MOSCANSKA
iTOlp
GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE
LETO II.	MAREC 1961	ST. 3
27. marca 1941 — torej natančno pred 20 leti — so naši narodi odločno posegli v politiko vladajoče klike stare Jugoslavije. Čez noč je bil razbit pakt s fašističnimi vladami, ki ga je bila sklenila vlada Cvetkovič-Maček. Tega dne so bili vsi naši narodi na ulicah in odločno vzklikali: »Bolje rat, nego pakt!« Tega dne je bila strmoglavljena nenarodna vlada — tega dne se je začela krhati dinastija. To je bil začetek konca, to je bil uvod v velike dogodke, ki so se nato z bliskovito naglico vrstili drug za drugim ...
Ko so nemški okupatorji zasedli številne dežele v Evropi in se pripravljali za napad na Sovjetsko zvezo, so jih presenetili jugoslovanski narodi s svojim posegom v dogodke — z razveljavitvijo pakta. V razdivjanem besu so zato fašisti organizirali nenaden napad na Jugoslavijo, na neoboroženo prebivalstvo mest in vasi. Bivšo jugoslovansko vojsko z njenim trhlim vodstvom so kaj kmalu razbili. Mislili pa so, da so tudi z našimi narodi opravili za vekomaj; pa so se ušteli...
Fašisti so računali na moč svojega orožja, na fanatizem svojih vojakov, pozabili pa so na veliko subjektivno silo — zavest naših narodov in na veliko politično silo, ki je imela med množicami popolno zaupanje — pozabili so na Komunistično partijo Jugoslavije, ki je že leto dni poprej predvidevala potek dogodkov in se v Zagrebu na posebni konferenci pripravljala nanje. Partije in ljudstva zato ti dogodki niso presenetili. Proglas KPJ vsem našim narodom je prišel pravočasno. To je bil poziv na oborožen boj proti okupatorju, boj proti nenarodne-mu režimu, proti domačim izdajalcem. In naši narodi so se odzvali temu pozivu, vzeli orožje v roke in se podali v odločilni boj za svobodo, za lepše življenje in lepšo bodočnost. V srcih naših narodov so se prepletali bolečina in radost, zagrenjenost in veselje, sovraštvo in odločnost. Težko je bilo prenašati okrutnost okupatorjev in izdajalcev, toda prav to je vcepljalo v naše narode še večje sovraštvo, še večjo odločnost: boriti se do konca, boriti se do zmage. In boj sc je začel! Neusmiljen boj za vsako ped zemlje, za vsako življenje, za vsako ceno. Boj. ki je vpisan v našo zgodovino na najvidnejšem mestu — za-Lel se je boj in revolucija ...
PO OBČIHSKI KONFERENCI IN V. KONGRESU SZDL
Poživitev dela preko sekcij
Razgovor z novim predsednikom občinskega odbora SZDL MOSTE-POLJE TOV. ŽUNKOM
V februarski številki »Meščanske skupnosti« smo napovedali, da bomo priobčili poseben prispevek o občinski konferenci SZDL ter o njenih nalogah v novem obdobju.
Naprosilin smo zato novega predsednika občinskega odbora SZDL Moste-Polje tov. Franca Žunka, da nam odgovori na nekaj vpraašnj, ki so tesno povezana s programom SZDL naše občine v novem obdobju.
Kljub temu, da je bilo v dnevnem tisku objavljeno skoraj vse gradivo s V. kongresa SZDL Slovenije, ki je bil v Ljubljani od 7.-9. marca in na katerem so bila do podrobnosti obdelana vsa področja dejavnosti SZDL nasploh, je vendarle potrebno osvetliti nekatera vprašanja iz programa SZDL naše občine, ki so za naše razmere specifična in konkretna.
PO ZDRUŽITVI BIVŠIH OBČIN MOSTE IN POLJE, SE JE
povečalo Število prebivalstva NOVE OBČINE NA NAD 30.000. ZNANO JE, DA JE BILO V BIVŠI OBČINI MOSTE VČLANJENIH V SZDL NAD 76 ODSTOTKOV VOLILCEV, V BIVŠI OBČINI POLJE PA NEKAJ MANJ. KAKŠNE SO NALOGE KRAJEVNIH ODBOROV GLEDE TEGA VPRAŠANJA?
Tov. Žunko je odgovoril: »Občinski odbor SZDL iskreno želi, da bi bili vsi državljani z volilno pravico tudi vključeni v vrste SZDL. Na tem področju čaka krajevne odbore še mnogo dela; čas pa je že, da bi bili v naših vrstah res vsi državljani. Uresničimo lahko to nalogo na več načinov, krajevni odbori pa naj izbero tistega, ki je za njihove pogoje najbolj primeren!«
NA PODROČJU OBČINE MOSTE-POLJE JE DANES 17 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL. ZNANO JE, DA IMAJO NEKATERI KRAJEVNI ODBORI PRECEJ OBSEŽNA OZEMLJA Z RAZMEROMA MAJHNIM ŠTEVILOM ČLANSTVA, NEKATERE KRAJEVNE ORGANIZACIJE PA NIMAJO ZADOSTNE MATERIALNE OSNOVE ZA USPESNO DELOVANJE (DVORANE, PRIMERNI PROSTORI ITD.). KAKO BO UREJENO TO VPRAŠANJE?
»Na terenu imamo res nekaj takih primerov, katerim je treba posvetiti vso pozornost in poiskati čim boljšo rešitev; eden od teh je morebitna združitev krajevnih organizacij Bizovika in Hrušice. V krajevni organizaciji Bizovik je vključenih 300, v Hrušici pa 400 članov. Enotna krajevna organizacija v tem primeru ne bi imela
preveč članstva, bi pa z združitvijo rešili številna vprašanja glede prostorov in glede poglobljenega dela. Skoraj enako je tudi s Šmartnim, ni pa tu še rešeno vprašanje, ali naj bo Šmartno priključeno Jaršam ali Zadobrovi. V zvezi s teritorialno ureditvijo krajevnih organizacij se bomo na terenu samem pogovorili s prizadetimi organizacijami.«
KO SMO ŽE PRI OBISKU TERENA - KAKŠNA BO NOVA OBLIKA SODELOVANJA S KRAJEVNIMI ORGANIZACIJAMI V NOVEM OBDOBJU?
»Z združitvijo bivših občin Polje in Moste so nastali novi pogoji za delo. Vsekakor so dosedanje oblike dela že zastarele in so preživele svoj čas. S krajevnimi organizacijami bomo imeli čim
Številne
več in čim globljih neposrednih stikov. Obiskovali jih bomo in jim nudili konkretno pomoč na terenu. Tako bodo odpadli razni skupni sestanki s predstavniki krajevnih organizacij — razen izjemnih primerov seveda. Neposredni sti-(Nadaljevanje na 2. strani)
naloge
Telesna kultura v naši občini mora biti neločljivo povezana z razvojem naše socialistične družbe. Telesno kulturo je treba postaviti na množično osnovo in mora zajeti vso šolsko mladino; vidno je treba povečati število aktivnih članov v posameznih društvih in klubih ter organizirati intenzivnejše sodelovanje delovnih ljudi v raznih oblikah teiesnokulturne aktivnosti. Ustvariti je treba pogoje za razvijanje svobodne aktivnosti državljanov na področju telesne kulture. Predvidena široka množičnost telesne kulture nalaga vsem družbenopolitičnim, gospodarskim jn ostalim organizacijam v naši občini obilo nalog in sicer:
—	ustvariti je treba materialne pogoje za razvoj množične kulture v občini (zgraditev potrebnih objektov, oprema, vaditelji itd.);
—	zagotovitev minimalne telesne vzgoje čim širšim plastem občanov, zlasti solski mladini in zaposlenim prebivalcem;
—	boriti se proti vsem negativnim pojavom v telesni kulturi!
To so bile v glavnem osnovne misli na nedavni redni letni in
združitveni skupščini občinske zveze za telesno vzgojo naše občine.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Poživitev dela preko sekcij
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki na terenu, konkretna pomoč pri organiziranju sekcij in ostalega delovanja krajevnih organizacij — to naj bi bila nova smer v delovanju občinskega odbora Socialistične zveze v novem obdobju.«
Z NOVIMI PRIJEMI V DELU SZDL LAHKO PRIČAKUJEMO TUDI VEČJO AKTIVNOST ČLANSTVA. MNOŽIČNI SESTANKI SO VSEKAKOR PREŽIVELE OBLIKE. KAJ JE PRIČAKOVATI NA TEM PODROČJU?
