List Izhaja o'đ oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik j- Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO S O i KRANJ — SOBOTA, DNE 11. JULIJA 1964 LETO XVII. — Št. 54 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nasmejani, ker so na zvezni delovni akciji dosegli velike uspehe, so se v sredo na kranjsko železniško postajo vmili brigadirji gorenjske mladinske brigade Franceta Prešerna TURIZEM ekonomska kategorija Svet za turizem pri občinski skupščini Kranj je sklenil pred-,a8ati skupščini, naj ustanovi poslovno združenje turističnih organizacij, V tem združenju naj bi se našli vsi, ki so kakorkoli zainteresirani za razvoj turizma: prometne organizacije, hoteli, gostišča, trgovine, obrtna podjetja, industrija itd. Nekdo bi lahko pomislil, da ta predlog samo na nov način ■kuša oživeti staro dejavnost lani ukinjenega občinskega zavoda za Prizem. V bistvu pa gre za povsem nove koncepte glede nadalj-n'2ga razvoja turizma kot EKONOMSKE KATEGORIJE. Vedno Jasneje je namreč spoznanje, da turistično dejavnost moramo obravnavati predvsem z ekonomske plati, čeprav ima določene — celo °bčutne — družbene funkcije in posledice. To seveda šc zdaleč ne pomeni, da bi kdorkoli hotel zanikati dosedanje pozitivno delo družbenih turističnih organizacij, zlasti turističnih društev. Turistična društva so opravila v preteklosti °grornen posel in bodo nedvomno imela tudi naprej pomembno v'l°go, vendarle na svojem družbenem področju: pri turistični vzgoji prebivalstva, pobudah za urejanje naselij, drugih turističnih akcijah 111 Podobno. Doslej se je večkrat dogajalo, da so turistična društva posegala tudi na ekonomsko področje turizma (lastna gostišča, prodaja razglednic in drugega, recepcij ska služba), predvsem v tistih krajih, kjer ni bilo nobene podobne iniciative z drugih strani. Tam, kjer teh pobud s strani gospodarskih organizacij ne bo niti v prihodnje, r° gospodarska dejavnost turističnih društev še naprej zaželena, j Jer pa ta pobuda že je, pa je vmešavanje turističnih društev ,ahko obojestransko zelo škodljivo, ker vnaša določene neekonomske elemente v tipično ekonomsko dejavnost. Dogaja se, da turi-stlčna društva iz družbenih subvencij financirajo zabavne orkestre v gostinskih lokalih, propagando za posamezne prireditve itd., go-stlnske organizacije pa pospravijo dohodek od teh prireditev. Posamezni gostinci si zamišljajo turistično urejanje kraja tako, da so turistična društva dolžna iz svojih sredstev plačati tudi čiščenje °koli njihovih objektov. Podobno je s financiranjem raznih turističnih edicij, prospektov in drugega. Zanimivo je, da so se doslej sredstva za to dejavnost namensko zagotavljala predvsem v občinah proračunih, medtem ko posamezne neposredno prizadete gozdarske organizacije niso prispevale niti dinarja. Nekoliko smeš-110 bi bilo, če bi npr. proračun moral financirati izdajo prospekta *a kinoprojektorje Iskre. Gre torej za razčiščevanje pojmov, ki Oslej niso bili povsem jasni in to predvsem zato ne, ker razen fužbenih ni obstajala tudi ekonomska organizacija, ki bi združena delovne organizacije, ki imajo neposreden ali posreden stik turizmom. Prav tako kot v ostalih gospodarskih dejavnostih tudi .a Področju turizma ne bi smeli financirati vsakršnih turističnih da.j izključno iz proračunskih sredstev in bi bilo treba točno raz-^Jiti interes posamezne delovne organizacije in družbeno politič-nih- skupnosti. 8k torej ne P°mem' °*a občine in druge družbeno politične 0v"Pn°sti ne bodo v prihodnje podpirale turizma. Slej ko prej bodo ^ lne morale dajati sredstva za potrebe turizma in jih tudi ustrezaj Povečevati, bodisi s pospeševanjem investicijske dejavnosti, bost* s Povečano pomočjo družbenim organizacijam. Toda ta sred-_ a se ne bi smela prelivati neposredno v gospodarsko dejavnost. sPodarske organizacije, ki so zainteresirane za turizem, bi mo- rale same financirati vse, kar lahko poveča obseg njihovega poslo- da u in nJmov dohodek, prav tako kot to delajo vse ostale gospodske organizacije. ©uj to je ustanovitev poslovnega združenja pomembna novost. V ^Tjtobju 2avcMja so se vse stvari reševale na relaciji zavod — občina, jjj*! pa bi bilo treba ta odnos spremeniti. Poslovno združenje Se IWora'° reševati vse zadeve Izključno v Interesu svojih članov in Bj ?lanJc tudi obračati pri reševanju vseh problemov, kakor tud! J™ule zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. Bilo bi torej ^Dpdarsko združenje ne pa družbena organizacija. ^ To so osnovne karakteristike, ki dajejo predlagani organizaciji „ y*®m nov delovni in poslovni značaj. Zato je svet tudi predlagal, i bi se ta organizacija teritorialno ne omejila na področje občine, ta* CC na^ bi bila odPrta organizacija vseh zainteresiranih za 8 *y°J turizma na širšem regionalnem področju. S tem je morda ** dai prispevek k iskanju novih, času primernejših, oblik dela krizmu. — sik Te dni je delegacija italijanskega mesta Parme vrnila obisk Ljubljani, katere predstavniki so v okviru bratskega medmestnega sodelovanja obiskali njihovo mesto pred nekaj meseci. V četrtek popoldne so gostje iz Italije obiskali Gorenjsko. Bili so v Gorjah, kamor bo avgusta prišlo na letovanje 50 parmskih otrok. Na povratku v Ljubljano so se člani delegacije ustavili tudi v Kranju, kjer so jih sprejeli podpredsednik občinske skupščine Slavko Beznlk, sekretar občinskega komiteja ZK Ivo Krč in predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat. Ob tej priložnosti je župan Parme Vincenzo Baldassi izjavil, da' je s pogoji za bivanje otrok v Gorjah zelo zadovoljen. Izrazil je tudi zahvalo za prijeten nastop Prešernovega pevskega zbora iz Kranla v Parmi, in zatrdil, da se bodo kulturni stiki med mestoma še naprej razvijali. V okviru vse večjega sodelovanja Kranja z mestom Savono (Italija) Je predviden obisk delegacije KPI iz tega mesta v Kranju in sicer od 29. julija do S. avgusta. Poleg pogovorov s predstavniki političnega in družbenega Brigadirji so se vrnili KRANJ — V sredo popoldne se je z zvezne mladinske delovne akcije v Crni gori vrnila I. gorenjska brigada Franceta Prešerna, ki so jo sestavljali dijaki kranjske tekstilne šole, poklicne šole, kranjske In jeseniške gimnazije ter medicinske šole z Jesenic. Ob vrnitvi v Kranj so nam komandant Boris Macarol, predsednik brigadne konference Karlo Cej in brigadirka Olga Rus pripovedovali o delu te brigade. — Dosegla je zelo velike uspehe in je bila med drugim za izredno požrtvovalnost in dosežene rezultate na gradbišču ter za družbeno aktivnost pri izgradnji jadranske magistrale na odseku Kolašin— Bjelo polje dvakrat proglašena za udarno. Pred odhodom iz naselja »Mladi bore«« v Podbišču pa je brigada dobila še plaketo »mla dost — ustvarjalnost — socializem, za vzorno organizirano družbeno politično življenje v brigadi. 96-članska mladinska brigad« je na avto cesti sodelovala ei mesec. Delovno normo je v tem časuv presegla za 92 odstotkov kar je uspelo le malokateri enoti še posebno zato, ker so brigadirji delali v zelo težkih pogojih, saj je skoraj ves mesec deževalo, razen tega pa je bila (udi temperatura ozračja zelo -nizka. Za požrtvovalno delo in za sodelovanje v kulturnih programih, ki jih je gorenjska brigada prirejala zelo pogosto, je bilo zato z udarniško značko odlikovanih 25 brigadirjev, 42 pa jih je prejelo pohvale. V brigadi so organizirali tudi politično šolo, v okviru katere so imeli 25 predavani o zgodovini delavskega gibanja in o naši družbenopolitični ureditvi. — 2. Sodelovanje s Savono življenja v Kranju In v nekaterih kolektivih ter ogledov zgodovinskih in turističnih zanimivosti Gorenjske bodo gostje v tem času prisostvovali prireditvam občinskega praznika, Gorenjskega se ima Itd. Dela pri urejevanju ljubeljske ploščadi hitro napredujejo Promet še vedno prek vrha Obsežen prostor pred ljubeljskim predorom je trenutno eno samo veliko gradbišče. Na ploščadi namreč domače gradbeno podjetje Novogradnje končuje dela na novem poslopju obmejnega poverjeništva, kjer bo imela svoje prostore tudi carinarnica. Zraven pa hitro raste paviljon, v katerem bo Kompas uredil menjalnico in prodajalnico spominkov. Za nameček pa še kranjsko cestno podjetje na Ljubelju ureja (asfal tira) cestišče in parkirni plato. Ker na ploščadi ob vsem vrvežu drug drugemu delajo napoto, uslužbenci poverjeništva opravljajo obmejne formalnosti in carinske preglede že kar pod streho nove stavbe, ki stoji slabih sto metrov pred vhodom v predor. Objekt bo imel vse potrebne prostore za katere v prejšnji carinarnici ni bilo mesta, zgrajen pa , bo tako, da se bo na oni strani promet odvijal v tržiško, na drug; pa v avstrijsko smer. Tako bo nova carinarnica kot nekakšen otok. — Doslej jo podjetje Novogradnje gradi poldrugi mesec in je že pod streho, predviden rok dokončne izgradnje pa je 1. avgust; Obisk na Ljubelju smo izkoristili tudi za kratek razgovor s šefom obmejnega poverjeništva o sjedanjem prometu prek Ljubelja. Dejal je, da predvsem vreme vpliva na število vozil An potnikov, ki tu prekoračijo državno mejo. Te dni, ko j& vreme lepo in ko se je začel čas dopustov, zabeležijo na Ljubelju vsak dan kakih 600 do 700 vozil z 2000 do 2500 potniki. Toda skoraj polovica izmed njih prekorači mejo na Ljubelj« skem vrhu! Na avstrijski strani namreč še niso uredili vsega potrebnega, da bi promet usmerili skozi predor, in se tako vsi, ki pridejo v Jugoslavijo čez vrh, močno začudijo in tudi raz-« 'jeze, saj so (ne po svoji krivdi) izbrali precej težji prehod. Na avstrijski strani je na križišču znamenje »Ljubeljski predor« ki resda kaže proti novemu predoru, vendar je zraven drug smerokaz, ki pravi, da je državna meja med Avstrijo in Jugoslavijo na levi — in torej kaže proti vrhu! Avstrijski državljani že vedo, da se skozi predor pride k nam, medtem ko turisti drugih narodnosti, namenjeni v Jugoslavijo, prav lahko mislijo, da predor vodi v Italijo ali Švico! Upajmo, da