l TRIGLAVSKI LES -BLED- glasilo delovnega kolektiva lip bled LETO II. SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1961 ST. 4 Pohiteti bo treba z rekonstrukcijo, da bomo dohiteli ostala lesnoindustrijska podjetja v Sloveniji je dejal predsednik Občinskega ljudskega odbora Radovljica je, ki so bile včasi precejšnja ovi- v 'lesni industriji pravilno razu-tov. Jere, ki so ga obiskali člani Uredniškega odbora našega ra zlasti za razvoj lesne industri- meli vlogo lesne industrije v novi časopisa, zato da bi povedal svoje mnenje o splošnem gospo- je; s tem so dani tudi pogoji za občini? darskem razvoju novoustanovljene radovljiške občine in mnenje o tem, kakšno mesto bo imela lesna industrija. Ob 20-letnici J naše revolucije! Narodi nove Jugoslavije, ki sol se pobratili v boju za svobodo,} trdno združeni v svoji socialistični } skupnosti, ki so jo ustvarili s to-} liko žrtvami in napori, proslavlja-} jo v tem letu in v teh dneh svoj} veliki jubilej, ponosni na svojo f slavno preteklost in na svoj seda-} nji boj za boljše življenje v svoji} državi in za mir na svetu . f Dvajset let je minilo od tistih r dni, ko so najboljši sinovi in hče- f re naših narodov zaceli s svojo krvjo f \ prvi vrsti je važno, da se naprej. Poleg turizma pa je treba in življenji pisati najsvetlejše stra-f enakomerno razvijajo vse gospo- le misliti na razvoj industrije, ki ni nase zgodovine. To so veliki, ‘ darske panoge« je povedal tova- ne bi ovirala turizma. Tu mislim zgodovinski dnevi, ki so udeležen-'. rjš Jere. »Treba bo tudi skrbeti predvsem na lokacijo industrij-cem teh dogodkov in sodobnikom ■ za pravilno razporeditev industri- skih objektov. v živem spominu. Spomini nanje} je v območju občine. Velika kon- Razvoj lesne industrije bi bil bodo prehajali iz roda^v rod in bo-'centracija proizvodnih sil na vsekakor zato najprimernejši. do budili v njih občutek ponosa. ' enem mestu namreč povzroči vr- Imamo lepe gozdove na Jelovici, Slavna preteklost bo zgled novim Sto težav, kot so na primer: pre- Pokljuki, Mežakli in drugje, po- 4 voz na delo, komunalni problemi, znane po kvalitetnem lesu, ki je 1 poleg tega se ljudje, ki delajo v odlična osnova za nadaljnji razvoj i enem kraju, stanujejo pa v dru- lesne industrije. POHITETI BO ^ gem, zelo težko vživijo v proble- TREBA Z REKONSTRUKCIJO, A me podjetja, kar se cesto odraža DA BOMO DOHITELI OSTALA ^ pri delu. Poleg tega pa ustvarjajo LESNOINDUSTRIJSKA PODJET-i delavci, ki se vozijo na delo izven JA V SLOVENIJI! Ugotavljamo A kraja svojega bivališča, nove namreč, da se je industrija te vr-J vrednosti v drugem kraju in ne v ste drugod po Sloveniji hitreje in i tistem, kjer bivajo. V manj raz- bolje razvila, kakor pri nas. i vitih področjih bo treba uvesti Naša občina posveča lesni indu-f novo industrijo in to takšno, ki bo stviji veliko pozornost. Svet za ^ zaposlovala predvsem žensko de- gospodarstvo je že na svoji prvi J lovno silo in ustvarjala visok do- seji obravnaval njene probleme in f hodek. (N. pr. že uveden obrat imenoval posebno komisijo, ki bo ji števcev v Lipnici in obrat meril- izdelala predlog perspektivnega a nih naprav oziroma instrumentov načrta za lesno industrijo. Komi-i v Otočah). siia je z delom že začela, treba bo i Bled in Bohinj sta poznani tu- na zainteresirati za to še nrizade- t ristični področji in bi ju bilo nuj- ta lesnoindustri jska podjetja. Z ino potrebno v tej smeri razvijati združitvijo občin so zbrisane me- združevanje podjetij te industri- »Poznano je, da v lesni indu-je. Tudi o tem bo najprej raz- striji primanjkuje strokovnega ka-pravljala že prej omenjena komi- dra. Je pa na našem področju že sija. Osnova vsemu temu pa je precej sposobnih in razgledanih } Tomaž