»Aktivnost članstva SZDL v naši komuni lahko povečamo le prek raznih sekcij. Razen nekaterih splošnih in skupnih področij imajo naši državljani kaj različne potrebe glede izobraževanja, razširjanja svojega obzorja in drugih dejavnosti nasploh. Na primer: vse krajevne organizacije naj bi imele zunanjepolitično sekcijo kot neko stalno obliko dela, druge pa naj bi ustanavljale posamezne krajevne organizacije po potrebi in želji svojega članstva. Doslej je bilo ustanovljenih nekaj sekcij, vendar njihova aktivnost še ni na zaželjeni višini. Kažejo pa se pri tem tudi neke nejasnosti, ki so posledica premajhne aktivnosti krajevnih organizacij. Za to področje je treba ustvariti tudi prepotrebne materialne pogoje (prostore in sl.).
Glede gospodarskih ukrepov je naloga naše' organizacije v celoti ta, da se brezpogojno uveljavijo sprejete spremembe v gospodarstvu. Posebna pozornost velja pri tem kmetijstvu, kjer je treba uveljavljati načelo novega načina proizvajanja — ne individualna kmetijska proizvodnja, marveč kooperacjia, zadružništvo in večja posestva.
SZDL ima čedalje večjo vlogo v našem vsestranskem življenju. Eno izmed številnih področij je tudi delo organov družbenega samoupravljanja. Tu je SZDL vložila precej truda, ko pa so ti organi zaživeli, smo jih prepustili same sebi. Našim samoupravnim organom pa moramo vedno in vsestransko pomagati.
Družbeno in družabno življenje bomo poživili z različnimi klubi, društvi ipd., katerim bomo morali preskrbeti primerne prostore za predavanja, sestanke, spremljanje televizijskih prenosov, igranje šaha itd. Na tem področju pa bi krajevne organizacije lahko same sebi mnogo pomagale in precej izboljšale dosedanje stanje.
Glede družbene in politične odgovornosti pri razširitvi pravic delovnih ljudi je treba organizirati široko informativno mrežo. Posebno vlogo in hvaležno nalogo imajo pri tem odborniki LO; ti so podrobno seznanjeni z delom občinskih organov in naj problematiko v primernih oblikah prenašajo na volilce, pri katerih naj tako zbujajo zanimanje ter povzročajo širše razprave. Le široke in temeljite razprave pa lahko rodijo tudi ustrezne sklepe za učinkovito akcijo«
KAKO PA JE S KADRI V •KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH?
»Krajevna vodstva so okrepljena ne samo z že znanimi družbenimi delavci, marveč tudi z novimi kadri. Prav od slednjih pričakujemo več svežine, razgibanosti in iznajdljivosti. S tem pa smo tudi delno razbremenili tiste tovariše, ki so doslej nosili levji delež na svojih ramah, pa včasih iz objektivnih- razlogov niti niso mogli uspešno reševati svojih nalog.«
SE ENO VPRAŠANJE:	NOVI
STATUT SZDL PREDVIDEVA
Slovenije je ugotovil, da je bilo
KOT KOLEKTIVNE ČLANE SINDIKATE, MLADINSKE ORGANIZACIJE, ORGANIZACIJO ŽENA; NISO PA KOLEKTIVNI ČLANI N. PR. ŠPORTNE PA TUDI DRUGE ORGANIZACIJE. KAKO GLEDA OBČINSKI ODBOR NA DELOVANJE TEH ORGANIZACIJ?
»Čeprav nekatere družbene organizacije niso več kolektivni člani SZDL, imamo z njimi močno stično točko v delu samem. Sodelovanja s temi organizacijami ne smemo opustiti, njihovo delo moramo nenehno spremljati ter jim v vsakem oziru tudi pomagati — kajti člani teh organizacij so istočasno tudi člani SZDL in naša osnovna naloga je, pomagati na vseh področjih vsem članom SZDL.
Na koncu bi omenil, da čaka
Pionirji širom po naši domovini bodo proslavili 20. letnico vstaje na svojstven način — z jugoslovanskimi pionirskimi igrami. Tudi pionirji v naši občini, ki je dala v času ljudske vstaje mnogo odločnih revolucionarjev in borcev za svobodo, se vključujejo v to mogočno manifestacijo. Pionirski odredi na vseh šolah (tudi na najmanjših) že sprejemajo svoje programe, ki jih bodo tekom leta še dopolnjevali. Tako bo njihovo delo vsebinsko še bolj poglobljeno in pestrejše.
Jugoslovanske pionirske igre, ki bodo trajale do 29. novembra 1961 vodi v občinskem merilu posebni odbor, v katerem so zastopane družbeno-politične in gospodarske organizacije ter javni delavci. Da bi odbor čim uspešneje deloval, je sklenil, da bo reševal svoje naloge preko komisij. Tako je formiral likovno komisijo, glasbeno komisijo, komisijo za dramatiko in lutke, komisijo za telesno vzgojo in šport, komisijo za tehnično dejavnost, komisijo za zbiranje gradiva iz NOB, materialno-fi-nančno komisijo in skupino za propagando.
Komisije so že pripravile svoje programe, pri čemer so upoštevale okvirni program občinskega odbora za jugoslovanske pionirske igre.
Kaj je n. pr. sprejela v svoj program komisija za dramatiko in lutke?
1.	Kulturno-estetska vzgoja mladega rodu. Siriti in poglabljati zanimanje za aktivno sodelovanje pionirjev pri dramatiki (vključujoč tudi recitacijo) in pri lutkah ter za obiskovanje kulturnih prireditev;
2.	poglobiti vsebino dela dra-matskih krožkov;
3.	organizirati dramsko dejavnost povsod, kjer so dani najosnovnejši pogoji;
4.	za to dejavnost zainteresirati starše in ostale državljane.
naše organizacije v letošnjem letu mimo že znanih tudi posebna naloga v zvezi s proslavo 20. obletnice vstaje naših narodov. Ne glede na to, kje bo centralna proslava, bomo imeli v naši občini centralno občinsko proslavo; nanjo pa se je treba dobro pripraviti! Sleherni član SZDL v naši občini nas sodeluje v tej proslavi in tako manifestira skupno z vsemi ostalimi državljani FLRJ — svojo pripadnost stvari socializma in miru ob tej veliki obletnici iz zgodovine naših narodov. Opozoril bi tudi na občinsko konferenco meščanskih žena, ki se bodo še v tem mesecu sestale ter pomenile o svojih bodočih nalogah. Priprave za to konferenco so v polnem razmahu in upamo, da bo vsestransko uspela,« je zaključil tov. Žunko.
Glede na te naloge so bili sprejeti naslednji sklepi:
— V mesecu maju bo komisija organizirala gostovanje lutkarskega krožka Po Vide Pregare. Od •5. do 8. maja bo prvo gostovanje v osnovni šoli Polje;
— Od 20. do 30. oktobra bo občinska revija dramskih skupin.
— Komisija bo z razpisom zainteresirala vse pionirske odrede za aktivno delo. Za najboljše skupine bo organizirala gostovanja.
— Komisija bo študijsko obdelala obstoječe stanje glede na več vprašanj:
a)	zanimanje za dramatiko, recitacijo in lutke v pionirskih od- . redih in koliko tudi DPD Svobode organizirajo tako delovanje pionirjev in mladincev;
b)	materialni in drugi pogoji: prostori, kjer se člani krožkov pripravljajo, rekviziti, scene, otroška ter mladinska dramska literatura itd.;
c)	ali delajo dramski krožki v pionirskih odredih stalno ali občasno, ko se pripravljajo na razne praznike in akademije;
d)	kakšno pomoč nudijo dramskim krožkom starešinski sveti, šolski odbori in drugi;
e)	ali vodijo vso dejavnost prosvetni delavci ali je starešinskim j svetom in šolskim odborom uspelo zainteresirati za pomoč tudi star- j še in druge državljane.
To študijo bo komisija izvedla i z anketo, na posvetovanju ali ob j obisku v pionirskih odredih.
Program je obširen, a izvedljiv, ; če bodo pionirski starešinski sveti nudili komisiji vso pomoč.
Občinski odbor za jugoslovanske pionirske igre bo skušal v naslednjih številkah Meščanske skupnosti objaviti tudi nekatere programe pionirskih odredov in tako seznaniti občane, da se naši pio- j nirji in mladinci z vso odgovornostjo pripravljajo na praznovanje zgodovinsko pomembne obletnice.