bo ta nevšečnost odpravljena, ko bo dokončano odprta nova ljubeljska cesta. Da je upanje realno, lahko sklepamo tudi iz tega, ker tudi na avstrijski strani pred predorom gradijo nov objekt za kontrolo potnikov in carino, ki je — prav tako kot naš — zgrajen že do strehe. J. 2. Na ploščadi pred ljubeljskim predorom tržiško podjetje Novo gradnje gradi novo carinarnico oz. stavbo obmejnega pover jeništva. Zraven pa bo turistična agencija Kompas zgradila menjalnico in prodajalno spominkov rlc» II in KiGA 9X$%^$/$%$+$/$%XB. robota, ti. hitu* taiM Teom pq šueiu Čombe nezakonit mandator Radio Leopoldvllle Je sporočil, da vlada, ki jo je sestavil Combe ne more biti potrjena, ker Coinbc ni zakonit mandatar.. Na dokumentu,, s katerim so poverili sestavo vlade Combeju, namreč ni podpisa dosedanjega kon^oskega premiera Cyrilla Adule, ki Je odpotoval neznano kam. Ciprska pogajanja odložena Pogajanja, ki bi se morala pričeti te dni v Ženevi o dokončni rešitvi ciprskega vprašanja, so odložena za nekaj dni, ker v Ženevo še ni pripotoval grški predstavnik, ciprska vlada tudi še ni imenovala svojega zastopnika. Konference se bodo udeležili predstavnik Cipra, Grčije, Turčije in predstavnik OZN. Udeležil pa se bo sestanka tudi britanski lord Hcod. Francoski senatorji v Vzhodnem Berlinu V Vzhodni Berlin je pripotovala delegacija francoskih senatorjev. V Berlinu bodo proučevali politični in socialni razvoj v Vzhodni Nemčiji. Erhard na Danskem Zahodnonemški kancler Erhard je obiskal Dansko. V uradnih razgovorih so obravavali predvsem gospodarske probleme, zlasti pa danski izvoz v ZR Nemčijo. Zlata medalja za mir Na konferenci za denuklearizacl-Jo Sredozemlja so izročili zlato medaljo predstavniku mirovnega gibanja Južnoafriške federacije. To Je Nelson Mendel, znani borec proti rasni segregaciji . u r e m e Vremenska napoved za danes in jutri Vreme se bo izboljšalo do pretežno sončnega vremena. Vendar pa bo še razmeroma hladno. V nedeljo bo pretežno sončno in že toplejše. Vremenska slika Hladna fronta je danes zjutraj zajela naše kraje in povzročila ohladitev z močnimi padavinami. Za Alpamj wt že gradi obsez.no področje visokega zračnega pritiska, ki se bo postopoma razširilo nad severni Balkan. Stanje vremena ob 13. uri Ljubljana — oblačno, dežuje, 12 stopinj; Brnik — oblačno, dežuje, 11 stopinj, zračni priljisk 1012 milibarov, pritisk počasi raste; Planica — oblačno, dežuje, 8 stopinj; Triglav Kredarica (ob 10. uri) —- v oblakih, sneži, 0 stopinj. Prenos reševanja ciprskega problema v diplomatske klopi *po-splošnem videzu ni najboljše uspel. Čeprav se v ženevi že zbirajo predstavniki vlad, ki so neposredno prizadete s krizo na Cipru, pa sodijo, da Je za uspešen konec to še premalo. Pobudo, da bi ciprsko krizo reševali mimo soodločanja ciprskega prebivalstva na prizadetem otoku ocenjujejo kot nevzdržno, ki ne more pripeljati do dobre rešitve ciprskega vprašanja. Preteklost je namreč že dovolj jasno pokazala, da so bile takšne rešitve »računi brc/ kremarja«. Ugovori zoper reševanje ciprske krize v krogu, ki je sprejel londonski in zUrlški sporazum, čeprav pod okriljem Združenih narodov, so se pojaviji v NikozlJI In nadškof Makarios je brez dvoma osrednja osebnost, ki nasprotuje nalogam, ki si Jih je zastavila ženevska konferenca o Cipru. Dokaz, da je ženevski pomenek pomanjkljiv, vidi nadškof Makarios v dejstvu, da se ne zmenijo za voljo ciprskega prebivalstva, ki bo z rešitvami, Če bo do njih prišlo, zopet postavljeno pred gotovo dejstvo. Takšno delo pa' po mnenju nikozijske vlade ne more prinesti nič dobrega. Zato je osnovna ureditvi ciprske krize. Tako z rahlimi inflacijskimi težnjami prodajajo na politični borzi načrte o neposrednih razgovorih med turško in «.i.ko vlado o rešitvi ciprske krize. Načrt naj bi temeljil na priključitvi Cipra Gr- Manj napet in veliko bolj pomirljiv pa postaja položaj na Cipru. K temu je veliko pripomogla pripravljenost nadškofa Maka-riosa, da svoje čete umakne približno 100 metrov od »črte prenehanja sovražnosti«. S tem bi Zamuda udeležencev Makatiosnva zamisel, da bi rešitev poiskali v okviru Združenih narodov, v sestavu, ki bolj razume ctprf.ke težn'p. še vedno hudo živa In "*vred«» proučevanja. Nndškof je v svojih političnih ciljih ves čas dosleden In zavzet. Razen precejšnjega ooudarka, ki p,a v Washlngtonu in Londonu dajejo ženevski konferenci o Cipru pa nrlhajajo po diplomatskih kanalih na dan tudi drugi načrti o 2i.fl, za protluslugo pa bi grška vlada odstopila del ozemlja Turčiji na evropski celini. Meje bi na ta način obe vladi sporazumno popravile. Na takšne dvostranske sporazume so bolj pripravljeni v Ankari, dočim v Atenah še vedno poudarjajo, da neposredni grško-turški razgovori za zdaj ne pridejo v poštev in da je samodoloč-ba Cipra edino snrejemljlva rešitev za grško vlado. ustvarili pogoje za vzpostavitev svobodne cone, ki bi jo v glavnem mestu Nlkozijl med turškim In grškim predelom nadzorovali vojaki z modrimi čeladami. Crta namreč deli Nlkozijo na grški In turški del in prav ob tej črti je bilo v preteklih mesecih nalveč oboroženih spopadov. Z uspešnimi pogajanji bi tako zavrli nove spopade In prispevali k ureditvi miru na otoku, zlasti ker so bile »modre čelade« 'v dosedanjih obračunih skoraj popolnoma nemočne. Zamenjava poveljnikov enot Združenih narodov na Cipru utegne služIti tudi zboljšanju delovanja mednarodnih čet, ki so prevzele težko nalogo, da v okviru pooblastil preprečujejo in onemogočajo nove oborožene spopade na otoku. Iz Ženeve pa ob tem prihajajo glasovi, da bo konferenca prizadetih začela z delom s precejšnjo zamudo, zakaj še vedno pogrešajo ob Lemanskem Jezeru odposlance grške, turške in clpr»kc vlade, že same priprave na sestanek kažejo, da jih vse prizadete države niso vzele enako resno. Kakšni bodo učinki ženevskega sestanka, ki Ima že na začetku precejšnje težave glede bomo videli po soboti, ko bodo v ženevi najbrž že vsi poklicani udeleženci, »eveda če ne pade medtem predlog v vodo. Ljudje in dogodki • Liudte in dogodki # Liudle [ri t**«ođki # Luidie in dooodM M««-* T 1 Razgovor s predsednikom delavskega sveta / Povečan promet Novo Izvoljeni delavski sveti so sc že skoraj po vseh gospodarskih organizacijah resno lotili dela in nalog, ki jim jih nalaga nov sistem delavskega samoupravljanja. Obiskali smo predsednika delavskega sveta Veletrgovskega podjetja KOKRA Kranj JANEZA SAUSA in se /. njim pogovorili o delu njihovega sveta in podjetja. . , — Na nedavnih volitvah ste bili ponovno izvoljeni za predsednika DS zato so vam gotovo dobro poznane vse razmere v podjetju in ne samo delo DS? —- Res je. Sedaj sem tretje leto predsednik. Takoj po volitvah smo se resno lotili dela. Menim, da tesno sodelovanje z U0 in upravo podjetja lahko veliko pripomore, zlasti v takem podjetju Prešernov zbor v Spittalu Splttal ob Dravi Je te dni središče kulturnih prireditev. Osrednji del prireditev Je posvečen odrski umetnosti, poleg nje pa sta zastopani še likovna umetnost in vokalna glasba. V uvodnem delu, na mednarodnem 'tekmovanju pevskih zborov, bodo poleg zborov iz Avstrije, Danske m Francije, sodelovali še trije zbori iz Jugoslavije: učiteljski pevski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora, zagrebški zbor »Joža Vlahovlč: in »France Prešeren« Iz Kranja. Tekmovanje Je razdeljeno v dve »kupini. V prvi nastopajo zbori, ki imajo zasedbo od 16 do 50 pevcev z obveznim programom dveh mad rigalo v In ene skladbe sodobnega skladatelja. V drugi skupini pa nastopajo zbori v komorni sestavi do 32 pevcev. Prešernov zbor bo tekmoval v obeh skupinah. kot je naše. Trgovska, gostinska in druga tovrstna podjetja so v precej drugačnem položaju ko* na primer v industrijskem podjetju, kjer imajo le po en obrat in vse delavce na enem mestu. Naše podjetje šteje preko 200 zaposlenih, od tega je okoli 40 vajencev. Zaposleni pa so v različnih krajih, saj imamo razen 6 prodajaln in uprave v Kranju še svoje poslovalnice v Žirch, na Bledu, v škof ji Loki, v Gorenji vasi in 2 na Jesenicah. Na veliko pa prodajamo skoraj po vsej državi. — Kakšni so povprečni mesečni dohodki zaposlenih? — Gibljejo se med 36 in 38 tisoč dinarji. — Kako imate urejeno letovanje za vase člane kolektiva? — Do sedaj ni bilo mogoče kaj več narediti kot smo. Za prihodnje leto pa imamo namen sami ali pa v sodelovanju z nekim drugim podjetjem, urediti počitniški dom. — Novembra lansko leto ste na Titovem trgu izročili svojemu namenu prenovljeno blagovnico, letos v februarju pa novo skladišče pri železniški postaji. Kako sta ta dva objekta vplivala na razvoj podjetja? — V blagovnici na Titovem trgu se je promet povečal za sto odstotkov. Promet pa še raste, ker skušamo blagovnico založiti s kar največjo izbiro blaga. Pred kratkim smo na primer pričeli prodajati tudi tehnične predmete in tovrsten material. Novo skladišče pa podjetju omogoča nakup in prodajo večjih količin blaga, kar vpliva na celoten promet podjetja. Latjsko leto je podjetje imelo nekaj manj kot 4 milijarde prometa, prav toliko pa smo ga imeli letos v prvi polovici leta. Po sedemletnem planu razvoja podjetja pričakujemo, da bomo dosegli 10 milijard prometa letno. v — Nekdanje skladišče na Koroški cesti preurejate v trgovski lo- kal, aH nam lahko poveste nekaj o novi trgovini, ki bo poslovala v preurejenem skladišču? — To bo nova poslovalnica »DEKOR«, ki bo prodajala vse vrste pohištva in opreme oz. vse, kar kupec potrebuje za pohištveno in drugo opremo stanovanja. Poslovati bo predvidoma pričela''za občinski praznik letos. — R. C. V pomoč turistom Nova prodajalna trgovskega podjetja Kokra »Dekor« i*a Blejski cesti v Kranju Higienski nasveti za sedanje poletne čase Znate paziti na svoje zdravje? NEVARNE ROKE Umazane roke so zelo pogost prenašalec črevesnih obolenj. Na nečistih rokah redno najdemo črevesne bakterije. H kulturi, vsakega človeka spada, da si po uporabi stranišča umije roke. Ce smo