpeljano izpred bolniške blagajne na Miklošičevi cesti. Ukradeno kolo Je bilo last zidara Janeza Podgorskega, bilo je znamke »Tribuna« in vredno 2000 in. Tatvina ie bila izvršena ob pol 3. popoldne, istočasno pa je bilo izpred gostilne Lassan na Dunajski cesti odpeljano kolo monterju Ivanu Gantariu. Kolo ie vredno 1200 Din.
— lj Policijski drobiž. Zaradi tatvine suknie v kavarni »Central« je bil aretiran Otmar K- — V zapor so morali tudi trije vinski bratci, ki so bih' preglasni na ulici. Policiii je bil prijavljen poskusen vlom. telesna pnškodba. 2 tatvini koles. 3 izgredi in kaljenje nočnega miru, prekoračenje policijske ure. 2 prestopka železniških predpisov in 5 prestopkov cestnepolicijskega reda.
—g Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščkov nudi ceno KRIŠTOFIC-R"ČAR
izvirne iraneoske pasnl e
l2a L
„VALDA
ff
□roti škodi ivlm učinkom megle
in vsem boleznim dthčl Toda a o v^ lekvne in droger ie
Iz Celja
—c Strankip dan SDS v Celju, Dne 4.
dec. je bil po navodilih centralne organizacije v Beogradu po vseh krajevnih organizacijah strankin dan. V Celju se bo ta dan vrši' pozneje s primernim predavanjem. Od 6. decembra dalje pa se bo vršila zbirka prispevkov za stranko in bosta dva tovariša po nalogu strankinega vodstva v Celili obiskala vse člane krajevne organizacije. Vsak, tudi najmanjši prispevek je dobrodošel.
—c   Slovensko obrtno dreitvo v Celju
slavi v letu 1938 35-letnico svojega obstanka. V tem letu se vrši v mesecu avgustu vseebrtniški zlet v Celje. Ob tej priliki bo prirejena v Celju velika vajeniška razstava. S pripravami se bo takoj pričele, vsled česar se vrši jutri na praznik ob 30. uri v restavraciji Narodnega doma Prvi tozadevni splošni sestanek celjskega obrtništva..
—c Mestne gledališče. Danes v sredo ob |0. uri premij'fera Remčeve tragedije »Magda-«
Vojni oškodovanci za svoje pravice
Na poziv »Odbora vojnih oškodovancev (precanov) v Mariboru« se je vršil v ne-deljo dne 4. tm. skupni sestanek vojni oškodovancev v prostorih Narodnega doma v Mariboru.
Ob precejšni udeležbi sotrpinov vojnih oškodovancev je pozdravil predsednik g.
Pr. Novak s primernim nagovorom navzoče in poročal o težnjah za dossgo pravic, ki jih imajo vojni oškodovanci. V svojem poročilu je omenil, da se žai od naših gg. pre-črnskin poslancev do danes še nobeden ni z uspehom zavzel za te trpine, ki so med vojno in po voipi prišli ob vse svuje imetje. Nadalje je povdapl. da leži krivda tudi v neprestanem menjavanju vlad, ki ne pridejo do tega. da hi izdelale nov zakon za vojno odškodnino ali pa vsaj obstoječi zakoH, ki velja samo za Srbijo ip Crno goro, razširile na celo državo.
Predsednik je tudi navedel, ca je odbor vsakokrat, ko sp prišli gg. ministri in drugi poslanci v Maribor, zaprosil iste po deputaciji za pomoč. Obljub la s§ je pomoč, a žal, ostalo je do danes le pri obljubah Z ozirom na to nam ne preostaja nič drugega, nego zopet apelirati na vlado in gg. poslance tet jih opozoriti na krivico, ki se godi že deseto leto po ujedinjenju «ašim državljanom
Poročilo predsednika je bilo z odobravanjem vzeto na znanje.
Na to ie podal tajnik odbora g. Oroslav Rakuia izčrpno poročilo, koliko vlog in spomenic se ie že izdelalo ter poslalo raznim meroda'nim činitehem in vladi: Ha te vloge izvzemŠ' častno izjemo g. mln'strskega predsednika Velja VukičeviČa ni prišel še nrben odgovor.
Hnanpno poročilo ie nodai odbornik g. losip Cijan. Iz tega se je doznalo, da odbor žrtvuje ra^en svojega požrtvovalnega Jela vsled maihnih prostovoljnih prispevkov tudi precejšnji del iz lastnega v kritje stroškov, to »e poštnne etc
Gospod Cijan kot izkušen borec za dosego pravic ie predlagal, da se razen danes sprejete in odposlane spomenice odpošlleta Se vsaj 2 delegata v Beograd, katera bi še posebej opozorila vlado in vse šefe poslanskih klubov na veliko državno in kulturno vržnost povračila voine škode.
Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet bržčas pa ne bo izvedliiv, J*er t: nesrečneži ne morejo prispevati toliko, da bi se tudi potni stroški v Beograd krili.
Prečitana in soglasno sprejeta je bila sledeča »Spomenica« katera se pošlje s posebno prošnjo vladi oz:rom3 ministrskemu predsedniku, vsem gg ministrom, predsedniku Narodne skupščine načelnikom poslanskih klubov ter gg. vel:kim županom in predsednikom oblastnih skupščin v Mariboru. Ljubliani. Zagrebu, Karlovcu. Osjeku, Vukovaru. Nov. Sadu, Splitu, Dubroyn'ku, Tuzli. Sarajevu. Mostaru. Travniku, Banja-liki. R'haču in ki se glasi:
Vojni oškodovanci (prečani) so sklenili rta svojih sestankih razvpn že predl^žeaih vlocr »Sromenieor z dne 25. aprila 1925., ler -.Klic revnih« x dne 1. decembra 1925, na katero se zopet sklicujemo, še sledeče
SPOMENICO
Vsi trpini, vojni oškodovanci, ■* nad 1500 družin ts iz Primorske in Koroške, državljani SHS zahtevajo na podlagi Vidov-danske ustave, ki zagotavlja vsem državljanom enako pravico, da se jim prizna in nakaže vojna odškodnina. Kakor se je to zgo-rlilo sodržavljanom  Prbom  in Črno^orrera.
Zato pozivajo glavne vlade in odločuješ činitelje, da v svojem socijalnem čutu in državnem interesu v zavesti o velikem vzgojnem pomenu tega dejanja za slučaj zopetne mogoče vojne ugode zahtevi, kakor so to storile druge države.