OBČINSKI ODBOR ZA JPI
Nedavni V. kongres SZDL
politično delo SZDL učinkovito prav v vzpodbujanju in us merjanju delovnih ljudi v boju za uspešen razvoj gospodarstva, za razširjanje materialne osnove gospodarskih organizacij in komun, za krepitev socialističnih družbenih odnosov, učinkovito tudi v boju za izboljšanje življenjskih razmer dc-,‘lovnih ljudi. Zavestne socialistične sile so v zadnjem obdobju zlasti poudarjale skrb za družbeni standard proizvajalca kot bistveni sestavni del socialističnih ciljev, kot pogoj za večjo proizvodnost in gospodarnost. Potreba o nadaljnjem vsklajc-vanju številnih družbenih dejavnosti s celotnim razvojem našega gospodarskega in družbenega življenja pa je ena od osnovnih nalog organizacij SZDL tudi v naši občini. Perspektivne naloge in program za novo obdobje bo moči uresničiti le, če se ne bomo zadovoljili samo s pojasnjevanjem in obveščanjem, temveč moramo v že napovedanih oblikah dela intervenirati in delovati povsod, kjer je zanimanje in potreba, zlasti pa še tam, kjer je delo morda zaostalo. SZDL mora postati žarišče demokratičnega boja mnenj in odločilnega vpliva občanov na vsesplošno delo.
Občinske prireditve ob 20-letnici vstaje
4, VII. — Komemoracija na Urhu
6.	VII. — Operni predstavi na prostem
7.	In 8. VII. — Športna tekmovanja in telovadni nastop
9.	VIL — Odkritje spomenika na Jančah in zbor II. grupe odredov
(improvizacija borb)
Ves teden razstava delavskega gibanja in gospodarskega razvoja naše občine
10.	VII. — Predvidevamo občinski praznik in slavnostno sejo ObLO
21.	VII. — Akademija — udeležba na republiški proslavi v Ljubljani
22.	XII. — Slavnostna akademija ob dnevu JLA
Jugoslovanske pionirske igre tudi v občini Moste-Polje
Moščani stnašuiema in odg&uacfama
Na vprašanji o dveh aktualnih! problemih odgovarja tov. Bogdan Terčelj, načelnik gradbeno-komunalnega oddelka občine Moste-Polje.
Novak Jože, gradbeni tehnik, Na klančku 9.
»2e več kot leto dni se govori o gradnji nove Toplarne, ki bo zgrajena v železniškem trikotu v Mostah. Ker stanujem v tem predelu in ker me problem živo zanima s stališča celotne gospodarske ureditve, kakor tudi s čisto osebnega interesa bi rad zvedel več o gradnji Toplarne in o rešitvi stanovanjskega vprašanja prizadetih okoličanov.
Mislim, da vse okoličane zanima ali se bližnje naselje Pod ježami in Na klančku poruši in kakšno bo nadomestilo v tem primeru.
Ta problem je za nas pereč tudi zato, ker smo lastniki teh hišic
v dilemi ali hiše še naprej vzdrževati in adaptirati ali vso stvar opustiti in čakati...«
Odgovarja Terčelj ogdaBn, načelnik gradbcno-komunalnega oddelka občine Mostc-Polje.
»O gradnji .Toplarna Ljubljana’ je bilo našim volilcem in državljanom pojasnjeno in obrazloženo že na zborih volilcev, čitalci ■Meščanske skupnosti’ pa so lahko prebrali ves program gradnje in njeno problematiko že v drugi ■številki ter zato smatram, da je Ponavljanje nepotrebno.
Vprašanju, ki zanima prizadete okolišane, pa navajam naslednje ugotovitve.
Programsko zajame bodoča Toplarna teritorij železniškega trikota med progami Ljubljana— —Karlovac, Ljubljana—Zagreb in obvoznim vodmatskim tirom, poleg tega pa še delno zemljišča v Zeleni jami ob progi Ljubljana— "Zagreb. Na tem področju so seveda prizadeti vsi prebivalci Pod ježami, Na klančku in delno tudi v Tovarniški ulici, Ob zeleni jami in Bezenškovi ulici. Dokončni obseg še ni točno določen, ker je zadeva še vedno v proučevanju, Poleg tega pa je treba rešiti še niz drugih vprašanj in problemov ‘zven same Toplarne, kot n. pr. železniško vozlišče in potrebni tiri iz lokomotivske postaje, osebni
kolodvor z odstavnimi tiri itd., kar neposredno vpliva na dokončno ureditev in s tem tudi zadržuje, da ni še urejen obseg območja bodočih rušenj obstoječih objektov.
,Toplarna Ljubljana’ kot investitor pripravlja program svoje izgradnje in bo v letošnjem letu začela s prvo fazo gradnje t. j. z osnovnim objektom, pomožnimi objekti in delno tudi že z nadomestnimi stanovanji za preselitev stanovalcev na prizadetem področju. Ker mora investitor istočasno reševati tudi pereč problem preselitve, ki naj bi bil končan po predvidenem planu 1964 oziroma 1965. leta, bo v kratkem izvršil posvet z vsemi prizadetimi prebivalci v svrho ugotovitve dejanskega stanja stanovanjskega fonda, zasedbe istega, lastništva,
vrednosti objektov ter eventualne želje oziroma pripombe stanovalcev za nadomestilo odstranjenih objektov. Predvsem pa mora biti jasno vsem stanovalcem, da se bo postopek izvrševal v okviru zakonitih obveznosti in razpoložljivih finančnih sredstvih ter čimveč na osnovi medsebojnega sporazuma o bodoči preselitvi.
Investitor je že pokrenil postopek za lokacije bodočih stanovanj v bločni vrstni in individualni gradnji na področju ljubljanskih občin, vendar pa moramo razumeti, da so lokacije za bločno gradnjo neprimerno ugodnejše kot ostale gradnje, katere se bodo locirale precej daleč izven ožjega mestnega predela.
Ob isti priliki, ko bo investitor urejeval zadeve s prebivalci, bo rešeno vprašanje časovne preselitve posameznikov, kakor tudi predvideno rušenje objektov in s tem nadaljuje vzdrževanje tistih, ki bi eventualno ostali še do končne faze izgradnje v 1. 1965 kot je predvideno po pianu.
Iz vsega je razvidno, da se bo problem rešil in da bodo prebivalci v letošnjem letu v bistvu s tem dokončno seznanjeni, kjer bo njihovo bodoče stanovanje.«
Omahen Lovro, upokojenec — Zadvor.
»■Litijska cesta povezuje Ljubljano z okoliškimi in daljnimi kraji na vzhodnem delu. Nesmiselno je, da bi govoril o pomenu te ceste. To, koliko je pomembna občutimo in vemo prebivalci Za-dvora, Dobrunj, Sostrega in drugih krajev. Cesta je večidel v zelo slabem stanju, le del ceste je asfaltiran. Kolikor mi je znano je bilo predvidenih za ureditev te ceste preko 100 milijonov dinarjev, do sedaj pa je bilo porabljenih približno 40 milijonov.
Ker se govori; da je ostali denar namenjen za gradnjo vodovoda, bi o tem rad zvedel kaj več. Jaz osebna sem za izgotovitev Litijske ceste- ki bo poleg ostalega tudi pomembna za povezavo novih turističnih centrov v naši bližini.«
»Litijska cesta je cesta III. reda torej okrajna in je bila že več let v predlogu investicij OLO Ljubljana, vendar se vse do lanskega leta ni realizirala. V preteklem letu so se izvajala gradbena dela na tistih odsekih, ki so bili tehnično in finančno najlažji t. j. predvsem ravni odseki z minimalnimi deli na obstoječi trasi iti ) » delnh i odstranitve njem ograj, dreves in slično ter z namenom da z razpoložljivimi sredstvi zgradimo čimveč asfaltiranega vozišča za takojšnjo uporabo. Finančna sredstva za lan-, sko leto so prispevali OLO 30 “/o, Občina Moste 35 %, Občina Polje 35 odstotkov skupnih investicij, ki so znašale 63 milijonov dinarjev.