roke umazali z denarjem, kljukami, ali če smo prejeli kakršnp-koli kužnino ali umazan predmet, si jih umijmo. V mrzli vodi in brez mila ne splaknemo bakterij z rok, le površna umazanija se odstrani. Ce si obrišemo roke v umazano brisačo, smo jih ponovno okužili. Preko umazane brisače ali celo skupne brisače se širi mnogo črevesnih in kožnih obolenj. Zato naj ima vsak svojo brisačo. Navadimo otroke zgodaj na red in čistočo, predvsem pa na umivanje rok. Sadje je že na drevesu lahko okuženo. Pa tudi prodajalci lahko okužii) sadje z rokami itd. Zato nc uživajmo neopranega sadja. Pridelovalci, zelenjave nikar ne zalivajte z gnojnico, ko je ta že vzklila! t CE, CE, CE... Muhe ne bodo imele od česa živeti, če bomo umazano posodo sproli pomivali in vse ostanke hrane sproti odstranjevali. Muhe so huda nadlega v poletju. Ne samo, da so neprijetne; one lahko prenašajo petintrideset bolezni. Ni dovolj, da preprečimo muham dostop v prostore in da živila pred njimi pokrivamo, preprečevati moramo njihov razvoj. Ce bi smeti pravilno odmetavali v smetnjake ali v za to pripravljene koške, če bi jih redno odvažali in jih sežigali ali zakopavali, če bi gnojišča, enkrat tedensko prekopali tako, da bi vrhnje plasti prišle v notranjost gnojišča, kjer je visoka temperatura m muš-ja jajčeca odmro, bi zavrli razvoj muh. Posebno važno je zatiranje muh »pomladi, saj naredi en muš-ji>par osem milijonov potomcev. Proti muham škropimo z DDT tekočino, lindanom aH zažigamo dimne tablete. Pri tem moramo živila prej odstraniti. Na okna stranišč, shramb in kuhinjskih prostorov pritrdimo mreže, Če se drugače ne moremo ubraniti muh. Poleg muh prenašajo okužbe lahko tudi ščurki, mravlje, mačke, miši in podgane. LASTNO SPRIČEVALO Vsak si piše spričevalo omike s tem, kako ravna s smetmi: Smeti poleg smetnjakov, smrdljivi smetnjaki, odmetavanje smeti po cestah in čakalnicah, smeti, kjer smo bili na jzletu, smeti v vodotokih, smeti letijo iz avtobusov, iz vlaka! Te smeti predstavljajo veliko nevarnost za zdravje, kaziijo našo lepo okolico in so pogosto nepotrebno delo tistim, ki morajo skrbeti za red in čistočo. Zakaj naj pade star človek na spolzkem olupku? Se tako revno stanovanje s skromnimi pogoji je lahko čisto vzdrževano, le če imamo dobro voljo. Kaj je lepšega kot čisto in urejeno kmečko dvorišče? Kako lepe bi lahko bile zelenice med^bloki in vhodi V bloke, če ne bi1 zanemarjali smeti in smetnjakov. CE ZBOLITE Kadar zbolimo in nastopi bruhanje, driska, bolečine v želodcu, slabosti, temperatura ali podobno raje stopimo do zdravnika, kakor da se zdravimo sami doma. Morda je naše obolenje nalezljivo, morda po potreben poseben pregled, da se ugotovi povzročitelje. Se prav posebno važno je, če povemo tudi za druge primere črevesnih obolenj iz svoje okolice, da bo lažje ugotoviti vzrok obolenja. To je le nekaj napotkov, ki naj vas spomnijo, kako bi poskrbeli za vaše zdravje. Prav gotovo se boste spomnili Še več koristnih nasvetov, ki niso našli mesta v tem kratkem navodilu. Ne samo, da se sami držite teh navodil, šir-rite jih, opozarjajte nanje tudi vaše domače in vse, ki jih srečujete. dr. ANA KRAKER Pred kratkim je bilo natisnjenih več sto tisoč brošur pod naslovom »Planinske postojanke v Sloveniji«, ki bodo za ceno 50 din na razpolago v pisarnah vseh (j las BRflLCeU Zakaj ne konkretno Ko kupim vaš častnik, vedno preberem tudi sestavek »Obrazi in pojavi«. Marsikaj v njem odobravam. Včasih pa nisem zadovoljen z načinom pisanja. V primeru »Delavka in obratovodja« bi bilo prav, da bi navedli prava imena, kraj ime podjetja in tudi čas. Le tako bi ta članek dosegel svoj namen. Menim, da člankar piše le za honorar in da ne gre toliko za boljše odnose v naši socialistični ureditvi. Fredotorič Tejo Jesenice, Maršala Tita 14 ODGOVOR Rubrika »Obrazi in pojavi« se je v zadnjih letih izoblikovala kot posebna zvrst pri vzgoji našega človeka v novih družbenih odnosih. Zato tam prikazujemo negativne pojave v odnosu med ljudmi, ostanke egoizma in sebičnosti, visokosti in podobno, kar ni več skladno z etiko in zavestjo večine naših ljudi nc glede na zakone in predpise. Kot objekt (dogodek) se izbere pojav, ki je splošen, ki predstavlja problem in tako »udari« čimveč posameznikov s takimi nagnjenji. V tem jc tudi uspeh te rubrike. Da sc pa tam navadno pojavijo »junaki« zv izmišljenim! imeni je to le zgolj za lažje razumevanje in približevanje bralcu. Zato tam ni nikdar konkretnih imen, čeprav je vsebina povzeta iz resničnosti. UREDNIK Telefon v Bohinjski Beli Na pritožbo občanov iz Bohinjske Bele zaradi ukinjenega telefona v tem kraju, kar je bilo objavljeno v tej rubriki 27. junija, nam je Podjetje za PTT promet v Kranju poslalo daljšo obrazložitev iz katere povzemamo: Pošta v Bohinjski Beli ni poslovala v poštnem poslopju ampak v privatnem. Stavbo je lastnik prodal in odpovedal prostore Pošti. Pred ukinitvijo je Pošta pismeno obvestila krajevno skupnost, občinsko skupščino in vse prebivalstvo ter prosila pomoč za pravočasno rešitev, da bi ukinitev telefona pravočasno uredili. Vendar do same ukinitve se ni zganila niti ena organizacija, kf bi prevzela vlogo telefonskega naročnika v tem kraju. Šele 18. junija je krajevna skupnost Bled sporočila, naj bi za potrebe tega kraja postavili telefon v gostilni »Rot«, kar je bilo zate^n narejeno brezplačno s strani PTT 29 .junija. planinskih in turističnih društev in v vseh planinskih in turističnih postojankah. Brošura je lepo ilustrirana in bo bogat pripomoček vsem tistim, ki bodo želeli v do sedaj še nepoznane kraje. Naši delovni ljudje bi mnogokrat radi potovali tudi v naše prelepe planinske predele in ne samo na morsko obalo. Največkrat ne odpotujejo prav zato, ker jim smeri poti in pa razmere v posameznih postojankah niso znarje. Nov vodič oz. brošura pa bo lahko marsikateremu v pomoč pri tej orientaciji. Za izdajo brošure sta se odločili planinska in turistična zveza Slovenije, ki sta tudi sicer sprejeli nekaj skupnih zaključkov glede komercialne propagande. Vse hitreje še namreč razvoj pomika tudi v planinske predele, zato je tako sodelovanje potrebno in koristno. R. C. Šenčur takrat in danes Prebivalci Šenčurja in okolice sc marljivo pripravljajo na svoj tradicionalni krajevni praznik, ki ga bodo letos — kakor prejšnja leta — slovesno in Z mnogimi prireditvami praznoval: ky ves teden t. j. od 12. do 19. julija. V Šenčurju so izbrali za krajevni praznik 16. julij, ker so ta dan 1941. leta Nemci vdrli v vas, da bi aretirali komuniste in člane naprednega gibanja kajti tam je bila že več let pred vojno močna partijska celica in organizacija SKOJ. Toda teh Nemci niso našli, ker so sc pravočasno umaknili. Še isti dan so imeli v gozdu tudi politično zborovanje; Vsi ilegalci iz Šončurja, Olševka, Srednje vasi, Vogelj, Voklega, Luž :n Visokega so se sporazumeli, da ustanovijo partizansko enoto (znano pod imenom šenčurska partizanska četa), ki jc bila med prvimi oboroženim: partizanskimi formacijami v vsej okolici. Pozneje sc je ta pridružila II. kranjski četi pod Storži čem. V spomin na te dogodke se bodo v tem tednu zvrstile v Šenčurju številne športne, kulturne in z.abavne prireditve. Z zastavami venci in cvetjem pa bodo okrasili tudi vsa spominska obeležja. Zaključne prireditve pa bodo na dan vstaje 22. julija. Priročnik za samouprav-ljavce Cankar.jeva založba bo izdala koledar, ki bo upravljalce v naših delovnih kolektivih seznanil s pravicami in dolžnostmi članov delavskih svetov in upravnih odborov. V njem bodo našli pripomočke ob analizi proizvodnje, ob presoji zaključnega računa, ob planiranju idr. Zloraba uradnega položaja V ponedeljek sta se pred senatom okrožnega sodišča v Kranj*1' ki mu je predsedoval sodnik Ivafl Replnc, zagovarjala Jože KoŠrnelJ, 34, biv$i direktor gostinskega P0"* jetja Železniki, in Otokar ROJ 34, bivši poslovodja istega P0*1 jetja. Prvi je bil obtožen treh kaznivih dejanj: poneverbe, nevet^l nega gospodarskega poslovanja **j zlorabe uradnega položaja, drttf* pa dveh: nevestnega gospodarskega poslovanja in zlorabe zaupa* nih mu pravic. s Jože Košmelj si je v času <** 31. avgusta 1961 do 23. novembra 1962 protipravno prilastil Stf*™ ki so mu bile zaupane P™.. v v gospodarski organizaciji, vrednosti okrog 300 tisoč o^11*^ jev. Hkrati pa je napravil tvw* za najmanj 350 tisoč dinarjev škode. Razen tega pa je kot odg^ voma oseba v gospodarstvu n vestno posloval, saj v gostilna^ Zadruga na Cešnjici in Trm* Železnikih ni organiziral eviden ce o odkupu pijač in hrane, P tudi različne usluge je pia*e^!„ brez ustreznih dokumentov, s c mer je v obeh obratih nastalo Z* 2 milijona 450 tisoč dinarjev sKO-de. Tako kot Košmelj, ki je sicer pri tem zaslužil le 56 tisoč dinarjev, pa je tudi Reva nabavi) žganje in vino, pri čemer je *J služil najmanj *130 tisoč d'nar^u Razen tega slednji tudi ni voo^ potrebne evidence, tako da je n stalo za 899 tisoč dinarjev Pn manjkljaja. _ Sodišče ic oba obtoženca SP£ znalo za kriva in Košmclja obsodilo na 1 leto in 6 meseccV z« pora, Revo pa na 9 mesecev Z*^ pora. — J. Z. , • Turistični informator ne- Turistično društvo Kranj ,30 zasedena ležišča: Evropa Kranj * postelj, Jelen 10 postelj, 1*^. ein Krvavcu 80, Dom na te7£rs** zaseden, Češka koča 7 po^ Grad Hrib Preddvor 8, Partij ski dom na Jelovici 28 m » carski dom na Joštu 24 razpjjj^ ljivih ležišč. Zasebne sobe na razpolago: v Kranju ^ Jezereskem 15 in v Preddvoru nezasedenih privatnih sob. Tovarna »PLAMEN« KROPA objavlja , javno licitacijo za prodajo osnovnih srfi(* stev: a) 10 rabljenih vinskih sod?