Vse gg. načelnike poslanskih klubov, poslance, velike župane in predsednike oblastnih frkup>čin prosijo, da se zavzamejo za njihove piavice, ter prepričajo vse mero-dajne faktorje n veliki kulturni, socijalni in ekonomski važnosti vojne odškodnine, o kateri bodo še poznejši rodovi govorili in črpali duševno moč za pravilno vzgojo svojih otrok.
Podpisani odbor pripominja.
da je pretežni del omenjenih družin (vojnih oškodovancev) po rojslvu državljanov SHS, ki so služili ter si priborili borne imetje na dnnes po Italiji zasedenem in Avstriji pripadajočem ozemlju in da je vsa prečanska javnost prepričana o upravičenosti do odškodnine, ker sp ti reveži brez svoje krivde zgubili večinoma vse svoje imetje. JJtrpeli so
še večjo škodo, kakor oni, ki so jih zaijVl elementarne nezgode!
Ker je vsaka vlada do *#daj takoj priskočila na pomoč oSkodovanrem po elementarnih nezgodah, upa, da vlnda priskoči icenč-no na pomoč fudi nesrečnim voiuiin oškodovancem (nrečanoml, kateri ni*o iztirili svojega bornega imetja samo z^fisno, temveč za vedno. Odbor vooii'' -tov.inrev opozarja vse merodajne faktorje, <4a InJ krivico vojni oškodovanci (or«Čani) sodaj ie 10 l**to po ujedinjenju.
Vsled te«m se je v ravi zadnjih volit*v slišala   marsikatera  trpka  ooarka  na   ta m čun. kar sotovo ne inoj.* biti v korist in ugled države.
Da se končno odprnvi ta krivica, ki *<■ rr.di dolgotr-i inosti n;<zivj že kot >drž ivni madež« predlaga odbor vojnih oškodovance v v Mariboru:
kraljeva vlada blagovoli odrediti:
da se nemudoma zb^r^ vt-e pri>a-ve o$ko dbvanrev   (preč^nov).   katere   ležijo zbraue v dobi od let* 1019 — 1922 ori ministrstvu za sorijnlno politiko in pri delegaciji mjpiatr-slva financ v Ljubljani;
da   se   vse  zbrane  priinve  izročijo kKt> nrisiji za ratnu oktetu*, da ji'i pregleda, u gotovi njih upravičenost in določi svote o odškodnini ter da se k tej komisiji pejlllte tudi eden tukajšnji odbornik kot eksjMHi:
da se pri ministrstvu pravde iodela zakonski načrt, booMsi za uve-Hbo novega za-k<!*ia o vojni odškodnini, ali pa za razširjenje sedaj samo za Srbijo ia Črnogoro ve-Ijarvnega zakona na celo drtavo;
da se zakonski načrt čirrmreje preda »Za koaodajnemu odboru«  in  »Narodni skupfeči
ni< v presojo in uzakonitev.
Končno prosi podpisani odbor na zaMevo vojnih oškodovancev, da se mu sporoči u-kref), ki pa ,-enieni naslov na podla«! te spomenice stori,  da  zamore obvestiti o istem
vse sotrpine v pomirjen je.
Iz Maribora
—m Seja mariborskega občinskega sveta. Prihodnja in menda zadnja seja sedanjega občinskega sveta se bo vršila prihodnjo sredo dne 7. decembra ob 17. uri. Na dnevnem redu je več tekočih zadev. Zdi pa se. da hočejo klerikalci zadalo sejo izkoristiti v politično propagando. Delajo P-rć-čun brez krčmarja.
—m StanovanJa   v   dravski vojašnici.
Kakor znano, je občinski svet t*i eni svojih zadnjih sej sklenil popraviti staro, napol razpadlo dravsko voiašnico tt\ io preurediti za zasilHa stanovanja. Z iadaptaci;skimi deli so že pričeli. Kakor za stanovanja v novih mestnih hišah, je že sedaj na ta zasilna stanovanja velik naval. To je dokaz, da je stan. kriza v Mariboru mnogo občutnei-$a kakor kje drugod. Razvidno je to tudi iz oglasov v Jisfih. V vseh drugih mestih še ponujajo stanovanja, v Mariboru pa doslej ni še noben hUni posestnik ponujal stanovanja v oglasih. Nekateri hišni posestniki, ki doslej svoiih hiš niso prav nič popravljali, nameravajo spomladi trše popolnoma pre-zidati in modernizirati, da bi na ta način dosegli večjo najemnino. Iz tega razloga že sedaj odnoveduiejo stanovanja vsem strankam. Neki hišni posestnik je odpovedal M. drugi 52 strankam ki bodo s 1. aprilom na cesti, ker spričo občutnega pomanjkanja stanovanj nikjer ne morejo dob ti drugega stanovanj^. Občina bo morata resno razmišljati o tem, kam bo spravila te ljudi.
—m Prva smrtna obsodba perd mariborsko poroto. Snočn malo pred polnočjo jc bila razglašena obs»dba v porotni razpravi proti Tereziji Šolar ter proti njeni hčerki Frančiški m njenemu zetu Ernu Jakiši, k: fto bili obtoženi, da so na zavraten način umorili moža odnosno očeta Štefana Šolar, ^o-\T2št\o med njim! je nastalo radi tega, ker je nameraval umorjeni Štefan Šolar izročiti svoje posestvo svojemu sinu iz prvega zakona Jožefu Šolarju. Kakor je pokazala preiskava, je Tereziia Šolar umorila svojega moža, da bi zasigurala posestvo svoji hčerki. Ko je bil umor okrit, je valila krivde na sina Jožefa, ki so ga res zaprli. Pozneje pa se je izkazalo, da je nedolžen. Po celodnevni razpravi so porotniki ob 11. ponoči potrdili krivdo Terezi«e šolar glede umora in hudodelstva obrekovanja, nakar je senat po kratkem posvetovanju razglasil sodbo, ki 9e glasi na smrt na vešalth. To je prva smrtna obsodba v zimskem zasedanju marihorske porote.
JJrez pgsebnega obvestila.
Dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik in predsednik okr. sodišča v pok. naznanja potrtega, srca, da je njegova nad vse ljubljena soproga, gospa
Anka Toplak
po dolgi, mukapolni, s potrpežljivostjo prenašani bolezni danes v jutro izdihnila svojo Hago duJo.