V letošnjem družbenem planu občine Moste-Polje je predvideno, da se bo gradnja Litijske ceste nadaljevala in sicer predvsem na tistih odsekih, ki so bili prejšnje leto izpuščeni t. j. pri trafopostaji v Hrušici in nadaljevanje začetih del pri Pošti v Dobrunjah do odcepa k Urhu. Za ta dela so predvidena sredstva v znesku 35 milijonov din in sicer prispeva OLO Ljubljana 19 milijonov ostalo pa občina. Odsek v Hrušici poteka po popolnoma novi trasi
Lovro Omahen: »Kaj je z Litijsko cesto?«
Bogdan Trčelj: »Dokončna ureditev Litijske ceste je predvidena šele v prihodnjem letu!«
in je zato potrebno rušenje oziroma odstranitev več objektov kmečkega značaja, kar zahteva tudi večja finančna sredstva. V tem odseku je treba tudi položiti konzumni cevovod, ki se podaljšuje po Litijski cesti iz mesta proti Vevčam in je že tudi po projektu predviden ter upoštevan v skupnih investicijah. Novi odsek v Stepanji vasi pa se v letošnjem letu ne bo gradil, ker zahteva takojšnja večja sredstva za rušenje in nadomestna stanovanja. Zato se bo obstoječa cesta samo protiprašno obdelala in uredila za promet tako, da ne bo vmesnega blatnega ali prašnega odseka od dosedanjega asfaltnega vozišča v Stepanji vasi do Pošte v Dobrunjah. S temi deli bo prva etapa Litijske ceste končana, nakar nam ostane še druga, etapa od Dobrunj skozi Zadvor do Sostra, kar pa bo treba razpravljati v prihodnjem letu in iskati sredstva v okviru družbenega plana, če bomo hoteli po posameznih odsekih Litijsko cesto dokončno urediti«
MOSCANSKA SKUPNOST izhaja redno vsak mesec. Cena posameznemu izvodu je 20 din. Letna naročnina znaša 240 din. Naročila sprejema Uprava Moščanske skupnosti. Ob Ljubljanici 36/1.
CITAJTE IN DOPISUJTE V MOSCANSKO SKUPNOST
Prehodni mladinski dom
Stoletni park, velika dvonadstropna stavba s stranskimi poslopji in zasutim vodnjakom z letnico 1753 — to je bivši Codel lijev grad!
Ni skoraj Moščana, kateremu ne bi bil ta kraj znan; manj je občanov, ki bi vedeli, da je v tem gradu svojevrstna otroška ustanova — Prehodni mladinski dom; še manj pa je ljudi, ki bi vedeli, kaj se v tem zavodu pravzaprav dela in čemu je namenjen.
Prehodni mladinski dom je ustanovil Izvršni svet naše republike na predlog Sveta za socialno varstvo LRS v pozni jeseni leta 1954. Sam uradni naziv nam ne pove mnogo. Toda pod tem naslovom deluje edina republiška ustanova, ki se bavi s temeljitim in vsestranskim proučevanjem otrok, katerih biopsihični razvoj je bil iz katerihkoli vzrokov tako močno moten, da predstavljajo družbeno neprilagojene vzgojno problematične oziroma vzgojno težavne otroke in so zato potrebni specialnega proučevanja ter posebnega vzgojnega obravnavanja.
Otroke, ki se bodisi doma, v šoli ali izven nje kažejo kot vzgojno problematični, pošiljajo v zavod organi socialnega skrbstva iz vseh občin LR Slovenije. V odločbi, ki predstavlja otrokov spremni akt, je redno navedeno,
zakaj je otrok potreben temeljite in dalj časa trajajoče strokovne obravnave. Najpogosteje naletimo na sledeče težave: otrok doživlja stalne neuspehe v šoli, se noče učiti, neopravičeno izostaja od pouka, se potepa po bližnji ali daljni okolici, laže, trmoglavi, je skrajno neubogljiv, se prostaško izraža, je napadalen do drugih, uničuje imovino, izvršuje sam ali v družbi vrstnikov večje ali manjše tatvine, se nagiba k prezgodnjemu spolnemu izživljanju itd.
Otrok, ki ga v zavod pripeljejo starši, sorodniki ali pristojni organi socialnega skrbstva njegove občine, ostane tu približno tri mesece. V tem času ga skrbno proučuje cela vrsta strokovnjakov, ki med seboj najtesneje sodelujejo: socialni delavec, pedagogi, psiholog, zdravnik pediater in zdravnik pedopsihiater, Po potrebi so otroci vključeni tudi v
dodatne specialne preglede: rentgensko slikanje, ortopedski in lo-gopedski poseg, popravila zob itd.
Ko strokovnjaki otroka dodobra proučijo, se sestanejo na skupni diagnostični konferenci, kjer drug za drugim izčrpno poročajo o svojih zapažanjih in ugotovitvah. V diskusiji razčistijo še zadnja nerešena vprašanja in obravnavani otrok ni več neznanka: poznano je njegovo telesno in zdravstveno stanje, poznana voja oziroma njegov celoten psihološki profil, njegova življenjska »zgodovina« od spočetja dalje, njegovo okolje, v katerem se je doslej gibal in razvijal, skratka poznani so vsi važni činitelji, ki so vsak po svoje pripomogli do tega, da je otrok tak, kakršnega pač sedaj poznamo.
Tako je strokovnjakom poznan celoten otrokov dosedanji biopsi-hičen razvoj in ni jim težko ugotoviti, kako je pravzaprav prišlo do sedaj poznanih otrokovih motenj; obenem pa že tudi lahko nasvetujejo vzgojne in prevzgojne ukrepe, ki bi bili za čimprejšnjo in vsestransko otrokovo re-edukacijo in resocializacijo najboljši, najhitrejši in najcenejši. O vsem tem izedal zavod posebno zaupno poročilo in ga z izsledki in napotili pošlje organu socialnega skrbstva pristojne občine.
S tem je obravnavanje otroka končano. Ce je le mogoče, se vrne otrok domov; če pa domače razmere nikakor niso prikladne ali pa celo za otroka ogrožajoče, napoti zavod v sporazumu z organom socialnega skrbstva pristojne občine mlajše otroke v primerno rejniško družino, starejše pa v mladinske domove ali vzga-jališča.
V šestih letih svojega obstoja je zavod sprejel skoraj 700 otrok obojega spola. Dobra tretjina teh je bila iz ljubljanskega okraja, nato slede mariborski, celjski, novomeški in ostali okraji.
Ker je Prehodni mladinski dom tudi mladinsko sprejemališče, prihajajo vanj tudi otroci, ki jih dobijo organi LM na begu bodisi od doma ali iz raznih zavodov. Teh otrok je bilo v preteklih letih skoraj 900. V spremstvu odgovorne osebe se že v nekaj dneh vrnejo domov oziroma v zavode.
Zavod ima svojo interno osnovno šolo za učence od 1. do 4. r., učenci višjih razredov pa obiskujejo osnovno šolo izven zavoda. Največ jih sprejme osnovna šola Maksa Perca, ki že tako dela v zelo težkih pogojih zaradi ogromnega navala otrok in prevelike zasederiosti prostorov. Vendar se je delovni kolektiv te šole zavzel za otroke iz Prehodnega mladinskega doma s toliko ljubeznijo in prizadevnostjo, da so ti, večinoma vzgojno in šolsko zanemarjeni otroci, izgubili strah pred šolo, se pričeli učiti in neverjetno dvignili svoj šolski uspeh. Doslej ni bilo niti enega zavodskega otroka, ki se ne bi na tej šoli ugodno počutil in jo rad obiskoval. Tako osnovna Šola Maksa Perca nesebično, požrtvovalno in izdatno pomaga pri prevzgajanju mladih ljudi, ki so prišli v Prehode i mladinski dom, da bi našli
Sin mi je povedal, da si učenci šol v območju našega občinskega ljudskega odbora žele avtobus, vozilo, ki bi bilo namenjeno samo njim. Vsak razred obišče po učnem načrtu kako tovarno, kraj iz zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja, rojstno hišo kakega znamenitega rojaka, gre na izlet itd. Do tja se je treba peljati in ...
Slišim, da bi pionirji radi zbrali del sredstev, tako za nabavo avtobusa kot za vzdrževanje. To je pravilno in mislim, da bi tako akcijo starši ne samo razumeli, temveč jo tudi podprli.
Avtobus bi uporabljale vse šole in bi vozilo najbrž nikdar ne stalo »brez dela«. Potrebno pa bi bilo na ta predlog opozoriti vse delovne kolektive v občini, saj bo v korist otrokom vseh naših delovnih ljudi. Ce bomo postavili težnjo naših šolarjev- s tehtno utemeljitvijo in s priporočilom občine pred naše organe delavskega samoupravljanja, sem prepričan, da bo akcija »šolski avtobus« popolnoma uspela.
Nehote sem se spomnil naših šolskih izletov. Tri desetletja in še več je tega, ko smo se otroci majskega dne naložili na vlak. V Kranj smo se peljali. V Kranj! Potem smo pa pešačili, dolgo smo hodili — zares ne vem več, kje smo se utaborili. Malice smo nosili s seboj in ...