* b) stavbišče v Kamni g°n Prodaja bo IS. julija ' ob 9. uri v podjetju. SOpota. li. tom« t»M Gornjesavska dolina ob vstopu v letošnjo sezono ^ iz naših komun * komun • *> nnSih komun # 1» n**ih ko^-»"n • 1» rv»f»U 1----^ t-. r>**f]h U«mm # l> nnšfli Uni«n Hi i* mSlVi komun Zakaj prekrškov ? Občinski sodnik za prekrške na Jesenicah ima vedno več dela. V Prvem polletju letošnjega leta je Hoteli do zadnje hiše znatno več upravno kazen- skih zadev kot lani v istem obdobju. Porast števila prekrškov Je skoraj na vseh upravnih področ-Predvsem sc jc povečalo šte-vno vinjenih voznikov motornih •Osni; Medtem ko je bil v minulem letu uveden postopek proti 43 ^enim voznikom, je bil v letošnjem polletju uveden že prot: 41. stroga politika kaznovanja hazar-^°rjev z zapornimi kaznimi še f*di ni dala zaželjenih rezultatov se hazarderji še vedno pojavljajo. v* skupnem je imel sodnik za Prekrške v prvih šestih mesecih 9X11 615 obravnavanih zadev, v Prvih Šestih mesecih letos pa že *®r 925. Zaradi večjega števila ^Pornih kazni pa se znesek plahih kazni skoraj ni povišal. La-JUe bilo zapornih kazni" 79 ali 15 dni, v prvem polletju letos P* že skoraj ravno toliko, in sicer £ ali 1395 dni. To dokazuje, da , Je kaznovalna politika zaostrila, .ar je nujna posledica povečanja evija prekrškov in poslabšanja "an-ja zaradi hujših kršitev predpisov. Pričakovati bi bilo, da bo lirčf- zaostritve kaznovalne polke ;n predvsem zaradi preusme-itve v zaporno kazen število prenov padlo, je pa prav nasprotno ^arno poraslo. Zasebne turistične sobe imajo tudi pri nas vedno pomembnejšo vlogo, saj se je število teh v Sloveniji povečalo od 489 na 6680 v zadnjih letih. Poleg počitniških domov, so prav zasebne sobe bistveno vplivale na povečanje turističnih prenočitev. Ce ne bi razširjali in podpirali oddajanja zasebnih sob v turistične namene, prav gotovo ne bi dosegli lani v Sloveniji preko 3 milijone domačih in tujih prenočitev. Novo pridobljene zmogljivosti v zasebnih sobah v zadnjih sedmih letih predstavljajo po predvideni oceni vrednost najmanj v 8 milijard dinarjev, kar je za razvoj materialnih osnov našega turizma ve'ike-ga pomena. To še tembolj, če jo primerjamo s celotnimi investicijami v turizmu in gostinstvu v razdobju 1957—1962. Te so znašale le 8.362.000.000.—. Zmogljivosti zasebnih sob predstavljajo torej resnično velik prispevek našemu turizmu. Obenem pa so to investicije brez večjega tveganja, saj ne povzročajo praktično nobenih kadrovskih problemov. Hkrati pa zasebne sobe predstavljajo tudi možnost za dodatne dohodke prebivalstva, zlasti v eospodarsko manj razvitih področjih. Če primerjamo številčno stanie zasebnih sob v sosednji Avstriji, (ki spada med najbolj razvita turistična področja v .'Evropi, saj je v letu 1962 realizirala samo od inozemskega turizma 354 milijonov dolarjev dohodkov) ugotovimo, da ima od skupno 533.000 turističnih postelj kar 212.000 ležišč ali 38% v zasebnih sobah. V Italiji je ta odstotek še večji (47%). To pomeni, da temelji velik dol turističnega prometa sosednjih turističnih dežel prav na zasebnih sobah. Sedemletni načrt razvoja turizma in gostinstva Slovenije predvideva znatno povečanje zmogljivosti v zasebnih turističnih sobah. Prav tu so namreč še velike rezerve in potencial, ki bi ga mogli bolj vključiti v turistični promet. Zato s - predvideva vključitev novih 7000 zasebnih postelj Za turistične potrebe. Tako je jeseniška podružnica medobčinske Komunalne banke Kranj odobrila kredite za take namene turizma v Kianlski gori, Ratečah in Planici ter Mojstrani za 32.867.000 dinarjev. Kredit so odobrili 105 prosilcem iz navedenih krajev in sicer pod zelo ugodnimi pogoji: 3 odstotna obrestna mera, rok vračila — 6 let ter 1 odstotek provizije. Poroštvo na najela posoiila SO prevzela posamezna turistična društva. Poleg teh sredstev bodo posojilojemalci vložili še trel;'"o lastnih sredstev, to je 13.137.000 din. Odobrene kredite bodo ko-ristniki porabili za nabavo opreme, posteljnine, ureditev sanitarij, instalacije in podobno. S temi sredstvi bodo pridobili skupno 254 novih ležišč, 400 ležišč pa bodo izboljšali. Največ kreditov bo porabljenih v Kranjski gori, saj predvidevajo, da bodo pridobili 226 novih, izboljšanih pa bo 317 ležišč. Lani so znašale prenočitven« kapacitete pri zasebnikih celotne jeseniške občine 1025 postelj. Med posameznimi kraji je vsekakor na prvem mestu Kranjska gora, saj je imela več kot 50 odstotkov vseh teh ležišč. Tako se hotelske zmogljivosti širijo malene do zadnje hiše brez novogradenj in velikih stroškov, kar je močno uveljavljeno tudi v drugih turistično razvitih deželah. — C. M. Preddvorski turizem V torek zvečer je bila v Pred-voru razširjena seja tamkajšnjega turističnega društva. Prisostvovali so ji tudi vsi, ki oddajajo zasebno sobe v turistične namene. Pogovorili so se o delu recepcijske-službe, o načinu oddajanja sob turjstom, o turističnem tednu in še nekaterih drugih stvareh. Zanimivo je omeniti, da je v Preddvoru i.n ^okolici pri zasebnih lastnikih vedno večje zanimanje za oddajanje zasebnih sob v turistične namene. Njihovo števiio se vsako leto, predvsem pa v zadnjih dveh letih, izredno hitro veča. Na ugoden turističen razvoj pa je nedvomno vplivalo tudi novo vodstvo v gostišču Grad Hrib urejeno jezero Črnjava in drugo. Zelo verjetno je, da bodo v Preddvoru še letos uredili tudi kamoing. V nedeljo je bil v Ljubljani drugi republiški čipkalrski festival, na katerem so svojo umetno obrt pokazali predvsem kleklarji iz Poljanske in Selške doline. Med seboj so se pomerili tudi v hitrostnem klekljanju, kjer je že drugič zmagala Marija Oblak (na sliki) s Trebije Ob uveljavljanju statutov v škofjeloških kolektivih Vodenje in organi upravljanja Iz jeseniške komune N°vi odloki s0nj^a Ponedeljkovem zasedanju obeh zborov skupščine občine Je-spre^V0 ot*borniki razpravljali o nekaterih neskladnostih ter ob tem tolsto* Ustrezne Predpise. Tako so sprejeli odlok o prenosu zadev v o sta°'n"s! svetov skupščine, odlok o spremembi in dopolnitvi odloka etan narini: o hišnih skladih irn stroških za tekoče vzdrževanje hiš, nap^VanJ in Poslovnih prostorov, odlok o prispevku za komunalne doVofVe .na območju občine, odlok o skrajšanem postopku pri izdaji Vitvi JOn^ /a zadnje, statut cestnega sklada občine, odlok o ustano-šitvn med°boiinskih inšpekcijskih služb in potrdili nekatere razre-ve m imenovanja. 0l*uinalni prispevek za vse nai,no Jesen-ižki občini je 22 zazidalnih okolišev. Prispevek za komu-stran^re^'tev pa so Pjevali doslej le na Jesenicah, Hrušici, v Moj-Vsa^i m~ Kranjski gori, medtem ko je lahko v ostalih 18 okoliših strogi? graa"i. ne da bi mu bilo treba prispevat: kakršenkoli znesek k ^ada^V2*1 Sadnjo komunalnih naprav. V tem pogledu posebno ^rtni'iV ovnica' Breg' Zabreznica, Lipce, Blejska Dobrava in Gozd-naPrav kamor se gradnja vse bolj usmerja in kjer komunalne ali uk:-"e Ustrezajo več. Občina je bila postavljena pred odločitev htevatf1'1^ Vse gradbene okoliše izven določenih območij, ali pa za-preHn- • Vseb graditeljev približno enake dolžnosti, kot jih zahtevajo ta p2'Sl °& graditeljev v ožjih gradbenih okoliših. Sklenil: so, da bo in km r^ek znašal Pr- individualni gradnji 2,500 din m=, za kmete; gradni va posestva Pa l00° din m'» medtem ko bi sc za ostale gra(Jbe^.va^Una.l 10 odst. od obračunske vrednosti kot doslej v ožjih ka za v okoliš:h. Računajo, da bo z uvedbo komunalnega prispev-kamav;,80..0^"10 možno dobiti sredstva in s temi urejevati vodovode, d>izac:j0 in elektrovode. Nova betonska magistrala' na Gorenjskem dobiva končno podobo. Na Taboru, kjer sc bo cesti priključila ljubeljska cesta, sedaj ob robu asfaltirajo 2 In pol metra široke pasove, po katerih se bo odvijal počasnejši promet . iS - vi r' i ' j k '.' ' : • " -v' < ' > i . . polemična je že poslala razpra- cem vsa možnost upravljanja pre-va v našem dnevnem časopisju ko organov upravljanja, ni pa re-zaradi statuta lesne industrije čeno, da jc že samostojna skupina Jelovica v Škofji Loki. Prav zara- delavcev na določenem mestu sadi tega, da bi uskladili posamezna moupravni organ. Prav v tem stališča, je bila pred dnevi skupna pogledu je bilo na račun statuta seja komisije za statute delovnih Jelovice največ pripomb. Statut organizacij pri občinski skupščini namreč uzakonjuje celo vrsto sa-Skofja Loka in statutarne komi- moupravnih organov, kot so zbori si iz Jelovice. proizvajalcev posameznih enot, V razpravi se j> jasno pokazalo, sveti posameznih delovnih enot, da so bila stališča občinske sta- vodje teh enot itd. —/vse to so tutaine komisije skpraj v celoii samoupravni organi, ki jih je pre-upoštevana in da ta stališča, do ko štirideset. Brez dvoma imajo katerih so med tem časom prišli ti organi tudi svoje samoupravne tudi v podjetju, popravljeni osnu- pravice, ali bolje, vlogo v procesu tek statuta tudi vsebuje. Skoraj samouprave. To ni v nasprotju z edino sporno vprašanje je bilo ustavb, ki dovoljuje tudi druge prav okrog upravljanja in organov organe samoupravljanja, poleg upravljanja. Ni dvoma, da mora- delavskega sveta, upravnega odbojno danes vsakega proizvajalca — ra in direktorja. na katerem koli delovnem mestu c, , , , ... t , • • . * ♦ i• i , i- i „ Statutarna kormsiia v Jelovici — smatrati tudi kot upravi talca. . „„ • „ ' 1 . jc šla prav gotovo v smeri naj- Prav gotovo pa ne moremo tudi j^g d^ent*li7.acije tudi v po_ vec al, man, slučajno tvorjene ,edu samoupravc> Vprašanje pa skupine delavcev smatrati kot že e formirani organ upravljanja. Usta je' )koliko bo v praksi mogoče k- noma zaraščena in skoraj va jasno pravi, da je dana delav- vefl'.ln sPravitl. v življenje njihov gia Več služiti svojemu I 1 ' v relativno precej kompliciran me- r.... , V jeseni skozi podvoz Jeseničani, pa tudi številni domači in tuji turisti, ki potujejo skozi Jesenice, z zanimanjem opazujejo dela pri gradnji priključka na novi. podvoz na jeseniški železniški postaji. Gradbeno podjetje Gradiš dela sicer s podvojenimi močmi, vendar ni izgledov, da bi bil podvoz dograjen do jeseniškega občinskega praznika, kot se je že govorilo. ^ Podpredsednik občinske skupščine France Gašperin pravi, da bi dograditev prve in druge faze podvoza bila zaključena že lansko leto. če zaradi »akcije Skopic« ne bi bili primorani prekiniti teh del. Prva