Pogreb predrage se bo vrši) v petek, dne 9. decembra 1927, ob 15. uri od hiše žalosti. O^forčičova ulica št 4, v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču v Pobre#ju.
Sv. maša zadušnica se bo služila v soboto, dne 10. dec. t. 1, ob a uri Ejutraj v stolnici.
Priporočam se tihi molitvi
Maribor, dn« 7. decembra 1927.
č>tev >76.
To in ono
Popoln lunin mrk
Jutri 8. t. ni. nastane p opol en lunin mrk, ki bo po solnčoem mrku 9. junija najpomembnejši astronomični dogodek letošnjega leta. Lunin mrk se vidi po vsej zemlji enako, v koKkor je luna nad obzorjem in Če ni nebo oblačno. Zato lunin mrk ni tako redek pojav kakor solnčni mrk, ki ga vidijo vedno samo prebivalci gotovih delov naše jemlje.
Mrk se bo videl v Aztji, Afriki, Avstraliji, v celi vzhodni in delu Srednje Evrope, d očim bo v zapadnem delu Evrope viden samo deloma, ker vzide luna že med mrkom. Mrk se prične ob 15.50. Spočetka bo luna slabo zasenčena in šele pozneje se bo senca zgostila. Okrog 16.40 doseže senca tako intenzivnost, da nastane tema, seveda če bo nebo jasno, kar je pa pri današnjem vremenu zelo dvomljivo. Ob 16.51 bo senca popolna in s tem seprične delen lunin mrk. Popolna noč nastane ob 17.45. Ob 17.54 vstopi luna v popolno senco in s tem se prične popolni mrk«, ki doseže maksimum ob 18.34. Ob 19.14 se konča popolni mirk in luna zleze potlagoma izpod popolne sence. Ob 21.17 bo lunin mrk končan. Mrk lahko opazujemo s prostim očesom ali pa z manjšim daljnogledom.
Šah v Rusiji
V Rusiji se igra šah že od davnih časov. To priljubljeno igro so prinesli v Rusijo Tatari, med katerimi je bil, kakor rned vsemi orientalskimi narodi, šah zelo razširjen. Znameniti tatarski han Tamerlan (1336—1405) je bil velik prijatelj šaha. Pravoslavna cerkev je spočetka šahu zelo nasprotovala, ker so ga igrali krvoločni divji orijentalski narodi, v katerih je videla največje sovražnike krščanstva. Kljub cerkveni prepovedi se je pa šah kmalu razširil po Rusiji. Orientalski narodi so bili v stalnih trgovskih stikih z Rusi in tako pravoslavna cerkev ni mogla preprečiti šaha, ki si je pridobival vedno več prijateljev.
Leta 1616 je izšla v Nemčiji strokovna knjiga o Šahu, v kateri je rečeno, da Rusi izborno igrajo šah in da drugi narodi na tem polju ne morejo tekmovati ž njrmi. Tudi car Ivan Grozni je bi? velik prijatelj šaha. Tik pred smrtjo ie naročil svojemu ljubimcu Radionu Birki-nu, naj prinese šah v njegovo sobo. Ko je začel postavljati figure, je omahnil na blazine in umrl. Tudi drugi ruski carji so radi igrali šah. V muzeju v KremJju so shranjene srebrne in zlate šahovske figure, s katerimi je igral car Feodor. Za časa carja Alekseja se je šah v Rusiji še bolj razširil, dasi se je pravoslavna cerkev še vedno borila proti njemu. Največji nasprotnik šaha je bil mitro- . polit Daniil. ki je smatral to igro poleg | pijančevanja za največje zlo. Kdor je isral šah, ni smel v cerkev. Ta gonja proti Šahu je povzročila nesoglasja med ruskim dvorom in pravoslavno cerkvijo.
Šele Peter Veliki je poravnal spor med dvorom in cerkvijo. Peter Veliki je sam navdušeno igral šah in njegova želja je bila. da bi se seznanili s šahom vsi Rusi. Slednjič se je tudi cerkev sprijaznila- s šahom in pozneje so ga igrali celo pravoslavni svečeniki. Neki mitropolit je prodal celo zvonove, ker so ga motili pri šahu.
Koncem 18. stoletja so igrali šah že v vseh ruskih klubih. Leta 1811. je bil ustanovljen v Petrogradu prvi šahovski klub. Prvi ruski revolucijonarji, takozvani dekabrlsti, so imeli v svojih vrstah več dobrih Šahistov in ko so jih zaprli v petropavlovsko trdnjavo, so prosili, naj i mi dovolijo igrati š>h v ječi. Prošnja ie bila pa odklonjena in tedaj so napraviti dekabristi šahovske figure iz
kruha in so skrivaj igrali. V 19. stoletju
se je šah v Rusiji zelo razvil in razširil in mnogi luski šahisti so se na mednarodnih turnirjih proslavili kot izborni ša* h isti.
Grozna smrt v vodnjaku
V vasi Klenburg na Slovaškem se ie pripetila te dni grozna nesreča, ki je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje. Kmet Jan Mitra je hotel popraviti vodnjak, v katerem se je začelo rušiti kamenje. Spustil se je na dno in začel delati, toda kmalu se je vsuk) nanj od vseh strani toliko kamenja, da je bil Mitra skoraj zasut. Začel ie klicati na pomoč in ko so domači prihiteli, da ga potegnejo iz vodnjaka, so v naglici in v nervoznosti ravnali tako neprevidno, da je nesrečneža še bolj zasuk). Mirra je stal do pasu v vodi in se ni mogel ganiti, ker ga je držalo kamenje. Ker se je vodnjak še vedno rušil, ie naraščala tudi voda in tako je bil nesrečni kmet v nevarnosti, da sredi kamenja utone. Ko so kmetje videli, da je njegov položaj kritičen, so poklicali pet vojakov pionirske čete iz bližnje posadke in ti so se    ko j lotili dela.
i a čas se je že stemnilo in vojaki so morali delati pri luči. Nesreča je hotela, da se je vlila ta čas ploha, ki je reševalno delo zelo ovirala. Voda v vodnjaku ie rapidno naraščala. Mitra je bil živ pokopan. Voda mu je segala že do ramen, pa si ni mogel pomagati. Po polnoči ga je začela klicati žena in mož ji je odgovoril, da se najbrže ne bosta več videla, ker mu sega voda do vratu. To so bile zadnje besede nesrečnega kmeta, kajti kmalu nato se je čulo iz vodnjaka samo še zamolklo stokanje in potem je vse utihnilo. Voda je zalila porušeni vodnjak in Mitra je utonil. Šele čez tri dni so potegnili njegovo truplo iz vodnjaka.