Ko je pričel hoditi v šolo moj sin, sem se večkrat začudil. Na dan izleta so se otroci zbrali pred šolo in lepo zasedli mesta — v avtobusu. Kar izpred šole na izlet? Da! Usede se šolarček v avtobus, prepotuje lep del naše dežele, zvečer pa ga lepo »iztovorijo« - zopet pred šolskim poslopjem!
Zamislil sem se — seevda, treba je iti z duhom časa. Taka vožnja je za učence udobna, pa — mnogo krajev lahko obiščejo v enem dnevu. In to je potrebno spričo učnih načrtov, ki so vse bolj zahtevni. Seveda smo starši prispevali — enkrat, dvakrat, večkrat letno. Avtobus za šolski jzlet ni
zaščito, vero vase, novo življenj-sk-; smer in ljubezen. Za izredno prizadevanje in resnično pomoč, ki jo nudi delovni kolektiv osemletke Maksa Perca zavodskim otrokom, naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala in iskreno priznanje!
Prehodni mladinski dom gre sedaj v sedmo leto svojega tihega, neutrudnega, toda plemenitega delovanja. Potrebe so vedno večje, število pomoči potrebnih otrok se nenehno veča v skladu z vedno bolj strokovno in vedno bolj izpopolnjeno mrežo socialno skrbstvenih organov.
Nekdanji grajski zidovi tako razvoj zavoda že zavirajo in delovni kolektiv Prehodnega mladinskega doma predvideva gradnjo novega, modernega in funkcionalno ustrezajočega zavoda.
Vojan Arhar
samo udoben, temveč pomeni nekaj več in zakaj ne bi...
Kaj podobnega 'bosta razmišljala marsikateri očka in mamica, ko bosta tehtala predlog naših pionirjev, svojih otrok. Prav njim sem namenil te vrstice in prav bo, če ta predlog dobro pretehtajo. Pretehtajo naj ga in pod-pro tam, kjer jim je mogoče ter skušajo po svoji moči prispevati, da bo uresničen. Mnogo smo dolžni storiti za našo mladino in lahko bomo storili, če imamo neomajno vero vanjo.
Branko Žužek
Šolski avtobus
Na šoli je v programu mnogo izletov in ekskurzij: obiskujemo zanimive in lepe slovenske kraje, v partizanskih krajih obujamo spomine na narodnoosvobodilni boj, po tovarnah se seznanjamo z delovnimi procesi itd.
Vendar imamo težave s prevoznimi sredstvi. Potovanje z avtobusom je zelo drago, če pa gremo z vlakom, moramo prehoditi še velik del poti peš.
Zato predlagamo, da bi ObLO nabavil avtobus, s katerim bi se vozili samo pionirji-šolarji. Vsak pionir bi prispeval 200 dinarjev, občina pa bi vzdrževala šoferja in avtobus, seveda tudi s prispevki tovarn in podjetij, kjer delajo naši starši.
Novi avtobus bi razen naše šole uporabljale tudi šole v naši občini. Vsaka šola n. pr. bi imela avtobus na razpolago teden dni, razredi pa bi si medsebojno razdelili kdaj in kateri razred bi se peljal na izlet, ekskurzijo in podobno.
Pionirji prosimo, da se naš predlog uresniči in obljubljamo, da se bomo še naprej pridno učili.
Učenci 5. a razreda osnovne šole Maksa Perca
Prehodni mladinski dom v Kodeljevem parku
Našim šolam - avtobus!
Halo! Tu postaja LM Ljubljana • Moste!
Navadno sc jih nc spomnimo; kvečjemu za novo leto, ko jih podjetja in organi/acijjc vključijo v seznam tistih, ki sc jim pošlje novoletne čestitke in seveda takrat, ko nam je potrebna njihova pomoč.
Uslužbence postaje UM sem obiskal v novih prostorih bloka I. ob Zaloški cesti. Preselitev iz starih in neprimernih prostorov ob železniškem prelazu pomeni za uslužbence LM pomemben dogodek. Po izjavah višjih organov in komisij, ki so si ogledali nove prostore že pred vselitvijo, bo to z dokončno ureditvijo na'primernejša in najbolj urejena postaja v državi.
Sprejela sta me komandir postaje Franc Kastrevc in njegov namestnik Silvo Jordan; obiska sta bila vesela in očitno presenečena nad tem, da jim Moščanska skupnost posveča te vrstice.
Komandir in njegov namestnik ter uslužbenci Grmek, Janežič in Gustinčič so orisali delo miličnikov in izrazili svoje misli o Meščanih.
— Moste so po socialnem sestavu zelo pestre, kar brez dvoma vpliva na naše delo, ki je v marsikaterem pogledu prepojeno prav s tem dejstvom.
Kljub neštetim težavam in običajnim slabostim, ki jih imajo ljudje, pa moramo priznati, da smo zadnje čase s strani Mošča-nov naleteli na mnogo razumevanja in sodelovanja. Sodelovanje in razumevanje je za nas bistvene važnosti, saj je od tega največkrat odvisen uspeh.
najresnejšo nevarnost vozniki z vprežno živino, ki zaradi malomarnosti in neodgovornosti vozijo brez luči in odbojnega stekla.
Pešec je še vedno razred zase in kljub izpostavljenosti brezglavo izsiljujejo neko prednost, tako da se mu morajo podrejati avtomobilisti in drugi vozniki, da ne pride do nesreče! Morda je nekaj krivde tudi na pomanjkanju prometnih znakov, kar bo morala proučiti komisija za prometno varnost pri občinskem ljudskem odboru.
Pri cestnoprometnih nesrečah so indirektno soudeleženi tudi izvajalci del na meščanskih cestiščih, ki gradbišča slabo zavarujejo, začeta dela počasi nadaljujejo ali jih celo za dalj časa opustijo.
Ze v letošnjem letu je bilo blizu 40 tako pogojenih nesreč — med njimi tudi smrtne. Največ nesreč odpade na Smartinsko ce-
Delo miličnikov je zelo naporno in zahteva vsestransko znanje
Ce se ustavimo pri kaznivih dejanjih, moramo priznati, da Moščani ne povzročajo težjih kaznivih dejanj. V lažjih kaznivih dejanjih smo dosegli popolne uspehe, kar gre na račun hitre intervencije in takojšnjih prijav s strani državljanov. Delinkventi so predvsem delomrzneži, katere Poznamo in jih že štejemo med Povratnike.
Žalostna ugotovitev je, da je v vrstah kršiteljev kazenskega zakona več mladoletnikov; vzroke njihove prestopke je iskati globlje. Mislimo, da je predvsem Pomanjkljiva vzgoja s strani staršev; to opažamo tudi pri prekrških bodisi cestno prometnih prestopkih ali dejanjih zoper javni jed in mir. Sicer pa so glavni kršitelji cestnoprometnega reda kolesarji in mopedisti, ki zaradi nepoznavanja predpisov in prometnih situacij največkrat škodujejo sami sebi.
V poletnem času predstavljajo
sto, ki že vrsto let prednjači na lestvici najnevarnejših cest v Ljubljani. Ta problem bo sigurno odpadel, ko bo cesta dokončno urejena in bodo kolesarji - in pešci tudi — dobili svoje mesto na njej.
Naše delovno področje sega tudi v gospodarske organizacije katerih v Mostah ni malo. Naša naloga je, da v primerih kaznivih dejanj interveniramo ali ugotavljamo kriminalno problematično stanje; to je pomembno za preventivno delo.
S primernimi ukrepi, predvsem pa s povezavo z upravami in vključitvijo družbeno - političnih činiteljev ter organov delavskega samoupravljanja v prizadetih podjetjih lahko odpravljamo škodljive pojave.
Deloma so kaznivim dejanjem vzrok tudi neurejene razmere zlasti v samskih domovih oziroma delavskih naseljih, kjer pride zaradi alkohola in hazardiranja
F. Kastrevc, dolgoletni komandir
do konfliktov med delavci.
Priznati pa moramo, da se je. to v zadnjih letih popravilo in da so nekatera podjetja ta problem resno reševala. Delavcem, ki so brez stalnih prebivališč, bi morali omogočiti primerne zabave in prireditve, kjer bi svoj prosti čas preživeli prijetno in koristno.
Zgodilo se je že, da so nekatera
podjetja organizirala nekake prireditve ali zabave, ki pa so se na koncu izrodile v splošno pijančevanje.
Nehote se moramo pri tem ozreti tudi na naše gostilne, kjer nekateri gostilničarji neodgovorno točijo pijače že vinjenim gostom. Temu sledijo neredi in šele takrat zahtevajo našo pomoč, čeprav bi lahko z nekoliko večjo odgovornostjo to odpadlo.