dela — 'rušenje hiš na je doseglo svoj cilj. Mojstrana je sevemj strani podvoza so zaklju- polna gostov. Društvo ima na raz-čena. V teku jc izgradnja pri- polago poleg 63 postelj v hotelu precej komplich hanizem samoupravnih organov, koiiko si bodo vsi lastili pravic, ki jih nimajo , in koliko se bodo branili vseh odgovornosti, ki jih prav gotovo imajo, ne samo kot samo-senic in varnejšega ter udobnej- "pravni organ:, temveč tudi kot šega prometa skozi Jesenice ki delavci na, jiosamezmh delovnih skozi podvoz na južno stran Je- mestih. senic ter dalje proti Bledu. Teži- Ce bo kolektiv Jelovice hotel ti pa bo za tem, da bo gradnja spraviti v življenje lakšen meha-podvoz.a Čimprej povsem zaklju- nizinu) samoupravljanja kot je čena, najpozneje pa do izgradnje predviden v njihovem osnutku predvidene gorenjske avtostrade statuta, potem bo potrebno v skozi Jesenice, oz. Podmežakljo. statutu zelo podrobno razmejiti pristojnosti posameznih organov in prav v tolikšni meri prenesti nanje tudi odgovornosti in posledice teh odgovornosti. Prav gotovo je, da bo šele praksa pri izvajanju načel statuta pokazala, koliko so posamezne postavke življenjske in koliko ne. Z. P. Dijaki za atletiko Člani dijaškega športnega društva »Janez Peternelj« na škofjeloški gimnaziji so po zaključku pouka začeli urejati atletske steze in druge atletske naprave, ki so že dlje terjale temeljitega popravila. Atletska steza jc bila popolni mo-namenu. Tudi ostali atletski objekti niso bili nič boljši. Dijaki so stezo skrbno opleli in jo posuli. Delovna akcija jc trajala teden dni. Opravili so skoraj 250 delovnih ur. Verjetno vsega, kar bi bilo potrebno napraviti na telova-dišču, tokrat šc nc bodo mogli storiti, ker je precejšnje število dijakov že odšlo na delo v posamezna podjetja. Ostalo bodo naredili v septembru ob začetku novega šolskega* leta. Mojstrana polna gostov Statuti premalo jasni I>regie^fSlJa Za statute delovnih organizacij in zavodov je doslej dov. p3a « statutov gospodarskih organizacij in 24 statutov zavo-**,*zjnihidi In* uS°tovi,a> da so premalo jasni in precizni v posa-^ zak h" SkoraI vse statute bo potrebno vskladit; s tcmelj- Ijanja v°^1orn o, volitvah delavskih svetov in drugih organov uprav-Poudar,- klovnih organizacijah. V posameznih primerih jc preveč J°na uprava in strokovni kolegij. gojilo Železarni •Ker sr> ■ ' rckonstn.L J-e po novcrn izračunu povečala predračunska vrednost u na piiincr —1---— —.--- , imela namesto originalnih dveh žiser Zdenko Furlan je povezal ou-dejanj še vasovanje .in kmečko lomke iz »Sna kresne noči«. . \yv ohcet. Delo je priredil i,n glasbeno ]eta<<< »Othella« im »Romea in #■ opremil s pomočjo glasbeno-naro- W»» v posebno predstavo. Zj«W dopisnega inštituta Janko Krak, mivo fc- da bo poudarek na Ojnfjj ki jo tudi režira. Zanimive bodo miki igre in ne v besedi, v k:>11 originalne vasovalske pesmi iz Je Shakespeare najmočnejši, n Selške doline in Bitnja. Pel jih bo torišče za to predstavo pa bo n* Studentovski oktet. Kmečka ohcet Cankarjevem trgu. ob zaključku pa bo uprizorjena Vsa scena za predstavo so delo po zapisih iz žabnice. inženirja arhitetkta Molke. Folklorne motive so dodali tudi V času poletnih prireditev Pj* je bilo 864 posameznikov, 2568 jih »Cvetje v jeseni«, belo so z veli- organizatorji pripravljajo še vec je bilo v skupina in 41 tujcev. V kim uspehom uprizorili že lani. .presenečenj. Ob 85-letnici pesnik* primerjavi s prejšnjimi leti obisk Prizorišče pa je bilo zanrto v Cvetka Golarja iz Gosteč namera-precej narašča. V letu 1963 je bilo okvir dvorišča. Letos bo delo živo, vajo prirediti spominski večer, na 3099 obiskovalcev, leto brez kulis. Obe deli bosta v lo- katerem bo njegove pesmi P6. Slovenski oktet. V grajski kapel1 pa bo koncert s harfistko SterlC Žužek itd. Samo še dober teden nas 1° od prireditev in lahko bomo u8°" tovili ali je loškim prirediteljem Z razstave votivnlh podob v galeriji Mestne hiše v Kranju. Podoba je s Studenčice pri Radovljici; nastala je 1761. leta v spomin na požar v Predtrgu, ki je pogorel do tal. Avtor podobe ni znan. Spacal na Bledu V razstavnem prostoru festival- Jeseniški igralci na Hvaru Od 18. julija do 4. avgusta bo na Hvaru zvezni festival dramskih skupin iz vse Jugoslavije. Na VIL reviji dramskih skupin Slovenije je zasedla amaterska skupina »Tone Cufar« Iz Jesenic prvo mesto. S tem si je skupina priborila pravico do nastopa na festivalu na Hvaru. Predstavili se bodo z dramo španskega pisatelja F. Lorce: »Dom Bernarde Albe«. Poleg jeseniških gledališčnikov pa bo sodelovalo še amatersko gledališče Iz Tolmina. Za uvod bo uprizorilo gledališče iz Vlrovl-tlc Shakespearovega »Hamleta«; 23. julija bodo nastopili Tolmincl z »Mandragolo«; Jeseničani pa šele prvega avgusta. O prizadevanjih delavske univerze v Radovljici K> Razvoj sili k učenju ne dvorane na Bledu so v tem uspelo letos še bolj kot lam. tednu odprli novo razstavo grafik . ^' slikarja LOJZETA SPACALA. Znani umetnik iz Trsta jc razstatlja! na Bledu že lani. i Redne razstave, ki jih prireja med poletno turistično sezono na Bledu likovna komisija sveta Svobod in prosvetnih društev občine Radovljica, so prav lepo dopolnilo k rednim blejskim prireditvam. Gostovanje doma JNA iz Beograda V četrtek, 16. julija ob 20.15 bo v dvorani kina Center zbora im simfoničnega orkest Letos vec.no prireditev prirejajo Doma JNA -? Beograda. Pod vodstvom dirigenta FraJS Klinarja bo 160-članski ansambl v festivalni dvorani, tako da si številni obiskovalci lahko ogleda ,10 Delavska univerza Radovljica je Ijajo izpite ob zaključku vsakega ne, od potopisnih, vzgojnih, poli- v sezoni 1963/1964 svojo izobraže- letnika. tičnih in kulturnih. Anketa, ki jo valno dejavnost precej razširila Poleg tega pa je delavska unk je vodstvo univerze razpisalo med glede na prejšnje leto. Najbolj se verza prirejala tudi različne stro- poslušalci ob koncu sezone maja že: France Godec s kiparko TTaf- ljevica). Poleg kantate pa nam je uveljavilo družbeno, strokovno kovne tečaje, kakor so pač nare- meseca, je zelo ugodno ocenila narjevo, Rudi Simćić, Olaf G!o- do posredovali zborne in opem ter splošno izobraževanje. V enem kovale potrebe delovnih organiza- delo, izrekli pa so anketiranci tu- bočnik in Loizc Spacal. Do kon- arije iz oper »Nabucco«, razstavo kar mimogrede med gvaja, 0bradovičev »Simfonijski odman in pred predstavami. epitaf« (kantata na besedilo P°c' Doslej so na Bledu razstavljali me »Kad.injača« Slavka Vukosav- bo- letu se je zvrstilo kar 12 različnih cij. Čeravno nekatere od teh niso di nekaj koristnih nripomb in kri tečajev, seminarjev ali šol za dru/- pokazale dovolj zanimanja za po- tičnih ocen. — J. B. heno izobraževanje. Navedimo jih bude delavske univerze, je bilo samo nekaj: večerna politična šo- medsebojno sodelovanje vendarle la, seminar za vodstvene kadre, uspešno. To velja zlasti za stro- šole za starše in za mladino, se- kovne tečaje. Tako sta se med le- minarji za mlade upravljalce, mla- tom zvrstila dva strojepisna teča- dinska politična šola itd. V teh ja, začetni in nadaljevalni, tečaji tečajih in šolah je bilo vpisanih za pridobitev kvalifikacije v les- blizu osemsto ljudi, ki so priso- noindustrijski stroki, tečaji za vodje revirjev gozdnega gospo ca sezone se bo zvrstilo še. kakih leria Rusticana«, Carmen«, rKne* šest do osem razstav. Igor« in »Ero z onega sveta«. ali Gostje ,j iz Subotice stvovali 334 uram predavanj pogovorov. Ker v radovljiški občini ni nobene redne šole druge stopnje, je delavska univerza prevzela tudi skrb za strokovno izobraževa- obrambno in kulturno vzgojo ter darstva, tečaj za vodje skupin in pred leti, od letošnjega maja na- za revirne gozdarje. prej pa z deli nadaljujejo. V le- Splošno izobraževanje je zajelo tosniem letu bo po predvideva- turistično vzgojo prebivalstva, n->lh 7avoda za. spomeniško var- Pred proslavo Kokrškega odreda 22. julija v Dragi Grad Kamen v sklopu pomembnih spomenikov Z restavriranjem razvalin gradu stvb Kranj urejen spodnji kom- tudi vhod v grad, uredili # bodo Kamen v Begunjah so začeli že pleks razvalin, ostale razvaline pa spodnji dvižni most, del pritbčl.' Minuli torek je na Bledu gostoval zbor VOJVODJANSKO KOLO iz Subotice. Izvajal je bogat spored ljudskih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. Mnogoštevilni gledalci, zlasti tuji gostje, so bili s kvalitetnim izvajanjem gostov iz Subotice zelo zadovoljni. Danes in jutri pa bo na Bledu tradicionalni mednarodni plesni turnir. Sodelovali bodo plesni' pari iz Italije, Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Jugoslavije in od drugod. Na sporedu bodo klasični evropski ter latinsko-ameriški plesi. Prireditelja te mednarodne revije sta Plesna zveza Slovenije in Turistično društvo Bled. nje zaposlenih ljudi, ki si želijo izpopolniti svoje znanje. Prav v tem je ustanova pridobila v zadnjih nekaj letih precej izkušenj. Spričo razmeroma razvite industrije v občini se nenehno kažejo jezikovne tečaje. Turistično izobraževanje obsega dokaj širši krog ljudi kot minula leta. Tečaji so se letos prvič vrstili tudi v Bohinjski Bistrici in v Radovljici, medtem ko so na Bledu tovrstno potrebo po nadaljnjem izpopol- del° ,e poglobili. Tamkaj so imeli njevanju in pridobivanju strokov- Poseben tečaj za gostince, prire- ne*ga kadra s srednjo izobrazbo. V dilj Pa so tudi splošni turistični organizaciji delavske univerze je tečaj. Največji odziv med sluša- dclovalo v lanskem šolskem letu teljl jc bil v Bistrici, medtem ko 7 oddelkov redne šole različnih Je bilo na Bledu ter v Radovljici strok, med njimi oddelki srednje precej manj udeležencev. Na Ble- ekonomske šole, tehniške šole za du. V Radovljici ter v Gorjah in strojno in lesno stroko, oddelek v Bohinjski Bistrici so prirejali za dopisno šolanje ter administra- tudi jezikovne tečaje, vendar obisk tivni tečaj. Vsi oddelki spadajo bil tolikšen, kolikor bi bilo pod strokovno vodstvo