Godec, po katerem nosi * ime naš obrat v Bohinjski Bistri- f ci, je bil med prvimi v Bohinju. iju.f roti \ Osrednja republiška proslava 22. julija v Ljubljani Predsednik ObLO Radovljica tov. Prane Jere med razgovorom s sodelavci »Triglavskega lesa« okrajni perspektivni plan, ki je ljudi, poleg tega pa še prihajajo že potrjen. Lesno industrijo bo iz visokih šol novi kadri, ki ima-treba postaviti na takšno osnovo, jo naprednejše poglede in niso da bodo izločeni vsi nepotrebni obremenjeni z raznimi predsodki, spori glede osnovne surovine in Sodim, da bodo vsi ti pravilno ra-glede podobnega, kar v bistvu sa- zumeli specifično vlogo lesne in- mio hromi podjetja. Naša občina ima še celo vrsto drugih problemov, od katerih naj omenim novogradnje, za katere bivše občine niso zagotovile po- d ust ri je na področju naše občine.« Za konec smo ga še viprašali, kaj misli o našem časopisu. »Osebno mi je zelo všeč, tako njegova oblika kot vsebina. So- ki so se pred 20 leti dvignili proti okupatorju. Nemci so ga ujeli, ga^ zverinsko mučili in ubili v Be- ^ gunjah v aprilu 1942 ( položaj, ker te nepokrite investi cije hromijo njeno investicijsko Dvajseto obletnico vstaje je vsa Slovenija pričakovala praznično razpoložena. Povsod od najmanjše vasi pa do največjega mesta je bilo čutiti to prazničnost. Milijon in pol Slovencev je dejavnoZ v bližnji prihodnosti bilo ponosnih nad prehojeno potjo - potjo žrtev in odpovedi zato ne moremo miglitj na kakSne - in se veselilo sedanjosti m lepše bodočnosti. večje, nove podvige v tem smislu. Za kraj osrednje republiške oljski sekretar CK ZKS Ivam Ma- Situacijo pa še bolj otežkoča to, kako so narodi majb-\ proslave je bila izbrana Ljubija- ček, predsednica glavnega odbora da mnoga podjetja slabo izpolniju- I f i trebmh sredstev. Nova občina je ..______ . . . . , , ,. ... , dim, da ni zanimiv samo za ko- s tem postavljena v precej težak ,,,. . .. ,. , _ , , - . , “ ... . . lek ti v vašega podjetja, temveč tu- di za ostale. Vsekakor vam gre priznanje, saj je to edini časopis delovnega kolektiva v radovljiški občini, ki izhaja v obliki pravega časopisa.« generacijam, ne države, trdno odločeni, da za\na. 21. julija okrog o^mih zvečer SZDL Slovenije Vida Tomšičeva jejo obveze do občine. ceno največ jih žrtev branijo svojo \ si je med veliko množico utrlo in drugi. Frame Popit je pozdravil Tovariša predsednika državo in svojo svobodo, bili pr:-, pot 45 pojočih mladinskih delov- še bratske delegacije iz vse Ju- vprašali, če misli, pravljeni raje umreti, kot pa da /n J nih brigad. Več kot 300.000 glava goslavije, predstavnike iz Primor- Ob 'koncu smo zaželeli .predsedniku tov. Jeretu mnogo uspeha v smo še njegovem prizadevanju za uspela bodo kadri šen razvoj nove občine. jem raje mnieu, #cvl yu uu v p l jsko klonili pred fašističnimi \ m noži ca iz vse Slovenije je na ske im Koroške in vse tisoče in osvajalci. Tudi danes, ko z neka- razsežeem, čudovito osvetljenem tisoče proizvajalcev, politične, terih strani ponovno poskušalo', prostoru v Tivoliju valovala ka- kulturne im javine delavce ter na- zmanišati veličino teh dm •n let in\ kor morje, dokler je niso utišale šo mlado generacijo, ki povezuje podcenjevati žrtve, ki so padle na^ teh tleh in Širom po naši deželi, J izmučeni v hudi štiriletni vojni ! fanfare. Za tri tisoč pevci in dvesto pet-deset godbeniki je več tisoč grl veie iz teh strani naše zgodovine^ povzelo pesem graditeljev socia-velika in močna resnica, ki je . Ii/ma — »Internacionalo«. Mogoč-mogoče z ničemer prikriti in zmanj-An’ zbor je zatem nadaljeval pod vsatl J taktirko partizanskega dirigenta „ vin komponista Radovana Gobca Kaj pomeni za narode nase dr-'ze z „Delavskim pozdravom« in žave ta