Alkohol je tudi često vzrok hišnih in družinskih sporov, zaradi katerih se ljudje zatekajo k nam, čeprav zato največkrat nismo kompetentni in lahko le svetujemo oziroma napotimo k pristojnim organom.
Omeniti pa moramo tudi slabo lastnost Moščanov, da svojo lastnino — premičnine — slabo varujejo. Tu mislimo predvsem kolesa, perilo in druge vrednosti, ki jih včasih dobesedno ponujajo zlikovcem in jim lajšajo delo. Nešteto je primerov, ko ljudje ne zaklepajo stanovanj, da ne govorimo o kolesih. Poleg tega pa teh prestopkov ne javljajo ali se celo ne zglasijo na postaji, da bi zvedeli za usodo teh svojih stvari. Tako se je do nedhvnega nahajalo na naši postaji preko 10 koles, ki so čakali na svoje neskrbne lastnike ...
Se in še bi lahko govorili o delu in problematiki miličniške službe in o dobrih in slabih lastnostih
Moščanov. (Nadalj. na (i. str.)
Prometni miličniki imajo največkrat opravka z nediscipliniranimi
kolesarji
6 #moSCanska skupnost
Kaj je novega v ZADVORU in SOSTREM?
S te strani Ljubljanice se nameravamo večkrat oglašati v Meščanski skpunosti, katere del smo tudi mi. Upamo namreč, da bomo kot kmetijsko zaledje enakovreden in dobrodošel član v komuni. Sicer pa je naše ljudstvo večinoma zaposleno po tovarnah v naši občini in si bo kot tako tudi smelo in moralo rezati svoj kos kruha — debelejšega ali tanjšega, boljšega ali slabšega — v glavnem pa tak kos, kakršen bo odmerjen tudi ostalim delovnim ljudem v občini.
Tu imamo močno krajevno organizacijo SZDL, ki je mobiliza-tor vsega dela in želja, saj njeno vodstvo dobro pozna krajevne potrebe in'svoje zmogljivosti.
Prav sedaj formiramo v sklopu KZ Polje — velik vrtnarski obrat. Pri tem so se pojavile razne težave, saj je vsak začetek težak; vendar so bile včasih tudi
'Tečaji v
V nedeljo 5.* marca je bil zaključen gospodinjski tečaj v Sostrem, katerega se je udeleževalo’ 26 deklet in žena; trajal je tri mesece. Ker je bilo za toliko tečajnic v šolski kuhinji premalo prostora in ker tudi v razredih ni nikoli prazno, je tečaj oziroma njegov praktični del potekal v dveh skupinah, teoretični pa v eni. Tečaj je organizirala Delavska univerza Polje s sodelovanjem izobraževalne sekcije DPD Svobode Zadvor; stroške pa so nosile tečajnice same — dokaz, da so naša dekleta pripravljena za svojo izobrazbo tudi. nekaj žrtvovati. Večina tečajnic je bila zaposlenih, pa so še našle po več ur na teden, da so se izobrazile v gospodinjskih delih, se poučile o svoji negi in o negi dojenčkov, o prvi pomoči, pa se seznanile tudi s praktičnimi gospodinjskimi dtli, posebno s kuhanjem in je vsaka tečajnica napravila po 12 obširnih jedilnikov.
Seveda so se pri tem naučile tudi serviranja in sploh pravilnega vedenja okrog gostov. Postale
Halo! Tu postaja LM Ljubljana-Moste
(Nadaljevanje s 5. strani)
Čeprav smo zelo zaposleni, smo vsi vključeni še v razne organizacije in delujemo na raznih področjih. Največ nas je aktivnih v ADM, v strelskih organizacijah in gasilstvu. Priznati pa moramo, da nam za vse tisto, kar nas navdušuje, primanjkuje časa.
Večina nas nima urejenih stanovanjskih razmer. To je pravzaprav naša glavna nadloga v osebnem življenju. Upamo pa, da bo družba tudi zato poskrbela.
Na koncu pogovora je komandir postaje izrazil še naslednjo misel: »Ce bomo ustvarili take odnose, da bodo vsi Meščani občutili korist našega dela, bomo tudi v tem pogledu lahko za vzgled ostalim postajam in občinam!« /
nepotrebne. Tako bi lahko v svoji občini dobili ljudi — vrtnarje. Pa ni bilo tako in dobiti smo jih morali iz Prekmurja. Najbrž so nekateri mislili, da vrtnarstva ne bo, če ne pojdejo domačini v službo. No, temu ni tako, se že lahko 'prepričajo. Vsekakor moramo iti tudi tudi v korak z napredkom, čeprav komu ni po volji.
Imamo pa več želja. Ena od prvih je, da bi nadaljevali z izgradnjo Litijske ceste, kjer so lani prenehali.
Dalje bi radi imeli v Sostrem primeren potrošniški center; Sostro nima pravzaprav nobenega pravega prostora za trgovino, mesnice sploh ni nobene na celotnem področju vse do Bizovika. Tudi se nimajo ljudje kje zbrati, da bi se kaj pomenili, kar je večkrat potrebno.
Prebivalci bi v bližnji prihod-
Sostrem
so velika družina, spoznale so se in uvidele ,da je skupno delo prijetnejše, zanimivejše, bolj družabno in da nam lepše življenje.
Tečaj je uspešno vodila tov. Zora Košorok, zdravstveni del pa tov. Marija Sibli. Razstava dne
5.	marca je pokazala, da trud in stroški, ki so jih imele tečajnice, niso bili zaman.
V začetku januarja se je pričel v Sostrem tečaj za polkvalifika-cijo vrtnarjev; kmalu pa je prenehal z delom, ker ni bilo dovolj udeležencev — hodilo je namreč samo 5 deklet in žena.
Pod vodstvom Delavske univerze Moste se je v Sostrem pravkar pričel 14-dnevni prikrojeval-ni tečaj. Udeležuje se ga okrog 20 žena in deklet, ki bi se rade poučile o najpreprostejšem prikrojevanju za domače potrebe, saj pri nas gotovo še ne bomo imeli tako kmalu obrti, ki bi zadovoljevala kraj s takimi uslugami. Upajmo, da bo tečaj dobro uspel.	Jok
V	podjetju Saturnus so 1. 1960 ustanovili odsek socialno-kadrov-ske službe, ki se bavi s problemi osebnega faktorja.
V	socialno-kadrovskem odseku so zajete vse službe: varnostna, socialna in izobraževanje.
V	podjetju je bil že prej zaposlen varnostni tehnik, ki je imel edino nalogo, da je skrbel za varno delo. Iz šole je prišla socialna delavka, ki je že začela uspešno reševati nekatere probleme; pripravljamo pa registracijo Centra za strokovno in družbeno izobraževanje delavcev.
V	sezoni 1960-61 je v podjetju velik razmah prav izobraževanje. Kadrovski odsek je na podlagi ankete, ki je pokazala, kakšne želje imajo člani kolektiva glede Izobraževanja, pripravil program izobraževanja; o njem je razprav-
nosti radi pili dobro pitno vodo; vse področje ima namreč prav slabo talno vodo, kar pa ni čudno, saj ostaja vsa nesnaga doma. Kanalizacija bo gotovo še dolgo samo sanja in tiha želja, ki se je še izraziti ne upamo — do sedaj so nam namreč izražene želje zamerili. Pričakujemo, da bo sedaj le prišlo do razširitve šole, kar so nam prej sicer že več let obljubljali. Kaj vse bi tudi naša mladina delala, če bi imela primerne prostore in opremo!
V letošnji sezoni je bilo delo DPD Svoboda Zadvor kar živahno. Poleg dosedanjih — delavnih — sekcij sta letos lepo zastavili še izobraževalna in klubska sekcija.
Izobraževalna sekcija je pripravila z moralno pomočjo Delavske univerze v Polju in ob prizadevnosti vodje sekcije tov. Hudoli-nove zanimiva potopisna predavanja — govoril je Stane Tavčar iz Kranja. Barvne slike so privabljale na vsako predavanje več poslušalcev in gledalcev; pri zadnjem že niso mogli vsi v sicer veliko dvorano. Pravkar se vrste zdravstvena predavanja, ki so tudi dobro obiskana. Seveda pa sama beseda ni tako zanimiva in poučna, kakor če bi jo spremljale slike ali filmi.
Klubska sekcija redno spremlja televizijske programe in se tu zbira v velikem številu zlasti mladina. Ima pa samo skromen prostorček in se v njem ne morejo prav razživeti vse mogoče dejavnosti, ki bi lahko zaživele v tej sekciji. Toda začeli smo in upamo, da bo pozneje možno dobiti večji prostor ali vsaj več manjših.