Tudi milijonarji žive v bedi
— Tesra denaria nisem zaslužil. To je več, nego potrebuje človek za srečno življenje. Denar bi sprejel samo, če bi ga res potreboval.
S temi besedami je Charles Garland odklonil dedščino v znesku 40 milijonov francoskih frankov, ki mu jih je zapustil njegov stric. Garland ima v Bretanji malo posestvo in trdi, da je popolnoma zadovoljen.
To m* prvi primer, da ljudje odklanjajo bogastvo in dajejo prednost skromnemu, mirnemu življenju pred razkošjem. Član znane muitimilijonar-ske amerišk»e rodbine John Vander-bild se je odrekel bogastvu in živi v koči vrh gore VVitch's riead v Pensil-vaniji, kjer je popolnoma sam m živi večinoma od lova. Slično življenje živi na skalnatem otoku blizu obale ameriške države Connecticut sin milijonarja iz Torringtona Charles Alvord. Mož pripoveduje, da se je nekoč po prekrokani noči poglobil v sveto pismo in je tafooj drugo jutro temeljito spremenil način svojega življenja. Pred leti je umri bivši ruski rnultimilijonar Solo-Jovnikov, ki je bil eden najbogatejših mož v Evropi. Živel je v bajti, nosil je eno obleko 20 let in si jo tudi sam krpal. Mož je bil namreč tak skopuh, da se mu je zdelo škoda vsake pare za obleko ali stanovanje. Tudi angleški plemič sir Henry Del ves Broukthon, ki je imel 30.000 šterlingov letnih dohod-ktjv, je bii tak stiskač, da je stanoval v podstrešni sobi v Londonu in ni nikoli hodil na izprehod, ker se mu je zdelo škoda denarja celo za tramvaj.
Pred kakimi 30 leti je živel v Parizu milijonar Colasscu, ki je prirejal razkošne pojedine in zabavne večere. Sredi razkošja in razvrata ga je pa zadela   usoda.   Njegov sin   je namreč
j  luH.'i   it.'..,..'.;«; y.l   \£š ---.i'M  >it*   ii_-
ki maškeraoi iu to je GČCU. iaivo ix>trk>. da ie dai posvetnemu življenju slovo. 21 lex ie preživei v poastjrSšai ^*jici v roe Ganlec. Jedeel Jee samo jajca m kruh. Na dan obletnice sinove smrti je razdelil del svojega ogromnega pre-možemja med siromake, vse drugo, kar mu je še ostalo, je pa zapustil po smrti dobrodelnim »avodom. c
Kriza zakonskega življenja
Kriza zakonskega življenja se opaža po vsem svetu. Nastala je z naglim padanjem števila novih zakonov in seveda tudi z naraščanjem ločitev 2akona. Po neki francoski statistiki je več ločitev zakona med soprogi ki nimajo otrok, kakor pa med onimi, ki jih imajo. Najpogostejši vzrok za ločitev je neznosen značaj enega obeh zakoncev. Nasprotno pa je proti pričakovanju nezvestoba le v 25 odstotkih povod za ločitev.
Odstotek ločitev je pri raznih veroizpovedih različen. Prvo mesto zavzemajo trgovci. Med 10.000 zakoni trgovcev je vsako leto SO ločitev. Pri delavcih pride na 10.000 zakonov 50 ločite v, pri poljedelcih pa 5. Največje je število ločitev v prvem in petem letu zakona. Med petim in desetim jih je 33 odstotkov, med desetim in dvajsetim 22 odstotkov. Sodeč po vsem tem je zakon zelo nežen cvet. ki more dobro uspevati le daleč od velikih mest. na svežem in čistem zraku, pod jasnim nebom.
Samomorilna epidemija v
V Nemčiji je zavlada pravcata samomorilna epidemija. Samomorilci gredo prostovoljno v smrt večinoma kar v skupinah. Poročali smo že o tragediji treh mladeničev iz Kopenicka, berlinskega predmestja, ki so na dan proslave lOlctnice ustanovitve sovjetske republike izvršili samomor. Popolnoma sličen dogodek pa se je te dni pripetil v Char-lottenburgu, kjer so pa kandidate smrti v zadnjem hipu rešili.
V stanovanju 231etnega šoferja Maksa Menzela se je sestala petčlanska družba, ki so jo tvorili trije moški in dve ženski. Vsi trije moški so bili že delj časa brez posla in domenili so se. da izvrše skupen samomor. Pregovorili so še dve mladenki, da sta pristali na samomor in v pondeljek zvečer se je vsa petorica zastrupila s plinom. V zadnjem hipu so sosedje vdrli v stanovanje in tako rešili vseh pet samomorilcev gotove smrti.
Dogodek, ki je značilen za berlinske razmere, je vzbudil v Berlinu precejšnje razburjenje.
Vpliv džezbenda na živce
Dzezbend si je osvojil ves svet. Zlasti mladina je navdušena za eksotično in ekscentrično glasbo in vsa navdušena posluša pri plesu njene nežne in ritmične zvoke. V zvezi s tem splošnim pojavom je podal nedavno neki znameniti londonski zdravnik za živčne bolezni v zdravniškem glasilu »The Musical Courier« zanimivo psihološko mnenje.
Zdravnik trdi. da si človeštvo vedno išče zabav in razvedrila, ki odgovarjajo stanju živčevja. Če se stanje živčevja spremeni, se spremene tudi razvedrila. Normalen človek lahko sedi več ur mirno in kaže v vseh svojem gibanju umerjen tempo. Ce so pa živci v bolestnem, razdraženem stanju, seže po tobaku, goji sport, sodeluje pri avtomobilskih dirkah in zahtevi po hitrem gibanju zadosti tudi dzezbend. Počasne oblike in tempo menueta, četvorke in valčka so bili dobrodošli ljudem v Času, ko so imeli še zdrave živce. Toda naši nervozni dobi. ki zahteva draženje živcev, to ne zadostuje.