dvajsetletnica osvobodilne-". „Zastavo partije«. ga boja in hujske revolucije, ki jot N a govorniški oder pred slav-proslavljamo? Če gledamo ca: o vri o. - nostno tribuno je stopil sekretar dvajset let v življenju naroda ni ' Okrajnega komiteja ZK Ljublja-mnogo, kajti narodi žive stoletja.'J na tov. Franc Popit. Pozdravil je tisoče let. Tla naso državo, za na-. partizane in aktiviste, začetnike se narode, pomeni teh dvajset Jel ^ j n nosilce odpora proti okupator- ! ju. Med njimi so bili prvi komam- ■ i zgodovinsko prelomnico v življa-' j« mu, preporod, novo obdobje, kit odpira tudi nove vidike in največje možnosti za skupščine Franc Leskošek — Lu- našo preteklost s prihodnostjo. Potem je veliki zbrani armadi govoril prvi komandant NOV in POS Franc Leskošek — Luka. Po veličastnem govoru so se spet iz tisoč grl oglasile pesmi: »Hej brigade«, »Zdravljica svobodi«, »Pesem o Titu« in »Jugoslavija«. Kot bi gorelo nebo je žarela Ljubljana, ko je začelo z gradu, Rožnika in nebotičnika bruhati stotine in stotine raket. Ta veličastni, polurni ognjemet je bil začetek rajanja in veselja. Množice so se razlile po Tivoli-Narodmoosvobodilne vojske ju, po ulicah in trgih — Ljublja- y i damt c~. 1 i [°J i je, podpredsednik Zvezne ljudske vili sta kot še nikoli doslej. vseh ljudskih sil v novi, socialistic-* ---xx:— r?—— n T n r.1 r » _ T n_ Voo irnonr 1 ri IT c n ntln i o tli lin Partizanskih odredov Sloveni- vsestranski razvoj’ ni družbi. O rekonstrukciji v našem pod- so bili že v dvomih, če bo ali ne na in Slovenija sta slavili. Im sla- jetju je bilo dosti govora. Raz- bo. No, končno je bil elaborat poprave na delavskih svetih, obči- irien in nekega jutra so prišli Ves večer in vso noč je tu slo- nah> okraju> v delovnih sobah na- geometri, ki jih je naš fotorepor- TIT_ Jka, prvi komisar NOV in POS, vensko ljudstvo združeno, svobod- Sobratov,’ na deloviščih, skratka 'teF. ujel Pri1. -111 1 tih, kier je ob času košnje poseb- ščali strankarski ljudje, a je kljub mesecev do 70 let starosti. Vse so no veselo. temu prenašal revolucionarnost in pometali v ogenj. Rešilo se je le _ , . , borbenost med naše ljudi. nekaj vaščanov. Cesta vodi skozi gozdove in senožeti v srednjo Radovno. Srednja Radovna je majhna vas. Kljub temu so ostali Radovini- Iz požganih domačij so zrasle 'K1j'ub temu 80 «»«e podpirali in čani zvesti domovini. Ničesar niso nove — lepše. V srednji Radovni sodelovali v NOB. Že Kejžar Vik- izdali. Radovna je ostala svetel kopljejo tudi kredo. Cesta vodi še tor se ie povezal z Ogrisom in primer enotnosti, naprej v zgornjo Radovno. Potem Pangerčevim Francetom in ,takoj Spomenik ima obliko stegnjene se odpeljete še v Krmo. — Prav po okupaciji so začeli delovati. roke Na dlani so 2apisana imena lahko bi jo imenovali dolino mi- Leta 1942 jih je izdal Hribar. Pan- umorjenih in je simbolično sva-ru. Vse je tako mirno m tiho. gerčev Franc je bil aretiran in rilo; „Ne skrunite naše zemlje - Idilična dolina je leta 1944 do- odpeljan v Dachau. Tega leta je gPrjP vam, ta zemlja je naša«, živela strahote, kakršne je mo- bil prenesen tudi sedež okrajnega gel uprizoriti samo nemški nadu- komiteja v Radovno. Prebivalstvo ®ovo™ so s^ecb^e recitac,j - tež. Radovne je prevzelo vso oskrbo °b recitaciji »O, Radovna« je na- Jeseni tega leta so ljudje ko- "aših ljudi. Radovna je bila kma- fala ftišina. Odmev se je pali krompir v Gorjah in okoli- lu politični center zgornje Go- trgal kot laik žrtev ju je s sindikati se zanimajo za uspešen razvoj lesne industrije Predstavniki našega časopisa so obiskali tudi predsednika svete, ki bodo v bodoče dobili še Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, tov. Vidica in se večje pristojnosti. - Ekonomske z njim