ln pred- pričakovati v teh krajih zavoljo stojništvo tehniške srednje šole potrebe po znanju jezikov. Ljubljana ali ekonomske oziroma Delavska univerza je letos prvi- administrativne šole Kranj. Od- krat precej razširila svoje delo delkl delajo po programih rednih zlasti na okoliške kraje in vasi. šol, le da je sistem šolanja slu- Tako je organizirala v pretekli se- šateljski, tako da kandidati oprav- zoni 217 predavanj različne vsebi- Tak je bil grad Kamen v Dragi v Valvazorjcvih časih na i bi restavrirali v prihodnjem desni del skrajnega desnega s* letu. pa in še nekateri drugi koliK Tako bo ohranjen kletni del, toliko dobro ohranjeni deli bivs del obrambnega stolpa, kjer je bil ga gradu. Po restavriranju in ureditvi dohodov do razvalin se bo grad . men še bolj uspešno kot doS uvrstil v krog tamkajšnjih sp menikov: gradu in grobišča v gunjah, grobišča v Dragi, Hu čevega gradiča in drugih. Grad Kamen je začel P">Pad«g. ko so začeli delati graščino V; ^ gunjah. V Valvazorjem času j* še dobro ohranjen in iz tega c ■ je tudi bakrorez gradu — izdf -e v Valvazorjevi delavnici. Gra« J sicer ^značilen primer srednjix ške grajske utrdbene arhitekt in je v času svojega obstoja živel vrsto prezidav. Posebno J zanimiv, ker ga ljudsko i*ro povezuje z zgodbo o PegannO Lambcrgerju. Ugotovljeno je, da so del diva gradu Kamen uporabh zidavi cerkve v Begunjah. Pose to velja za kritino. Ivanov - Leonov: 45 Geturi je strmel v eno točko in stisnil zobe. Zdelo se je, da rešuje težko nalogo. Videti je bilo, ko da sploh ni spoznal krvnikov, ki sta uporabljala klešče, ogenj in vodo. Mučitelja s tetovaranim obrazom je nenadoma obšla prazno-verna groza pred čarovnijami Dedana Geturija, ki so mu pomagali da sploh ni občutil bolečin. Kaj drugega naj bi bilo posredi, kot čarovnija! Vselej, kadar je z obema rokama prijel klešče, je mrmral rotila proti hudobnim duhovom, ki bi se lahko zarotili proti njemu, in skrivaj se je dotikal talismana, ki ga je nosil v žepu kot zaščito proti čarovnijam Mau-Mau. / »To so čarovnije,« je prestrašeno rekel častniku. »Ničesar se ne boji. Dovolite, da odidem, bvana.« * * Preiskovalec je bil utrujen. Polnoč je žc zdavnaj minila. Bled, z drobnimi kapljicami znoja na čelu, je stal zraven jetnika Ln govoril z narejeno sladkim in neprepričljivim glasom: »Ah, ti, Dedan. Spregovori in vse bo takoj končano. Zal mi je zate ... « Nenadoma se je obrnil k mučitelju s tetoviranim obrazom, ki se je po daljšem odmoru spet prikazal v celici, in zarjovel: »Kaj, mar hočeš sam odločati? Prestrašil si se, kaj? Vzemi klešče ...!« Stražar Vakamba z belo brazgotino na čelu je skoraj nezavestnega Geturija dolgo vlekel po neskončnem hodniku. Zvenketaje s ključi j^ odklenil ključavnico, potegnil jetnika v samico in ga vrgel na hladen kamnit pod. Geturi jc odprl oči. Stražar ga je stresal za ramo. »Slišiš?« 17 Geturi je utrujeno in brezizrazno gledal človeka, ki se je sklanjal nad njim. Le-ta je previdno pogledal proti vratom in spregovoril: »Prihajam od Cara. Caro je v Nairobiju.« Geturi je molčal. Mar so ujeli tudi Cara? Ustnice moškega so se dotaknile Geturijevega Ušesa: »Sonce vzhaja nad gozdom.« Geturi je molčal. Nova sovražnikova zvijača! »Če ne verjameš — je tvoja stvar, čez pet dni bom ponoči v službi in tedaj se pripravi. In molči! V celici imaš vohuna.« Geturi je pomislil Morda je moški z brazgotino izdajalec? Drugi stražar mu je prinesel skodelo koruzne kaše in jo vrgel na tla. Jetnik je dvomljivo povohal hrano: od sovražnika lahko vse pričakuješ. Geturi je pojedel večerjo in padel v težak sen na kamnitih tleh. Zgodaj zjutraj ga je prebudila nepremagljiva žeja. Sovražniki so mu nekaj primešali v hrano. Dolgo je razbijal po vratih, vendar sc ni rfihče oglasil. Hrbet ga je bolel, krive so bile palice in klešče, in prav tako so ga bolele roke in noge, Geturi je začel preiskovati celico: morda bo našel kotiček, kjer lanko zbeži? Majhno okence z debelimi križi je bilo obrnjeno proti dvorišču, k umazanemu kosu zidu. Vrata so bila iz težkega železa. Dan jc minil. Ves dan je bil žejen, vendar se ni nihče prikazal. Naslednja noč je minila v strašnem trpljenju. G^eturi je bil na pol nezavesten. Hodil je po pustinji kot tedaj, ko je bil še deček in je šel z očetom proti severni meji. Sonce je pripekalo. Ogenj je pražil kri. Bilo je vroče in grlo je bilo neznosno suho... Zjutraj so ga spet odpeljali k zasliševanju. Preiskovalec ga je spet prijazno gledal. Na mizi je stal velik steklen vrč z bistro vodo. Toda Geturi je ravnodušno pogledal vrč in sklonil glavo, da sovražnik ne bi videl, kako ga peče grlo in kako požira slino. »Sedi, Geturi.« »Jaz sem Nžorogi, bvana.« »Sedi, Geturi. Želiš vode?« — Preiskovalec je vzel vrč in začel počasi nalivati vodo v velik kozarec. Geturi v življenju šc ni slišal prijetnejših zvokov, kot je bilo to žuborenje^ vode. Kako lepo bi bilo, če bi v izsušeno grlo, razpokano kakor zemlja pod sončnimi žarki, vlil vso hladno količino iz iskrečega se vrča! 1 »Ne bom pil, bvana.« — Geturi je gledal svojega mučite s pogledom človeka, ki se je pravkar dobro najedel in izpil vse kokosovega oreha. ^Q Zasliševalec ga je občudoval. Starj mučitelj je videl mj^jtf močnejših jetnikov, ki so bili po dveh dneh brez vode priprav'J podpisati lastno obsodbo, da bi le dobili kozarec vode, koz ki ga zdaj sam drži v roki. Zasliševalec se je razjezil. Ne, stri bo tega črnca! Prisilil g . ^ da bo vse povedal! če so ga ujeli, mora tudi vse povedati! Pi.c valeč je planil izza mize. »Pretepajte ga! Pretepajte ga, dokler ne bo spregovoril!« . Krvnika sta vrgla jetnika na tla. Zasliševalec se ni zna' Jo'' obvladati in sam je planil nad jetnika in brcal že skoraj P noma neobčutljivo Geturijevo telo... * .-v Zasliševanje je trajalo tri dni. Vselej so prinesli GetiirM^ celico na nosilih. Preiskovalec je ukazal, naj mu dajo malo in hrane, sicer bi umrl bil irane, sicer bi umrl. je In čim bolj so krvniki trpinčili Geturija, tem odloc!^L]tH;iflc njegov sklep,,da ne bo nič priznal. Ko so postale bo losne, je poskušal misliti na Vanžikin obraz, na obraze ^ Dil njegov sKicp, ,oa ne oo me priznai. is.o so posui.v neznosne, je poskušal misliti na Vanžikin obraz, na obraze ^ rišev, ki so mu zaupali. Mar bi lahko zamenjal svoje *!v*J,S?i*ijtlrf življenje ljudi, ki jih ljubi? Nikoli ne bo postal izdajalec, ^.^li mu lahko vzamejo živlienje, vendar mu ne bodo mogl ^,-il vzeti zvestobe do jjudstVa, zvestobe do ideje, za katero se .1 skupaj s, svojimi tovariši! nog3'1 Četrtega dne jc bil Geturi spet pred preiskovalcem. Na je komaj stal, vendar je poskušal stati zravnano. »Torej ne boš priznal, mrcina!« je zarohnel preiskovalec. « sva'opravila. Jutri bo sojenje in potem sledijo vešala!« ^ .^j Toda ko so jetnika odpeljali, se je v preiskalčcvi duši prebudilo. Poglavar Mau-Mau, ki se ni vdal, je vzbujal v ^ ^ xi—u.. i,: *i.,n«-i« *i"-jto spoštovanje. Nekaj. budilo na dnu njegovega • ..šel^t zaporu. V sobo Z 1 "V^glc^ turi je za veliko mizo ZtS človeku, ki je sovražil življenje, skrito spoštovanje. Nekaj, --^o, bilo podobno občudovanju, se je prebudilo na dnu njegove^ okrnelega v okrutnosti... Sojenje se je pričelo zjutraj, v na oknih^so pripeljali deset mož. Geturi je postarnega človeka v črnem ogrinjalu in z belo lasuljo. Prodam'zavorne bobne z guma-JJJ 16 col in rabljeni moped Co-Ubrl. Naslov v oglasnem oddelku 2872 Prodam motorno kolo »Galeb« 150 cem v dobrem stanju. Ogled »nožen vsak dan od 15. do 20. ure v Cerkljah 21 2876 Prodam kompletno spalnico Iz •rehove korenine — furnirano, Jer zazidljive parcele k. o. Puštal, ?*• Loka. Ravnikar, Partizanska 20, Kranj 2901 Prodam 6 dobro ohranjenih za-■teklenih oken z dvojno zaporo jn zelenimi roletami 145X 100. Koželj Vinko, Jezerska c. 17, Kranj 2915 Prodam Lambreto 150 ccm. Potočnik Anton, C. Svobode 13, Bled 2916 Prodam staro ostrešje za drva. Naslov v oglasnem oddelku 2917 Prodam vola težkega 550 kg. Na- SLI oglasnem oddelku 2918 Prodam »kufreno« kopalno peč. *-avrl, Benedičičcva 8, Jesenice 29191 Prodam Iseto, letnik 58. Naslov ^oglasnem oddelku podružnice' i!* Jesenice 2920 Prodam Jeseniško žlindro. Kranj ^stikova 8/a « 2921 Prodam voziček za invalida. — jenberger Marija, Zg. Bela 8, "reddvor 2922 Prodam zidno opeko, poizve se Smlednika 41, Stavblšče, Kranj - 2923 ?ftft°dam kmečkega konja ter *W butar za krušno peč. Zbilje 8t- 4, Smlednik 2924 Prodam dve kompletni postelji, lorkar Vladimir, Koroška c. 12, *ranj 2925 Prodam 20 čebeljih družin AZ Dre* panjev. Šenčur 87 2926 Prodam kravo dobro mlekarlco. Brniki 1, Cerklje 2927 Ugodno prodam samsko spalnico ln električni štedilnik. Ogled Spevno od 11. ure do 15. ure v lavcarjevi 53/1. 2928 Poceni prodam dve malo rabi je-JJ dvodelni okni 100 x 115, o»te-lon1^ m vrata nova kompletna "«X70. Ljubljanska 27, Kranj 2929 Prodam levi štedilnik, dvofazni ■leveč in kuhalnik na 3 plošče. **s'ov v oglasnem oddelku 2930 prodam rdečo semensko deteljo, veiesovo 6, Cerklje 2931 prodam elektro motor 7,5 KM, ouna 28, Kranj pri Predosljah 2932 ^e,° ugodno prodam kmečko £°*e«tvo z gospodarskim poslop-11a Z vsem inventarjem in zem-I : Takoj vseljlvo. Trnovcc 12, zenica pri Zagi, Medvode 2933 tJLr°daim dobro ohranjeni 300-11-**Wc| sod za sadni mošt. Križaj Janez, Trboje 60, Smlednik 2934 p Prodam motorno kolo znamke rucn 175. Olševek 5, Preddvor Pro„ 2935 j '"aam več stoječega sena. amnik Slavko, Smarjetna gora 3. Kra'->i 2936 prodam rabljen, vendar odlično bl!Lanjen električni štedilnik na 3 £!