Ritem džezbenda spominja na ritem
;orja. Zuu> ui čuda. da častilci te giasbe sovražijo vsako nepravilnost in izjemo i rtuuu ter zalitevaio nespremenljiv, mehaničen tempo, ono monotono melodijo, ki jo avtomobilist tako rad posluša pri motorju. Če motor ne fukcUonira enakomerna moti to vozača, istotako pa moti plesalca, če ritem ni enakomeren. Čimbolj so živci napeti, tem hitrejši mora biti tempo. Diezbend je torej nekak izraz napetosti in nervoznosti naše dobe. Po mnenju angleškega zdravnika bo svet nadaljeval svojo pot. Šibki bodo izumrli, močnejši bodo vzdržali. Potem bo tudi glasba zopet zavzela oblike, ki bodo odgovarjale zdravim Živcem.
Srečno mesto
Med mesta, Ki so se zadnja leta najbolj razvila, spada tudi Los Angeies v Ameriki. Los Angeies, ki ie pred v^jno štelo jedva 100.000 prebivalcev, se ie med in po vojni s tipično ameriško naglico pričelo razvijati v pravcato velemesto. Dane-s šteje Los Angeies nad 2,000.000 prebivalcev in ie torej četrto mesto v Zedmjenih državah. Zanimivo pa je, da se Lo* Angeies v stavbnem pogledu ne more primerjati z cjstalimi ameriškimi velemesti. Tu ni ogromnih nebotičnikov, razkošnih palač in gigantskih stavb, pač pa so hišice večinoma eng- ali dvonadstropne. Večinoma so to enodružinske hišice in vile, čijih ogromno število je silno povečalo obseg mesta. Vzrok temu je dejstvo, da mestna občina ne dopusti gradnje večjih hiš in nebotičnikov, ker je Los Angeies vedno izpostavljen vul-kaničnim potresom.. Edina visoka stavba je magistrat, ki ie visok 190 metrov.
Ameriški listi poudarjajo, da se ima Los Angeies za svojo nagli razvoj zahvaliti edino dejstvu, da si je veČina filmskih družb izbrala Kalifornijo za sedež filmske industrije. Kakor znano, je na Los Angeies priključeno filmsko mesto Hollywood. Kako ugoden je socijalni položaj prebivalstva v Hollv-vvoodu, priča dejstvo, da je v mestu 630.000 avtomobilov, tako da odpade na vsako tretjo osebo en avto.
Leta 1932 bo v Los Angelesu olimpijada, za katero se mesto že sedaj pridno pripravlja.
Nesreča plesalca Zubkova
Jedva je minilo 14 dni od kar se je 271etni ruski plesalec Aleksander Zub-kov poročil z 61 letno princeso Viktorijo, sestro bivšega nemškega cesarja, že se je srečni mož težko ponesrečil. Zubkov je v pondeljek padel z motornega kolesa in je poleg občutnih poškodb na glavi zadobil tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Ko ie princesa zvedela za nesrečo svojega moža, se je onesvestila. Je pač hitdo. če se star panj vname ...
Drzen roparski napad v
Rumuniji
Na cesti, ki vodi v Kisiujev. glavno meso Besarabije, jo bil izvršen pred dnevi v bližini vasi Tarnove drzen roparski napad. V tamošnji okolici ogrožajo že deij časa maskirani in do zob oboroženi banditi mirno prebivalstvo tako. da se kmetje in trgovci ne upajo več sami hoditi na sejme, pač se družijo V velike karavane, katerim pridele še močne orožniške straže. Pri Tarnovi pa so razbojniki napadli celo karavano, v kateri je bilo nad 30 voz. naloženih z raznovrstnim blagom.
Razbojniki so začeli streljati na spremljajoče orožnike. Po kratkem boju se jim je posrečilo pognati orožnike v beg. Na ta način so dobili v roke brez večjega truda ves plen z njegovimi lastniki vred. Trgovce in kmete so popoi-
j Ukjlhu o&icuiu. Pobrali s~» j» *■ denarju v vrednost, vec iiuiijouuv. Nu-
hov p;e;i pa je še povečal neki davka-
med pvmiki. ki x vozi y Kišmjcv okoli
30 mu-ijonuv iejev državnega denarja. k» ;'e bil razbojnikom še najbolj dobrodošel. Po izvršenem ropu so razbojniki izprec-li najboljše kouie. sedli na nje in od-dirjali z bogatim plenom. Za drznimi roparji ni nobenega sled:
Predor med Evropo in Afriko
Utopije slovitega nemškega pisatelja Bernarda Kelermanna, ki nam je v svojem romanu »Predor« predočil zgradbo ogromnega podmorskega predora, ki naj bi spaja! dva kontinenta, niso več utopije. Iz Pariza poročaj« namreč, da se španski in francoski inženirji že dolgo bavijo z idejo ogromnega podmorskega predora, ki naj bi spajal hZvropo in Afriko. Predor, širok 4S kilometrov. bi zgradili v morsk: ožini Gibraltarja.
Seveda je ta proieki tehnično težko izvedljiv. Morska ožina pri Gibraltarju ie po mnenju geologov ustala na ta način, da se je ogromna skala nenadoma razklala. Tam. kjer ie ožin. široka samo 14 kilometrov, ie jed«j morje globoko nad en kilometer. Zatr so Inžen.ierji poiskali drug pripravnejš kraj, kjer je pa dno še vedno 400 metrov pod morsko gladino.
Zgraditi nameravajo najprej tri metre široko pomožno galerijo. Ta ga« lerija bo tvorila nekako ba2o nadali-nega dela. Predor bi tvorili dve, po 5 metrov široki galeriji. V vsaki galeriji bodo voziti vlaki samo v eni smer:. Vožnja bo trajala jedva pol ure, tekom 24 ur pa bo tunel lahko pasiralo 120 vlakov s tovorom 120.000 ton.
Stroški za zgradbo predora bi znašali 300 mitjonov pezet. Za ta načrt se zelo ogrevata tudi španski kralj in diktator Primo dc Rivera. Francozi pa se navdušujejo za projekt zato, ker je to voda na njihov mlin v zvezi z nameravano zgraditvijo železnice preko Sn-hare.
Korupcija suhega režima v
Ameriki
Ker postajajo razmere v Zedmjenih državah od dne do dne neznosnejše, je začela razvijati živahno delovanje nova močna in odločna opozicija, katere voditelj je John \V. Crim, zelo upliven mož, ki je bil pod predsednikom Har-dingom državni tajnik. Crim je izračunal, da vlada ni več v položaju vzdrževati to ogromno armado agentov, spijonov In uradnikov, ki žive od prohibicije. Zedtnjene države trosijo v to m rho dnevno 25 milijonov dolarjev.