menili o problemih lesne industrije. enote bodo še bolj zainteresirale , kolektiv za upravljanje; zanj se Naš razgovor s tov. Vidicem je skeptično na uvajanje ekonom- b(}do zanimaH tudi tisti 01ani ko_ potekal prav prijetno. Pogovar- <*U> enot. Sindikat je politična niso aMvni jali smo se o marsičem, zlasti pa organizacija ki mora tudi tukaj Centrahli ddawki sv.et djetj£ seveda o problemih lesne indù- odigrat! vazno vlogo. Uvajanje retiti še več časa stri je Tov Vidic meni. da ima ekonomskih enot .pomeni nekaj P* bo moral posvetita se vec casa f J . . .. . . ,, „nravlJaniii Jn ie zato Povezav,1 z delavskimi sveti eko- iesna industrija ipri nas .pogoje za novega v upravljanju in je zato nadaljnji razvoj zaradi surovin- treba takoj v začetku zanje zain- nomških enot. Zato bo treba pra ske baze in zaradi tradicije. Tre- teresirati ves kolektiv. Uvajanje Vlla podjetja prenesti na novo ba jo bo pa še zelo ojačati, da bo ekonomskih enot namreč ne more osnovo. - Ljudem je treba dati predstavljala važen faktor v go- potekati uspešno, če pri tem ne možnost za upravljanje, ker šele spodarstvu naše občine. Dokler bo sodeluje ves kolektiv. LIP Bled tako se bo kollektiv razvil v do-lesna industrija tako razcepljena. ima že sedaj obratne delavske brega upravlj-alca in gospodarja. Nekaj paberkov s 6. redne seje tarifne komisije Predlogi novih tarifnih postavk so bili poslani na obrate, kjer so jih lahko vsi delavci še pred sestankom, ki ga je organizirala obratna sindikalna organizacija, lahko pregledali in se tako pripravili za popravke, s katerimi se ne strinjajo. renjske. Tam so se sestajali: Repe Vinko, Žvan Janez, Ambrožič-Beton in drugi. Na pobočjih Radovne je bila zasnovana ideja za akcijo na Jese- jokali. O, Radovna, vas trpeča, v svobodi naj se kuje tvoja .sreča! Lep poletni dan. Ljudje so še prihajali. Praznovali so svoj praznik nicah. - V Radovni je delovala Gorjanci. Praznik svobode smo okrajna tehnika, kjer so tiskali praznovali vsi in (počastili borce med drugim tudi jeseniškega Ko- naših slavnih dni. -and Naš foto zapisek kakor je danes, je razumljivo, da je njen razvoj nezanesljiv. Sedaj imamo pogoje, da se v naši občini organizira močno lesnoindustrijsko podjetje, ki se bo lahko posvetilo finalni predelavi lesa. Vsekakor bo komisija za izdelavo programa razvofia lesne industrije imela dovolj dela. Razgova-rjali smo se tudi o uvajanju ekonomskih enot v našem podjetju. Tov. Vidic sodi, da morajo sindikalne organizacije akti- Taiko so delavci LIO Bohinjska ravnavali osnutek v čim manjših Bistrica imeli sestanke, ki .so j:h — oziroma po vršiti dela zaokrože-vizirati tudi tiste člane, ki gledajo organizirali po oddelkih in ob- nih skupinah, kar je pravilno. V celoti so se delavci na obratu Bohinjska Bistrica s postavkami strinjali, več popravkov pa je bilo pri izravnavi postavk med posameznimi delovnimi mesti. Lesno industrijski obrat Gorje je prav tako predlagal izravnavo postavk med posameznimi delovnimi mesti. Usvojen je bil tudi predlog, naj tehnični sektor organizira raposob-ne ljudi, ki bi pregledali delovna mesta in ocenili tarifne postavke. Predlog za povečanje je bil precej realen. Povečanje postavk naj bi bilo 17,5 odstotka, z ozirom na presežek pa cca 24 do 25 odstotkov. Zelo napak bi bilo. če bi predloge, ki so večji od .optimalnih, usvojili, a končno bi ne pokazalo, da nismo rentabilni. Tarifne postavke bi lahko dvignili, če hi bilo poslovanje res rentabilno, če bi se cene surovine stalno ne dvl- S: Na obratu Gorje so obnovili ventilacijske naprave, ki v zadovoljstvo vseh zaposlenih dobro delujejo rodnih podjetij in ugotovili, da Važen öinitelj za pravilne plače so naše postavke nekaj višje in so tudi normativi, ki jih