°*«e in pečico. Partizanska 16. *ratli 2937 Prodam motorno kolo znamke DKW tip 55. Podbrezje 76, Duplje 2938 Prodam motorno kolo NSU Maksi. Florjan Lctnar, Klane pri Komendi 2939 Prodam 6 tednov stare pujske. Soklič. Selo 22, Bled 2940 Prodam Opel Rekord in Fiat 750. Poizve »e v gostilni Pod Krvavcem v Cerkljah 2941 Ugodno prodam 3 nova dvodelna okna z roleto. Smledniška 100, K ran i 2942 Prodam motor PUCH roler 125 ccm. Meglic Janez, Bodovi jc št. 15, Tržič 2943 Prodam brejo kravo, ki bo v kratkem tretjič teletila aH po Izbiri. Suha 7, Kranj 2944 Prodam več komadov osi In obroča za klmpež. Mavčiče 70, Smlednik 2945 Prodam kravo s teličkom. V ovije 43, Šenčur 2946 Po ugodni ceni prodam 10 kom. traverz, dolgih po 10 m, višine 12 centimetrov. Potočnik Andrej, Fovt 7, Selca nad škofjo Loko 2947 Prodam prašiča po 50 kg težkn. Cerklje 108 2875 kupini Kupim hišo na Bledu aH v okolici. Tudi nevseljlvo. Ponudbe poslati na Bled, Mladinska cesta 5. »Vila Marica« 2948 Kupim rabljeno usnjeno obleko ln čelado. Matoševič Milan, Stru-ževo 2, Kranj 2949 Kupim 20 litersko mlekarsko posodo (kangljo). Naslov v oglasnem oddelku 2950 Kupim dobro ohranjen brzopa-rilnik od 150 do 200 litrov. Pintar Franc, Sv. Duh 7, Skofja Loka 2951 Kupim enostanovanjsko hišo v okolici Bleda aH Radovljice. Plačam v gotovini. F. H., Ljubljana, Linhartova 64/50 ostalo Sprejmem mizarskega vajenca. Ogris Andrej, mizar, Trojarjeva 9, Kranj 2889 Gasilsko društvo Predoslje priredi v nedeljo v Naklem ob 15. uri vrtno veseHco v vsakem vremenu. Igrajo veseli trgovci. Vljudno vabljeni! 2854 Iščem žensko za skrb starejših zakoncev. Hrana in stanovanje zagotovljena. Plača ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 2952 Avtomehanika — pomočnika sprelmem takoj. Soba na razpolago. Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska 5 2953 3. julija 1964 sem pozabila od pol 9. ure do 9. ure krilo — črno plisirko. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Djananovič Vida, Savska cesta 46, Kranj 2954 Našla sem moško rogovo kolo. Zasavska 38, Orehek, Kranj 2955 Mlad fant išče sobo. V prostem času bi pomagal pri domačih delih. Oddati ponudbe pod »Takoj« 2956 10.00* dinarjev nagrade dam tistemu, ki ml nudi aH preskrbi v nalkralšem času preprosto neopremljeno (ali opremljeno) sobico. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2957 Sprejmem pekovskega pomočnika aH priučenega. Pekarija Šenčur 87 2958 Nujno potrebujem žensk0 P° možnosti z znanjem kuhe, k manjši slovenski družini v Avstrijo. Vse potrebno uredimo sami. Ponudbe na naslov LEICHTFRIED 8ELPR1TSCH 18 — VELDEN! Informacije v oglasnem oddelku 2959 Podpisana Horvatova, Koroška št. 51, Kranj, sporočam Jožetu Komcnskl In Pircu, da Izpraznita mojo klet do 20. julija t. 1. (Kasneje ne odgovarjam za njihovo stvari.) 2960 30/165 fant s strokovno izobrazbo m svojo hišo, želi snoznatl simpatično in pošteno dekle do 28 let zaradi ženltve, sHka po možnosti zaželena. Ponudbe nod »miren dom« 2961 V torek sem Izgubil od Šenčurja do Kranja zapestno uro. Prosim proti nagradi vrniti. Na«lov v oglasnem oddelku 2962 Tako| vzamem garažo v najem. Lamovšek, Mlakarjeva 2, Kranj 2963 Pozivam opazovano osebo, ki ml je vzela na parceli v Luznarje-> vi ulici betonsko železo, da ga v izoglbu kazenskemu postopku vrne 2964 Dekle, šivilja, 44, želi znanja s poštenim fantom z lastno hišo. Oddati ponudbe pod »Tiha sreča« 2965 ZAHVALA Ob obletnici smrti našega dragega moža in očeta JAKOBA MOHORIĆA se prav lepo zahvaljujemo organizaciji ZB na Trati in sindikalni podružnici Jelovica Skofja Loka za izkazano pozornost in pomoč, ki sem jo bila deležna od njegove sjcnrti do danes. Žalujoča žena Anica, hčerka Vera in sinček Janko ter ostalo Mohoričevo sorodstvo Stari dvor, 11. julija 1964 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše dobre mame * j* »s ' \ • *l -' T ANGELE ZUPANC se prisrčno zahvaljujemo vsem, kj so jo spremili na njeni zadnji poti in ji v slovo darovali cvetje ter nam izrekli sožaljc. Najlepše sc zahvaljujemo prof. dr. Stanku Mahkoti, dr. Jožetu Bohinjcu in gospodom duhovnikom. Žalujoča hčerka z družino, mati in nečakinja Voklo, 10. julija 1964 Zahvala Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 27. letu starosti za vedno zapustila naša hčerka, sestra nečakinja in teta KRISTINCA OREHAR IZ PREDOSEU Toplo se zahvaljujemo dr. Maverju za lajšanje bolečm v težki bolezni, gospodu župniku, pevcem, uslužbencem KžK obrat Oljarica, upravnemu odboru in sindikalni Podružnici IBI Kranj, vsem sorodnikom, sosedom ter V9em, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. Žalujoči: mama, ata, Cvetka, Peter, Marija, nečak Tomaž, Anica z možem ter Albinca z družino »ŽITO« LJUBLJANA — EE Gorenjska sprejme takoj 2 skladiščna delavca v skladišče Lesce, v mlin Globoko pa mlinskega delavca ki bi imel veselje do pri-učitve. Osebni dohodek po pravilniku. Stroške prevoza na delo povrnemo nad' 600 din, tudi za lastna prevozna sredstva. Zahvala Ob smrti našega dragega moža in očeta AVGUSTA KAVĆIĆ-URHA se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ali na kakršenkoli način počastili njegov spo-*nxn. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žen« Tončka, sinovi Gustelj, Boris in Jure ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU razpisuje 1 delovno mesto KONSERVATORJA - tehnika (gradbene stroke) s srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso. Nastop službe s 1. avgustom. Plača po pravilniku zavoda. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju Krani. Titov trg 4 (tel. 21-63) »•aču ,n t,ska Cp »senjski tisk« Kranj, Koroška cesta S. TekočI ured nP1*1 NB v Kranju 607 11 1-135. Telefoni: glavni In odgovorni 1300 "redništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno bou ,rJesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, soda m ,din# mah ogiaai 28 naročnike 20, za nenarocnlke 30 din bese-l>iePlačanih malih oglasov ne objavljamo. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET v Kranju razpisuje delovno mesto svetovalca za praktični pouk. Pogoji: 1. višja komercialna šola ali ustrezna srednja šola 2. ppslovodska šola ali visokokvalificiran delavec z nekaj let prakse Razpis velja do izpopolnitve izpraznjenega delovnega mesta. Stanovanja ni. Ravnateljstvo Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in |lh ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti In lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 3,25 •/• nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 »/• nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 Vi nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 B/o nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 •/• PRODAMO dva karambolirana osebna avtomobila I. Zastava 750, leto izdelave 1964, prevože-nh 4000 km. Izklicna cena je Din 950.000.—. II. Zastava 750, leto izdelave 1962, prevoženih II. 000 km. Izklicna cena je Din 550.000.—. Ogled vozil je možen vsak dan od 6. ure do 14. ure v mehanični delavnici »Trans-turist« v Skof ji Loki. Pismene ponudbe sprejemamo do srede dne 15. julija 1964 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj »Puškama« Kranj, Ješetova 3, tel. 24-34, 23-98 razpisuje Javno licitacijo za prodajo iz osnovnih »ft&fsteV TOVORNI AVTO »Opel Blitz« nosilnost 1,75 t — začetna cena 500.000 din. Licitacija bo dne 20. Julija 1964 ob 8. uri za gospodarske organizacije, ob 10. uri pa za privatni sektor, v kolikor predhodna licitacija ne uspe. Informacije lahko dobite te-lefonično. Gasilsko društvo Podbrezje ponovi v nedeljo, 12. julija 1964 popoldne GOZDNO VESELICO NA TRATI, na katero vas vljudno vabimo! GOSTINSKO PODJETJE »TURTST« LESCE SPREJMI- 7A STALNO NATAKARICO Odkunu letno steklenice za nivo. vsako količino a 40 din v skladiščih: Kranj, Skofja Loka, Tržič, Kranjska gora, Bled, Lesce. Podjetje »VINO KRANJ« Gasilsko društvo Predoslje priredi v nedeljo, 12. 7. 1964, ob 15. uri VRTNO VESELICO V VSAKEM VREMENU Igrajo veseli trgovci. ; . Vljudno vabljeni »SUMI«, tovarna bonbonov in peciva Ljubljana, obrat GORENJKA tovarna čokolade, LESCE pri Bledu razpisuje ŠTIPENDIJO NA KEMIČNI FAKULTETI živilska smer Lastnoročno napisane prošnje jc poslati takoj direktno v obrat Lesce. Prednost imajo kandidati iz okolice (Gorenjska) in višjih stopenj KADROVSKA KOMISIJA CENTRA ZA REHABILITACIJO IN VARSTVO SLEPIH SLOVENIJE SKOFJA LOKA RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. POLKVALIFICIRANI DELAVCI (4) KOVINSKE STROKE 2. KNJIGOVODJA — SALDOKONTIST POGOJI: AD 1.) OBVLADANJE DEL NA STRUŽNICAH ALI VSAJ VESELJE DO PRIUCITVE TAKIH DEL AD 2.) EKONOMSKA SREDNJA SOLA IN VSAJ ENOLETNA PRAKSA V KNJIGOVODSTVU PROŠNJE S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM IN NAVEDBO DOSEDANJE ZAPOSLITVE SPREJEMA UPRAVA ZAVODA. OSEBNI DOHODEK PO PRAVILNIKU O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV. S STANOVANJI ZAVOD NE RAZPOLAGA. RAZPIS VELJA DO ZASEDBE DELOVNIH MEST. Komisja za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju »AGRARIA« Kranj razpisuje delovna mesta: 1. Korespondent splošne delovne enote, 2. dveh kvalificiranih prodajalk za prodajalne v Kranju, 3. poslovodje za kiosk Radovljica, 4. 5 vajencev — od tega 2 za Kranj, 1 za Tržič, 1 za Jesenice in 1 za Žiri. POGOJI: Pod 1. — popolna srednja šola z znanjem strojepisja in stenografije, Pod 2. — K V prodajalka, Pod 3. — KV prodajalka z nekaj prakse, Pod 4. — uspešno dovršena osemletka. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po Pravilniku. SOBOTA, t!. fuUfa !»M M. Twain: Tom Sawyer- detektiv L- 34. Bil je tako razburjen, da mu je jemalo sapo. Vsa v strahu sva strmela na pot. Tam je v senci dreves prihajala neka postava, čisto razločno sva jo videla, ko je bila tik pred nama in je stopala v svetlo mesečino. Tedaj sva se sesedla, kot da bi treščilo v naju, saj ni bilo mogoče, bil je duh Jacka Dunlapa! — Nekaj minut sva ležala negibno. Ko sva spet pogledala na pot, je bil duh že izginil. »Ti,« je zašepetal Tom, strahovi so vendar videti sivi in megleni, ta pa nI bil tak.« t 35. Napotila sva se proti farmi strica Silasa. 2e sva videla luči, ki so nama iz hiše svetile naproti, ko je Tom rekel: »Huck, veš, kaj se bo zgodilo zdal? Tista dva moža bosta povedala, da sta slišala krik in sta morilca pregnala. Potem pride komisija, si ogleda vse na kraju samem in preden mrliča pokopljejo, bodo vse njegove stvari prodali na dražbi, da bi lahko plačali pogrebne stroške. Nato zadeneva v črno.