Crim je objavil spomenico, v kateri ugotavlja, ikt je korupcija v Žedinjenili državah danes veliko hujša kot je bila kdaj v caristični Rusiji. Veliko število tak*> zvaiiih ^suhih agentov« obstoja iz samih zločinskih trpov naihujše vrste. V boju za alkohol ie bilo samo v tem letu ustreljeno 1400 oseb, ne glede na tisoče in tisoče žrtev zastrupliercja.
Crim apelira na zdravi razum prebivalstva, ki ga poziva, naj z vsemi sredstvi podpira akcijo, da se napravi konec temu stanju, ki je v vsakem pogledu nevzdržno, v moralnem kakor finančnem, in na škodo ugledu Zcdinje-nih držav.
tisa Samarra
ie zvodnica
Grešne hiše v Alžiru
PRIDE! ELITNI KINO MATICA! PRIDE!
Dovoljena tatvina
L
Z Mrs. Betiv Gordou - \Veastburne sem se seznanil v Chooe du Negre« v ter- • ko je hotela zaoodili s podija rdeče livrirane^a zamorca in sama prijeti za saksofon. Ako bi bila Francozinja, bi rekli da ie pijana, ali Anglosak-sonfcf to ne morejo biti; ker so samo ekscentrične. Od takrat datira najino prijatelistvo.
Nekega dne me pokliče v ^Claridge HoteK kjer se je nastanila. Našel sem io vso objokano. Ppznam. da ie imela vzrok zato.
-- Robert — me sprejme vz^diliova-je — vi morate pomagati. Okradena sem.
Svetujem ji. naj telefonira ua komi-sajifet Ta predlog ji še malo ni ugajal, temveč me je ošinila s pogledom, ki me ie hotel na mestu ubiti.
— Ali mislite, da ue bi mogla tega -ama storiti, ako bi to razmere dovo-
le? Toda tu gre za neko afero, ki za-hfata hladnokrvnost in dettkatnosn a
•red vsem se policiia ne sme vmeša-
ati.
Cetudi mi ie s tem dala na znanje, da vjdi v men! hladnokrvnega in deli-atnega človeka, vendar mi taka pustolovščina ni bila všeč. Kai hočete? Vsak človek je rojen samo za neka!, a jaz nisem iskal svojega   poklica na -vetu v tem. da ležem v grob s ore-treljeno glavo. AH moja častilakom-
:;ost*ie hila vzrok, da sem se zapletel v ,tiero, za katerem sem imel ravno to-Hke sposobnosti kakor za plesanje po
^ ^Slo je za to, da je Mrs. Betty Gor-
donovi bil ukraden osemkaratni briljantni prstan, ki sem ca videl še prejšnji dan na njeni roki. Ko mi je Mrs. Bettv začela pripovedovati o tem in onem, se mi je zdelo Dotrebno, da si s preciznimi vprašanji razjasnim nekatere najvažnejše okolnosti.
— Ali morda koga sumite?
— Ne, nikogar ne sumim. Popolnoma točno vem. kdo mi je ukradel prstan. In v tem ravno obstoji vsa zamo-tanost.
Hotel sem ji odgovoriti, da zamota-nost obstoji po navadi v tem. da se ne ve, kdo je izvršil tatvino; ako Da misli razviti neko novo kriminalno teorijo, naj se obrne na policijsko prefekturo, ne pa name. Ker pa imam rad vse na kratko in enostavno, sem ji samo rekel:
— No.
— Ali poznate kneza polkovnika Alekseja Bajukovskega? Ne? Tem bolje. Prekrasen človek, ne, boli točno: nievrednež. On ie brivec v nekem in-stitu lepote na Place Vendome. Stanuje pa 11, Rue Claude Tiniftr, nruv lahko boste našli to ulico. Peljete se do Place de !a Nation, vrnete se po bulvaru Diderot in na desno, ne-okliko korakov samo od ogla se nahaja hotel, v katerem stanute Aleksej, soba št. 6. Razložila vam bom pozneje, kako da vem vse to. Ob nol 9 ga najdete nocoj doma. VI pnjdete k njemu in mu na delikaten način razložite, da se spodobi, da mi vrne prstan, ki mi ga ie nocoj ob četrti uri, ko smo plesali v Peroauetu, vzel brez mojega dovo-Mtnia. Stvar ie čisto enostavna, ali ne?
Odgovoril sem ii. da ie stvar zares čisto enostavna, in da ie ravno zato kot nalašč vstvarjena. da to reši nava-
den kriminalen agent, ker ie to njegova obrt.
— Ne. vi me ne rr»/......orav. So
tatvine, ki jim lahko rečemo, da so dovoljene. Vzemite na primer, da nekdo ne plača svojega sluge mesece in mesece. Ali bi se mu moglo zameriti, ako on nazadnje okrade svojega gospodarja, da se oiača sam? Ne! In ali bi gospodar ravnal pravilno, ako bi *a zbog tega izročil policiji? Ne! In v mojem slučaju gre za neko tako dovoljeno tatvino.
Zdelo se mi k, da sem razumel, a da nisem smatral, da bi bilo rezoniranje Mrs. Gordonove upravičeno.
— Dovolite, da vas prekinem. Ako ste vi, kakor si mislim, pozabili dati brivcu knezu, polkovniku Alekseju Ba-jukovskemu njegovo zakonito napitnino 50 frc. vendar mislim, da ie pretirano in da ni v skladu z lenimi običaji, ako se on odškoduie z va$im prosta-nom. čegar vrednost cenim na 100.000 frc. Mrs. Bettv mi ponudi Camel - cigareto in mi pokaže pri tem s kazalcem na sliko kamele na ovitku.
— Vi po svojem razumevanju ste podobni tej živalci. — Ako bi |lo za uslugo, ki se plačuje s 50. 100. pa tudi 500 frc. knez Aleksei ne bi niti z mezimcem ganil. So na gotove intimne usluge, katerih vrednost se ne da točno določiti. Saj me razumete?
— Ne! sem reke) odkritosrčno. Mrs. Bettv nervozno vzdihne.
— Povem vam torej boli jasno. Lsluge kneza Alekseia so bile v tem, da me je nekolikokrat posetil v hotelu, od desete ure zvečer do dosete ure ziutrai in da sem mu iaz vrnila te posere v njegovem hotelu. Toda Aleksej ni bohem ali student, on je aristokrat,
ki se prodaja. Ker sem pa pozabila na honorar, je smatral knez Aleksei za potrebno, da se sam odškoduie. Ali zdaj razumete?