Godba na pihala ima sicer že stare in izrabljene inštrumente, vendar nanje dvakrat tedensko pridno vadi. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da .se je v tej sezoni vključilo v godbo večje število mladincev in ob proslavi Dneva
Ijal tudi DS ter ga v celoti odobril.
Na podlagi potreb in želja po izobraževanju smo organizirali v podjetju tečaje, seminarje ter redno šolo I. in II. stopnje osemletke.
Tečaje in seminarje, ki so bili organizirani za člane DS, UO in vodstva političnih organizacij v podjetju, je redno obiskovalo 75 članov, seminarje za mojstre in preddelavce pa 80 članov. Jezikovne tečaje nemškega in angleškega jezika redno obiskuje okoli 35 članov, prvo in drugo stopnjo osemletke pa okoli 46 članov.
Skupno torej je obiskovalo oziroma še obiskuje razne tečaje 226 članov kolektiva.
Poleg lega hodi v razne redne šole (ekonomske srednje šole, šo-
Dobre volje med mladino ne manjka, prizadevnosti med učnim osebjem tudi ne.
Južno področje je precej močvirnato in velika želja nas vseh je, da bi ga kmalu izsušili!
Našim organizacijam želimo primerne prostore v sedanjem domu KZ.
Radi bi imeli tudi na našem področju določene zazidavne površine. Teren je primeren in papirnica se bo širila na to stran, kjer v glavnem stoji že sedaj.
Radi bi ... še marsikaj, pa naj bo za danes dovolj. Bomo pa še drugič kaj spregovorili o svojih željah in potrebah. Seveda smo voljni pri vsaki stvari pošteno poprijeti tudi sami. Jok
žena so tudi že nastopili ter dobro prestali svoj krst.
Pevska sekcija je že stara, redno vadi posebno moški zbor. Čutiti pa je potrebo po pomladitvi in razširitvi. Mnenje, ki ga tolikokrat slišimo, da so se nekatere klasične oblike Ijudskoprosvetne-ga delovanja preživele, ne drži popolnoma. Se vedno bodo obstojali pevski zbori, kajti žive glasbe ne more zamenjati noben radio ali .televizija; še več, oba bosta še nadalje črpala umetnike iz ljudstva, te pa bodo še vedno odkrivale amaterske pevske in igralske družine.
Dramska sekcija je tudi v tem letu postavila na oder dvoje del: dramo Straža na Renu in komedijo Klobčič. Seveda hodijo naši igralci tudi gostovat, naš oder pa sprejema goste in naši ljudje prihajajo prav radi gledat domače in tuje izvajalca.
Sekcije sodelujejo s šolsko mladino pri najrazličnejših proslavah ter skrbe tudi za razvedrilo svojih članov.
Seveda imamo tudi svoje težave: pomanjkanje prostorov, sredstev, pomanjkanje časa, včasih tudi kakšne osebne razprtije (ki pa končno le splahnejo, saj vsakdo le uvidi, da ni nenadomestljiv) in tako teče življenje svojo pot v upanju, da bo jutrišnji dan še lepši in boljši od današnjega.
Jok
la za obratne tehnike in druge) še 15 članov kolektiva in jim nudi podjetje vso pomoč pri šolanju.
Vsekakor je tako dosežen velik uspeh! Upoštevati moramo namreč, da se mnogo članov kolektiva vozi iz oddaljenih krajev na delo, pa kljub temu redno pose-čajo tečaje; to nam je porok, da si želijo člani kolektiva izpopolniti svoje znanje tako v strokovni kot za družbeno delovanje.
Ta družbeno in politično globoko pogojena težnja po znanju nalaga delovnemu kolektivu Saturnus dolžnost, da tudi v bodoče nudi vso potrebno pomoč, znanja željnim članom kolektiva; to bo edino mogoče s pomočjo centra za izobraževanje, ki bo pripravljal temeljite učne programe za izobraževanje delavcev za posamezna delovna mesta.
Delo DPD SVOBODA Zadvor
Izobraževanje si uspešno utira pot v kolektivih
o
v
Sola brez telovadnice
To je osnovna šola v Polju. Učenci obiskujejo to šolo samo v eni izmeni. Poffoji za vsestransko delo so odlični. Toda za obvezno telovadbo dijakov pa so pogoji izredno slabi. Dijaki imajo telovadne ure v stari telovadnici, ki je velika le 7 X H metrov. To je vsekakor odločno premalo za okoli 300 dijakov. To je še en otipljiv dokaz, da ne gre graditi osnovnih šol brez telovadnic.
Številne
(Nadaljevanje s 1. strani)
Skupščina in konferenca, na kateri sta bila podana tudi dva izčrpna referata o stanju telesne vzgoje v šoli in občini nasploh, je ugotovila še vrsto drugih napotkov za bodoče delo. Glede tekmovalne telesne vzgoje, ki je sicer ozko vezana na vrhunske dosežke, je bilo ugotovljeno, da je le-ta glede na možnosti v glavnem dobro organizirana. Na športnem področju so tekmovalci iz naše občine dosegli zelo lepe rezultate. Zlasti se uveljavljajo košarkarji, rokometaši, nogometaši, igralci badmintona, hokejisti^ na ledu, balinarji in v zadnjem času tudi kegljači. Vse te panoge imajo v glavnem zadovoljivo materialno osnovo (igrišča, oprema pa tudi vaditelji in trenerji, odborniki in tekmovalci), kar omogoča dovolj intenzivne priprave. Seveda pridejo tudi težave, ki jim včasih niso kos niti najbolj pri-zadevni odborniki; to pa seveda gre na rovaš še boljših uspehov.
Pri društvih Partizan je precej vrzeli in te otežkočajo, da bi dosegli večje uspehe. Pristojni čini-telji bodo morali priskočiti na pomoč oziroma posvetiti tem društvom več pozornosti, da bi le-ta lahko uspešno izvrševala svoje nadvse koristno poslanstvo med občani. Nekatera društva nimajo urejenega vprašanja telovadnice, drugod manjkajo strokovni kadri, finančna sredstva so čestokrat ovira za razmah dela, včasih Pa manjka tudi lastnih pobud za razširitev dejavnosti nasploh.
-V novi občini je 27 različnih organizacij, ki se ukvarjajo s te-lesno-vzgojno dejavnostjo. V teh organizacijah je vključenih okoli 3600 članov in članic. To število Pa predstavlja komaj 10 odstotkov od skupnega števila prebivalstva. Zato je bilo poudarjeno, da je treba nujno povečati število članstva.
V zvezi z nadaljnim širjenjem telesne vzgoje v občini se je treba domeniti o načrtni vzgoji prepotrebnih kadrov, ki jih primanjkuje povsod, zlasti še na področju delovne in vsesplošne rekreacije. Tudi izgradnji preprostih objektov za telesno vzgojno izživ-
naloge
Ijanje je treba posvetiti več skrbi kot doslej. Na sploh pa karakte-rizirajo nadaljni razvoj telesne kulture v naši občini naslednji činitelji: enotnost cilja, združevanje programskih nalog, individualnost posameznih organizacij z vsemi njihovimi značilnostmi perspektiva nadaljnega razvoja, širši razmah demokratičnih oblik in odnosov znotraj vseh organizacij (v občinskem merilu) v lastna strokovna volilna telesa, podpiranje pobud osnovnih organizacij za ustanavljanje novih in razširitev obstoječih dejavnosti, kakor tudi usmerjanje dela in nalog v smeri skupnih interesov. To naj bi bile naloge osnovnih organizacij in občinske zveze kot celote. V zvezi s tem je treba omeniti mesto in vlogo občinske zveze.
Že I. jugoslovanski kongres za telesno kulturo je nakazal smernice za nadaljnji rast telesno-vzgojnega gibanja. V praksi se mora ta razvoj povezati z živi je-, njem v komuni kot osnovnim činiteljem, ki združuje vse funkcije pri organih oblasti ter drugih služb in dejavnosti. Razumljivo je, da tudi telesna vzgoja ne more mimo teh okvirov. Zato tudi mora obstajati občinska zveza za telesno vzgojo, ki ni le formalno združenje različnih organizacij za telesno vzgojo, marveč oblika kolektivnega sodelovanja na področju telesnovzgojne dejavnosti za reševanje skupnih nalog v zvezi z nadaljnim razvojem telesne kulture v občini.
In kako sta delali obe občinski
zvezi v minulem letu?