« — »Kako v črno?« — »No, saj je vendar jasno: kupiva čevlje za dva dolarja.« — »In dobiva diamanta.« 36. »Zdaj pojdlva v hišo in da mi o roparjih, o diamantih In o umoru niti ne črhneš, zapomni si! Nato sva krenila prek dvorišča — bilo je še vse tako kot nekdaj, to naju je zelo veselilo — in prišla v pokriti hodnik med drvarnico in kuhinjo. Tu je viselo marsikaj, kar sva že poznala, med drugim tudi strica Silasa zelena karirasta delovna halja. Brž sva pritisnila na kljuko sobnih vrat in vstopila. Teta je bila neznansko vesela, da sva prišla. »Kje sta se spet potepala, fanta!« je zaklicala. Sport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špc MAHMUD KAPIDZIĆ Nogometaš, ki bi čimprej rad postal gradbenik Kladivarju srečno pot Mahmud Kapidžič, standardni krilec ljubljanskega drugoligaša, me je ob dogovorjeni uri pričakal na hodniku dijaškega doma na Zlatem polju, ki je v dneh priprav Olimplje v Kranju postal njegov dom. Odprl mi je dvoje vrat in znašla sva se v bučni sobici, kjer sta trenerja in mož iz tehničnega vodstva igrali tarok. Prvo in še nekaj naslednjih vprašanj sem moral dvakrat ponoviti, da je fant, ki sc je najprej opravičil, češ da mi obrit, vedel, za kaj se gre. Lažji del najinega razgovora se je pričel šele potem, ko so se pri sosednji mizici sprli in pometal: karte ob mizo. — Kako novinarjem odgovarjate na standardna vprašanja? »Pred 26 leti sem se rodil v Blleči v Hercegovini. Ko sem bil v 20. letu, sem v ,študentovskem klubu Bosna v Sarajevu (resneje) pričel igrati nogomet. Potem sem z Železničarjem dve leti Igral v drugI in eno leto v prvi ligi, sedaj pa sem že leto dni član ljubljanske Olimplje. — Poročen še nisem, ker nimam stanovanja!« — Imate kaj bratov, sester ...? ,, »Dve sestri in dva brata. Brrt Enver je član Železničarja, za katerega večkrat tudi igra; misllr1 — prvem moštvu. Starejši brat pa je že prestar za žogo; brcal \', f"dl ko je bil mlad.« — Kako se počutite kot nc;.. »Vsi ljudje mislijo, da smo lsr--'.cl srečni ljudje in da se kar norčujemo iz denarja in prostega časa. To pa nI res, saj še tisti prosti čas, ki ga imamo, ne moremo izkoristiti za razvedrilo, ker smo po treningih tako utrujeni, da nismo za nobeno rabo.« — Pa denarni pogoji? »Ce se bomo potegovali za prvo mesto, bodo boljši in se bodo približali prvoligaškim!« — Boste še dolgo ostali pri Olimpiji? »Pogodba se mi bo iztekla čez tri leta. V tem času bi rad doštu-diral na gradbeni fakulteti; za naprej pa še ne delam načrtov.« — Vam je poznana igra celjskega Kladivarja, ki se sedaj bor: za vstop v drugo ligo? »Po eni tekmi, ki smo jo igrali z njimi, igre še ne bi mogel oceniti. Želim le, da bi Slovenija dobila še tretjega drugoligaša. Veste, če bomo imeli tri klube v drugi ligi, si med seboj lahko pomagajo — in najboljše moštvo ima več možnosti za prvo mesto.« —- Ali bo v zahodni skupini Olimpija prva? »O tem težko kaj rečem. V primerjavi s končano sezono bomo v prihodnji nekaj le na boljšem, ker bo moštvo sestavljeno iz 15 enakovrednih igralcev, medtem ko nas je bilo doslej le 12 ali 13 in smo bili zelo oslabljeni, če je bil katerikoli izmed nas poškodovan.« J. žontar „Dokler me bodo prsti ubogali, bom tekmovala66 DrugI čipkarski festival je za nami. Pokazal Je, da Je ta, tako cenjena veja umetne obrti še vedno zelo živa, saj je v Sloveniji še okoli 14.000 čipkaric. Veliko povpraševanje po njihovih izdelkih doma in v tujini pa je dokaz, da čipkarice v industriji še vedno nimajo konkurence. Najzanimivejši del festivala je bilo prav gotovo tekmovanje v hitrostnem čipkanju. Vse tekmovalke so namreč morale čimprej napraviti prtlček v obliki konjička. Ze drugič je zmagala 29-Ietna Marija Oblak s Trebije. Naredila ga je v času 21 minut in 11 sekund. V prijaznem razgovoru nam je povedala marsikaj zanimivega. »Čipkati sem začela s šestimi leti. Toda tedaj mi še niso hoteli dati »punkelna«, zato sem si pomagala sama. V blazino sem zabila žebelj, vzela nitko in poskušala vezti. Potem pa se je začelo zares. Doma je bilo sedem otrok in morali smo prijeti za delo. Toda večeri ob »punkelnih« so bi- je bil predrag. Sedaj pa ga dobimo skupaj z vzorci od »Doma«. Tudi zaslužek je že boljši. Povprečno lahko zaslužimo na uro od štirideset do petdeset dinariev, če pa si zelo priden in spreten, pa tudi po devetdeset dinarjev.« Ozrla sem se po sobi, toda nikjer nobenega prtička. Bila sem presenečena, zato sem vprašala, kako to. »No, če bi klekljala zase, bi mi ne bilo treba dosti. Nikjer v hiši namreč nimam prtička. In tudi v drugih hišah ga ne boste našli«. Kako pa je bilo v Ljubljrni? »Bila sem presenečena, da sem zopet zmagala. Letos nisem imela dosti časa, ker sem delala pri hiši in imam dva otroka. Toda prsti mi še vedno tečejo. Se bom tekmovala, dokler me bodo prsti ubogali«. — T. V. V četrtek so naši najboljši veslači ki se pripravljajo za nastop na olimpijskih igrah, z Bleda odpotovali v Luzern, kjer bodo na veliki mednarodni regati nastopili v četvercu brez in s krmarjem ter osmercu. Na Bled pa so prispeli veslači četverca brez krmarja zagrebške Mladosti, ki se bodo pod vodstvom prof. Lastovice prav tako pripravljali za nastop na olimpiadi! Gre za pomoto? Ne, pač pa za nezaupanje do dela Blejca Petra Klavore, ki trenira kombinirane olimpijske posadke. Klavora je sklenil, da bo čoln, ki se bo v Luzernu najbolje odrezal nastopil na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, kjer bo skušal doseči olimpijsko normo. Denimo, da bo to četverec brez krmarja. V tem primeru se bosta v Amsterdamu bila za prestiž dva jugoslovanska čolna zakaj četverec Mladosti bo, okrepljen z veslačem Krke Guberlnom, na EP zanesljivo nastopil! — Na sliki olimpijski kandidati krmar Balaš Bere, Masti*!, Mandič in Janjuševič, ki so se v četvercu prav lahko zaman pripravljali. Prijavljenih je že 12 držav V prvi polovici avgusta bo na letališču v Lescah veliko modelarsko tekmovnje z mednarodno udeležbo. Tekmovanje z nazivom »XI. evropski kriterij« organizira Zveza letalskih organizacij Slovenije. Tokrat bodo modelarji Evrope na leškem letališču tekmovali že tretjič. Doslej je prijavljenih že .SI tek-.movalcev iz Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, CSSR, Romunije, Bolgarije, Švice, Avstrije, Anglije Zahodne Nemčije in Jugoslavije (dve ekipi). Tekmovalci se bodo pomerili med seboj v modelarski kategoriji prosto letečih motornih modelov, imenovanih »diesel-penjači«. »XI. evropski kriterij« sodi v sklop priprav za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1967 na letališču v Lescah. — T. P. Trener doslej zadovoljen V okviru drugega dela priprav na ponovni start v II. zvezni hgi so na trening v Kranj prispeli nogometaši ljubljanske Olimpije. Ob tej priložnosti je trener Branko Elsner izjavil: »V Kranju bomo trenirali (od 6.) do 19. tega meseca, ko se spet preselimo v Ljubljano, kjer nas čaka tudi prva tekma s Šibenikom. — Na pripravah so naslednji igralci: vratarji Istenič, Skulj in Neševič (še ni član, prišel iz Rumc), prihodnji teden pride Zab-jek, ki pa bo jeseni odšel v JLA; obrambni igralci Jovičevič, More, Kokot, Srbu, Kulenovič, Kapidžič, Dorlev, šoškič in Biočič; napadalci Frančeškin, Zagore, Kranjc, Ni-količ, Corn, Veselica (prišel iz Reke in Benčič (ne zapišite, od kod je); jutri pride še Mladenović.« J. Z. nas je bilo več skupaj. Fantje so nam kaj radi nagajali, posebno kadar so hoteli plesati. Poskrili so nam klekljc ali pa potrgali niti. Malo smo se potem jezile, toda kmalu smo pozabile na to. Včasih pa jc bilo tudi hudo. ko nismo mogle dobiti sukanca ali pa Znameniti start - teka na sto metrov z olimpijskih l<*c- v Atenah. Zmagovalec Američan Burke (drugi z leve) je bil prvi, ki je startal po novi metodi Trgovsko podjetje Petrol, Ljubljana sprejme: — pornočnika poslovodje za bencinski s crvJs v Šk. Loki Pogoj: kvalificiral delavec v trgovini — lahko tudi druga Stroka. — Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, LJubljana — Vošnjakova 2/IV. 999 oumpinoe Po 1503 letih so olimpijske IgT' , zopet zaživele. Glavno mesto Grčije — Atene so bile v spomin "a antične olimpie gostitelj prvi!" modernih olimpijskih iger. Kiju'' temu, da je bilo na konferenci * Parizu zastopanih 34 narodov, k* so zagovarjali olimpijsko Idejo, 8° na prve igre v Atene poslali šport' nike le narodi iz 12 dežel. 5. aprila je bila na prenovljenem anttf' nem stadionu, ki seveda ni ustre-zal modernim zahtevam, svečan* otvoritev. Potem se je do 14. aprila 285 športnikov pomerilo v 9 panogah, ki jih Je v program uvrstil mednarodni olimpijski koriti' te (lahka atletika, dviganje uteži rokoborba, sabljanje, streljanj*' kolesarjenje, orodna telovadb«' plavanje in tenis). Kraljica športov — lahka atletika — je kakor v antičnih olim* piah tudi na prvih mednarodn'-J1 igrah vzbujala največ pozornosti-Zato bodo tudi atletski rezultati najzanimivejši izmed vseh ostalih disciplin: 100 m — zlata Thomas Burk* (ZDA) 12,0, srebrna Hoffma« (Nemčija), bronasta Szokolv1 (Madžarska); 400 m — Z Burk* (ZDA) 54,2, S Jameson (ZDA) 55/. B Gmelin (V. Britanija); 800n> Z Edvvin Flack (Avstralija) 2:11"' S Dam (Madžarska) 2:11,8. B GO' lemis (Grčija); 1500 m — Z Flac* (Avstralija) 4:33.2, S Blake (ZDAl» B Lcrmusiaux (Francija); mara to*1 — Z Louis Spvros (Grčiia) 2:58,58» 5 Vassilakos (Grčija), B Kellnef f Madžarska); 110 m ovire — * Thomas Curtis (ZDA) 17.6: višin« — Z Clark (ZDA) 181; dalMna j Z Clark (ZDA) 635; mllca — j WiHiam Hov' (ZDA) 330; tro«*nf — Z James Connollv (ZDA) 13.7* krr>~1a _ i Robert Garrctt (7n*; 11.2?; disk — Z Garrett (ZDA' 29:45 Za današnje po Ime «o WTI rezultati več kot skromni. 7.W0' valeč v teku na sto m°trov B"r' Ve se s*da| nalhr* P" h' u"rst" ^ flna'e kateregakoli kva-tlt^-ne'** ga ž«Misk(»ga t~Va. **<"i ho"^e re zultate bi la^ko It«"^ I« r ClarVa v sVofc