— Razumel sem.
— Danes pojdete torej h knezu, mu izročite ček za 50.000 frc. ki ga vam dam na Credit Lvonnais, in sra vljudno prosite, naj mi vrne prsten. Ali right. — AH right!
o
Da svojo nalogo izvršim hladnokrvno in delikatno, sem se oborožil z browningom. svedrom m pilo. Ročne granate nisem mogel dobiti nikjer. Kneza Alekseja Bajukovskega sem na-Sel nagnjenega nad ogromno karto Rusije, ki je bila pretkana z rdečimi in belimi zastavicami. Njegove čete so korakale naravnost na Petrograd. Ko sem vstopil, se je nervozno obrnil in mi ukazal, nai počakam, dokler ne podpiše ukaza, da se postrele vsi poveljniki rdeče armade. Rekel sem vam že. da se človek najboli počuti v svoii obrti. Po tej operaciji sem mu rekel ljubeznivo:
— Vaša ekscelenca. znano mi ie, da ste ljubavnik Mrs. Bettv Oordoriove, da ste brivec v institutu lepote na PUu ce Vendome in ste ukradli prstan,, vre* den 100.000 frc. Ako se ne motim, ste tako drzni, da ga sedaile nosite na svojem levem mezincu. Ali ne ljubi se mi pričkati se z vami. evo vam Seka na 50.000 frc. ki jih vam pošilja Mrs. Bettv, a vi mi dajte prstan, in stvar je ureiena.
— Na to mi knez Aleksei. rdeč od jeze. ponudi naiprei zaušnico, na to mi začne, dasi tega ni bilo treba, tolmačiti svoje rodbinske zveze s pokorno oW-telio Romanov, in na zadnje me vpra-
ša z znaCajno gesto s kazalcem na C e 1 v j . iz katere celice v Charentonen sem pobegnil. Te distrakcije so ne razjezile. Pograbil sem revolver in tako prisilil nespametnega kneza, da mi ie izročil prstan. Da sc ognem škandalu, ki ga je knez zoper moie pričakovanje hotel povzročiti, sem hitel kolikor so me noge nesle po stopnicah in skočil v taksi, ki me ie čakal. V «}etrt ure sem bil že pred Claridge Hotelom.
Na moie začudenje mc ie Mrs. Bettv pričakovala na ulici V avtu. Razložila mi ie, zakai. Tatvina jo ie tako razbu-rila.da ie sklenila nemudoma zapustit1 Pariz in oditi na Riviero. Zdelo se mi ie to popolnoma razumliivo in sem ji izročil prstan. MisJeč immda, da bi me večje darilo užalilo, mi ie ponudila ob slovesu 20pet Camel-cigareto. Več ie nisem vkfel.
3.
Jaz sein uajnesr*eneiši človek na svetu. Žc dva dni sedim v preiskovalnem zaporu. Doiie me. da sem zločinec tat, razbojnik, nasilnik, kriminalni tip. Samo oni, katerim se smilim in ki verujejo v mojo nedolžnost, pravijo, da sem kreten, idiiot. tepec in butec
— Knez Aleksei Balukov ie genffe-men. Prstan, ki sem mu ga vzel, je bila njegova — ako tudi zadnja — lastnina.
— Mrs. Bettv Gordon ie intermici-jonalna pustolovka, ki je spoznala kneza na plesu ambasadorjev in si dala napraviti natančno kopijo njegovega prstana, ki mi ga ie kazala, dokler ii nfsem nudil prilike, da mwi original. Ček na 50.f«00 frc- ki mi ta ie izročila, seveda ni imel k rit »a.
Pravim vam. da sem nainesrečnejSi človek na svetu, !n notera nai bo človek še kavalir!
Stran HL
•SLOVENSKI NAROD* dne 8. decembra 1927.
siev 278
NDERWOOD -^^^^ Lud. Baraga
LJUBLJANA Talaf. «980
Selenburgova ulica 6|l
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog. nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de. viz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskorapt In in-kaso menic ter nakazila v tu. in inozemstvo, safe-deposits Itd. Itd.
Brzojavke: Kredit Ljubljana, lelelon ;t. 2040. 24S7, 2548; Inlerurbau: 270ft. 2800
NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in Šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Stitarjeva ulica štev. 2.
Oblastno dovoljena
RAZPRODAJA
vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za
knjižnice in druce interesente
Znižane cene pri „Tribuna" za Božič.
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da ti ogledate veliko izbiro vsakovrstnih otrošksb vozičkov, igračnih vozičkov, stolec, holendarjev, malih
dvokoles m tricikljev, Šivalnih stroje ■ m dvokoles. Posebni oddelek za po pravo dvokoles. motorjev, šivalnih itrojcv. otroskin voziCkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se snranjoiejo tudi preko zime. — TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Cenik franko. i2cl
Jedilnico
dobro ohranjeno — kupim. — Gabrijelčič, Ljubljana, Flori* janska ulica 39/1. 3015
Stanovanje
dveh 90b in kuhinje išče mir* na uradniška družina v novi ali stari hiši. Plača event. za pol leta vnaprej. — Ponudbe pod «Stanovanje/2013^ na upr. •Slov Naroda».
DRUŽBA .ILIRIJA*
Premog, drva, koks,
OGLJE. — Dunajska cesta 4c (poleg Iv. Zakotuuca). — Tele* Ion 2820. 108/L
Sobo s štedilnikom
v mestu išče mirna gospodična. Vselitev 15. decembra. — Po* nudbe pod »Prazna soba/3000» na upravo «Slov. Naroda*.
Boljša šivilja
tudi za perilo — išče službo.
Nastopi takoj. — Ponudbe na
upravo «Slov. Naroda* pod »Šivilj a/3O02».
Praktikant
s štirimi razredi meščanske šo* le in malo maturo — išče sluz* bo v kakšni pisarni. Gre tudi par mesecev brezplačno. — Dopisi pod Nastop takoj/3004 na upravo «Slov. Naroda*.
Natakarica
s kavcijo se išče za prometno gostilno poleg Ljubljane. — Dopisi na: Zadruga gostilničar* jev, Ljubljana okolica. 3008
Cenj. damam in gospodom se priporoča modno krojaštvo
N, J* Bianchi,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 44. — Izdelujejo se najlepši plašči in obleke po konkuren* čnih cenah. — Preoblikovanje.