Kljub nekaterim uspehom lahko rečemo, da sta se obe organizaciji v enoletnem delovanju bojevali s težavami, ki jim nista bili kos. V Polju je občinska zveza izgubila skoraj sleherni stik z osnovnimi organizacijami, ker ji niso pristojni činitelji niti moralno še manj pa materialno vsaj toliko pomagali, da bi lahko premostila osnovne težave pri organizacijskem utrjevanju in uveljavljanju. Ta zveza je najprej iskala svoje mesto v našem splošnem življenju, ko pa ga ni našla,
je skoraj prenehala z delom. Zato je združitev pomenila za to zvezo žarek upanja na boljše čase v osnovnih organizacijah bivše občine Polje. Tako stanje pa je deloma odraz tudi objektivnih težav v bivši občini Polje. Za občinsko zvezo v bivši občini Moste pa lahko rečemo, da je sicer našla svoje pravo mesto, ni pa zaživela tako, kot je bilo pričakovati. Upravni odbor se je redno sestajal in največkrat reševal številne in obsežne okrožnice nadrejenih organizacijah, delo v nje-
govih komisijah pa se v enem letu skoraj ni premaknilo z mrtve točke. Glede na enoletno izkušnjo in glede na številne naloge pa je pričakovati, da se bo združena zveza uveljavila na vseh področjih.
Za novo obdobje je bil na občnem zboru izvoljen 23 - članski upravni odbor, ki se bo potrudil, da bo svoje delo v novem obdobju opravil čim uspešneje, kar bo vsekakor v veliko korist za vsesplošno rast telesne kulture v naši komuni1.
Spomladanska športna sezona je žc v polnem teku. Za nogometaši bodo tudi rokometaši začeli svoja prvenstva. Po intenzivnih pripravah sodeč, bodo rokometaši Slovana v spomladanskem delu prvenstva skušali obdržati visoko mesto na razpredelnici. Na sliki: Vratar Slovana Pirc Borut sodi trenutno med najboljše rokometne vratarje v Sloveniji
»•mosCaMska skupnost
BILANCA na dan 31. decembra 1!)5!J
Gospodarska organizacija JAVNA SKLADIŠČA — DUR
Aktiva Naziv postavke		Pasiva Naziv postavke	
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
Osnovna sredstva	517.912	Sklad osnovnih sredstev	760.443
Denarna sredstva		Drugi viri	
osnovnih sredstev	242.531	osnovnih sredstev	—
B. Sredstva skupne		B. Viri sredstev	
porabe		skupne porabe	
Sredstva skupne porabe	—	Sklad skupne porabe	84.685
Denarna sredstva		Drugi viri sredstev	
skupne porabe	78.367	skupne porabe	—
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih	
Skupna obratna sredstva	—	sredstev Sklad obratnih sredstev	42.865
		Drugi viri obratnih sredstev	_
D. Izločena sredstva		D. Rezervni sklad	
Denarna sredstva		in drugi skladi	
rezervnega sklada		Rezervni sklad	
in drugih skladov	99.927	in drugi skladi	102.388
Denarna sredstva		Viri nerazporejenih	
nerazporejenih sredstev	—	sredstev	—
E. Sredstva v obračunu		E. Viri sredstev	
in druga aktiva		v obračunu	
Kupci in druge terjatve	665.773	in druga pasiva	
Druga aktiva	954.531	Kratkoročni krediti za obratna sredstva Dobavitelji	-
		in druge obveznosti	1,568.660
		Druga pasiva	—
Skupaj . . .	2,559.041	Skupaj . . .	2,559.041
Vodja računovodstva:	Direktor:
(Petrič Franc)	(Borštnar Jože)
Predsednik upravnega odbora:
(Zlobko Vlado)
BILANCA
*
na dan 31. decembra 1959 Gospodarska organizacija
JAVNA SKLADIŠČA - STRANSKI OBRAT
Aktiva Naziv postavke		Pasiva Naziv postavke	
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
Osnovna sredstva	21,544.853	Sklad osnovnih	
Denarna sredstva		sredstev	27,423.195
osnovnih sredstev	5,878.342	Drugi viri osnovnih sredstev	—
B. Sredstva		B. Viri sredstev	
skupne porabe		skupne porabe	
Sredstva skupne		Sklad skupne porabe	195.326
porabe		Drugi viri sredstev skupne porabe	—
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih	
Skupna obratna		sredstev	
sredstva		Sklad obratnih sredstev	16.879.148
		Drugi viri obratnih sredstev	_
D. Izločena sredstva		D. Rezervni sklad	
Denarna sredstva		in drugi skladi	
rezervnega sklada		Rezervni sklad	
in drugih skladov	—	in drugi skladi	660.022
Denarna sredstva		Viri nerazporejenih	
nerazporejenih sredstev	7.223	sredstev	606.806
E. Sredstva v obračunu		E. Viri sredstev	
in druga aktiva	8,172.233	v obračunu	
Kupci in druge terjatve	—	in druga pasiva	
Druga aktiva	19,386.417	Kratkoročni krediti za obratna sredstva		
		Dobavitelji in druge obveznosti	9,247.224
		Druga pasiva	688.800
Skupaj . . .	55,700.521	Skupaj . . .	55,700.521
Vodja računovodstva:	Direktor:
(Petrič Franc)	(Borštnar Jože)
Predsednik upravnega odbora:
(Zlobko Vlado)
BILANCA
na dan 31. decembra 1959 "GOSTILNA LOVŠE«, Šmartno 44
Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva	668.088	Pasiva Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev	668.088
Denarna sredstva osnovnih sredstev	83.020	Drugi viri osnovnih sredstev	83.110
B. Sredstva skupne porabe		B. Viri sredstev	
Sredstva skupne porabe	—	skupne porabe	
Denarna sredstva		Sklad skupne porabe	—
skupne porabe	—	Drugi viri sredstev	
		skupne porabe	—
C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva	_	C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev	33.003
D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov	9.912	Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi	9.958
Denarna sredstva nerazporejenih sredstev			Viri nerazporejenih sredstev	212.000
E. Sredstva v obračunu in druga aktiva		E. Viri sredstev v obračunu	
Kupci in druge terjatve	—	in druga pasiva	
Druga aktiva	514.006	Kratkoročni krediti	
Skupaj . . .	1,275.026	za obratna sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva Skupaj . . .	268.807 1,275.026
Vodja računovodstva:	Direktor:
(Levičnik Albina)	f	(Lovše Jožefa)
Predsednik upravnega odbora:
?
BILANCA na dan 31. decembra 1959
Gostilna »SLOVENSKE GORICE		PTUJ«, Ljubljana, Zaloška c.	. 31
Aktiva Naziv postavke v 000 din		Pasiva Naziv postavke v 000 din	
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
Osnovna sredstva	1,669	Sklad osnovnih sredstev	2,472
Denarna sredstva		Drugi viri	
osnovnih sredstev	803	osnovnih sredstev	160
B. Sredstva skupne porabe		B. Viri sredstev	
Sredstva skupne porabe	—	skupne porabe	
Denarna sredstva		Sklad skupne porabe	—
skupne porabe	—	Drugi viri sredstev	
		skupne porabe	—
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
Skupna obratna sredstva	3,144	Sklad obratnih sredstev	348
		Drugi viri obratnih sredstev	—
I). Izločena sredstva		I). Rezervni sklad	
Denarna sredstva	,	in drugi skladi	
rezervnega sklada		Rezervni sklad	
in drugih skladov	95	in drugi skladi	210
Denarna sredstva		Viri nerazporejenih	
nerazporejenih sredstev	—	sredstev	100
E. Sredstva v obračunu		E. Viri sredstev v obračunu	
in druga aktiva		in druga pasiva	
Kupci in druge terjatve	691	Kratkoročni krediti	
Druga aktiva	—	za obratna sredstva	—
		Dobavitelji in druge	
		obveznosti	3,112
		Druga pasiva	—
Skupaj . . .	6,402	Skupaj . . .	6,402
Vodja računovodstva:		Direktor:	
(Santa Hugo)		(Pravica Drago)	
Predsednik upravnega odbora:
(Perše Ančka)
Obvestilo
Avto-moto društvo Mostc-Ljubljana, Ob Ljubljanici 36, prireja tečaje za voznike amaterje motornih vozil. Pričetek II. rednega tečaja bo v aprilu mesecu 1961. Prijave sprejema društvena pisarna.
AMD MOSTE
Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste-Polje. — List izhaja mesečno. -Odgovorni urednik Š. Trobiš. — Tiska ČZP »Kočevski tisk« Kočevje