3010
Prazno sobo
na periferiji mesta oddam brez* plačno priletni ženski, ki bi ču* vala sedemmesečnega otroka. Cenj. ponudbe pod «Skromna 2936» na upravo «Slov. Nar.*.
Najboljši koks! .
CEBIN, \VOLFOVA 1/2.
2770
Snežne čevlje
in galoše oddajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. škofu, čevljarju, Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 290S
Sveže, najfinejše norveško ribje olje
iz lekarne dr. G Piccolija v LJubljani — se priporoča ble* dim, slabotnim osebam. 113/L
Lastni zaslužek
za  1.  november  nudi Jugoslo*
vanska Matica. — Vprašati še danes v pisarni Šclenburgova ulici 7/IL 2438
Razprodaja premoga Kdo bi posodil
gospodu s stalno službo 2000 Din proti mesečr mu odplači* lu 500 Din Garancija in obre» sti sigurno. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nujno — 2413«. 2413
Klavirji
Tovarna  in   zaloga klavirjev,
prvovrstnih inštrumentov raz* ličnih tvrdk, kakor tudi last* nih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge inštitu* te se izgotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmer* ne cene, tudi na obroke. Izde* lovalec klavirjev R. WARBI* NEK, Liubliana. Gregorčičev;! ul. 5./I. 2544
GORI
fek proti kapavici (tri» perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno* jenju triperja in vnetja sečnega mehurja. Za po* polno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena 2 navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja in razpošilja po pošti
lekarna PENIĆ, Zaprešič.
Velihi ppedtisftariia ženskih ročnih del
is trgovino, solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. (l
Matek & Mi kes, Ljubljana, Dalmatinova 13
Velour, rips in druge novosti
■ za damske plašče ——
priporoča
A. & E. Skaberne, Ljubljana
=—  Mestni trg 10 —
Spominjajte se ..T H BORA
POZORf
POZOR!
Na;boljše m na cene še si nabavite vsa moška, iantovska in dečja oblačila v novo otvorjeni detajlni trgovini konf. industrije
Josip Ivančič
LIUBLIANA, Dunajska c 7.
Največja zaloga češkega in angleškega sukna. Prvovrstni modni aelie za gospode
Selenburgova ulica št 1 (dvorišče levo).
Jutri ob: 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. velika premijera na novejšega Ufa-velefllma, ki
te oil posnet v Afriki.
ELITNI   KINO MATICA
Faustova Margareta v vlogi grešnice — Dvojno življenje Muse Samarre — Roparski napad na karavano v Alžiru — Ujetništvo v Afriki — Žena išče svojega moža in pade v roke podlemu trgovcu z belim blagom — Padec poštene žene v greh — Orgije strasti v zakotni ulici in grešni hiši zvodnice — Shajališče beduinov in črncev. — Mondena dama spoštovana in čislana v odlični družbi — Povratek hčerke v materino naročje — V pasti zločinskega zvodnika — Pomoč in boj matere — Ljubezen — Plesalke — Odaliske itd. itd. V glavnih vlogah Marija Jakobini Camilla Horn, Eliza La Porta, Adalbert v. Schlettow   itd. —
Pri vseh predstavah svira pomnožen orkester!
Telefon št. 2124
Trajno in koristno
darilo za BoZii in Novo leto e
sivaim stroj mimke GRITZNER in Adler
v raznih opremah. — Do Božiča znatno znižane cene.
Kupite pn Josip Petelincu
Tudi na obroke. LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomeni k a ob vodi Oglejte si razstavo, brez obveznosti do nakupa.
zahvata
Ob priliki požara dne 30. novembra 1927. zvečer ob H 10. ki mi je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, mi je dolžnost javno se zahvaliti vsem, ki so se požrt\K>valno udeležili lokati* ziranja požara, kakor požarni brambi iz Doba, ki je bila takoj na mestu požara z obema brizgamicema, nadalje požarni brambi z Vira, kakor tudi požarni brambi iz Domžal, ki je tudi matoma prišla na pomoč z motorno brizgamo.
Nesreća me je zadela, ko še doma nisem bil, ker sem se nahaja! na kupčiji. Sreča pa je bila, da nt bilo nikakega vetra, sicer bi bita kaiastrofa še večja.
Zatorej Še enkrat najlepša hvala vsem sovaičanom, ki so neumorno pomagali pri gašenfu poiara, kakor tudi zgoraj nam vedenim požarnim brambam, ki so mi rešili ostala poslopja besnečega plamena. — Bog po\*rr.i!
Dob pri Domžalah, 7. decembra 1927.
ANTON VIDEMSEK, gostilničar in posest ntk
ii
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila
Ljubljana, Kolodvorska ulica št 8
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monogramt, oblaka L dr.
mm aajftacfi« in mmje—afSe
mehanično umetno vezenje
Matek & Mlkeš
Ljubljana, Da Imrtinova ulica I&
Entlanje, ažuriranje, predtU-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
!! Manufakturisti, pozor 1!
E
v celoti ali v partijah iz konkurzne mase Maks Muršec
dne 10. decembra 1 L ob desetih v Ptuju, Slovenski trg 14.
Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Vi sen jak,
odvetnik v Ptuju. 28 «8
a a a a a tj'LTLTora
GlOVANI BOCCACCIO:
DEKAMERON
Prevel Dr. ANDREJ BUDAL.
I. knjiga. Broš. Din 56—, platno Din 72—, luksuzna iz*
daja na boljšem papirju po! f rane. vez. Din 10>— z ilustracijami.
II. knjiga. Broš. Din 56*—, platno Din 72*—. .uksuzna iz-
daja na boljšem papirju polirane, vez. Din 100*— z ilustracijami.
III. knjiga. Broš. Din 56*—, platno Din 72*— ( luksuzna iz* daja na boljšem papirju, polirane, vez. Din 100*— c ilustracijami.
Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne Zadruge
v Ljubljani, Prešernova ul. 54.
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos» in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, tnka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter jih obrestuie po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadatoče posle ============= tu«-" srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogo-i
Usnjajcj; Josip Zopanflfi.      Zrn «N*rodno tiskarno*; Fran Jezcriek. *-* Zrn upravo in inseratni del lista: Oboo Cbristoi. m Vsi ?_ Ljubljani
1
FL
11