je treba realnejše. Vprašanje notranjih cen — vprašanje deviz in medfaznih cen je prav tako zaviralo možnost večjih plač pri našem podjetju. »►Ljudem je treba dati možnost za upravljanje, ker se bo šele tako kolektiv razvil v dobrega upravljavca in dobrega gospodarja,« nam je v razgovoru poudaril predsednik ObSS Radovljica tov. Jože Vidic realizirati in vskladlti delom na delovnem mestu. Plače morajo biti za enake .delovne učinke in za enaike zmožnosti enake .ne glede na spol in starost. Z ureditvijo norm za vsa delovna mesta, bi bile plače realne na osnovi storilnosti. Nove tarifne postavke je z ne- S plačami moramo -biti zmerni, predvsem pa realni in pravični, gale (cena hlodovine) bi tudi že Vsak član našega kolektiva mora omenjeni procent lahko še dvig- bi-ti plačan z ozirom na odgovor- katerimi manjšimi spremembami nili. Primerjali smo naše tarifne nost, strokovnost in vestnost pri sprejel delavski svet. postavke s postavkami drugih so- delu. and O, RADOVNA... Plan in proizvodnja Z obrata Rečica Kot zasleduje in kontrolira posameznik količino opravljenega dela v določenem časovnem razdobju, zasledujeta tudi obrat in upirava podjetja izvršeno delo v enotah mere za posamezne proizvode. Količine proizvodov, ki so bili izdelani v določenem razdobju, nato primerjamo s količinami, ki smo jih za tisto razdobje planirali. Rezultat takega zasledovanja in primerjave proizvodnje s planom nam služi kot pokazatelj doseženih uspehov ali neuspehov v obsegu proizvodnje. Zasledovanje in primerjavo proizvodnje na podlagi merskih enot ne bi mogli koristno uporabiti kot rezultat za določeno razdobje, kakor hitro neki obrat izdeluje več sortimentov. Enako ne bi mogli na ta način izvršiti primerjave doseženih uspehov v proizvodnji med posameznimi obrati in ugoto-toviti rezultat za celotno podjetje. Vsem je znano, da proizvodnja poteka v okviru določenega plana, ki se tekom leta iz kakršnihkoli razlogov spreminja, tako količinsko kakor tudi v posameznih sor-timentih. Posamezni sortimenti imajo različne cene, poraba ur za izdelavo enote posameznega izdelka pa je tudi različna. Da pridemo do čistega rezultata, ki nam služi za primerjavo dosežene proizvodnje s planom, določimo istočasno s količinskim planom tudi planske cene za enoto proizvoda za vse platmirane Sortimente. S planskimi cenami pomnožimo planirane količine sortimentov in na ta način dobimo vrednost planirane proizvodnje. Spremembe, ki se pojavljajo tekom leta v proizvodnji, nas pri ugotavljanju rezultatov nič ne motijo, ker smo si s postavljenimi planskimi cenami določili skupni imenovalec, to je dinar. Za ugotovitev rezultata,, koliko je na primer določen obrat v enem Splošno o kontroli Človekove potrebe se večajo vzporedno z razvojem kulturne ravni človeštva. Človek današnjega časa je zahtevnejši od svojega prednika. Vse njegove materialne potrebe lahko zadovolji samo moderna industrija, ki si je ne moremo zamisliti brez dobre kontrole proizvodnje. Pri moderni avtomatizirani proizvodnji ni fizičnega dela, važna pa je tu kontrola proizvodnje. Kontrola mora biti, ker nihče ni tako brezhiben avtomat kot je človek. Lesna industrija, ki je bila pri nas do nedavnega zastarela, se je zadnja leta začela razvijati in prehajati na moderen industrijski način proizvodnje. S tem avtomatično raste potreba po večji kontroli proizvodnje kot važnemu faktorju kvalitetne proizvodnje. Razlikujemo kontrolo kvalitete in kontrolo kvantitete, ki sta cesto povezani. Kontrola kvalitete sestoji iz sistematičnega kontroliranja faktorjev proizvodnje, od katerih zavisi kvaliteta izdelka; kontrolira se surovina, ki služi za nadaljnjo predelavo, celotni tehnološki proces in končno gotovi izdelki. Kontrola kvantitete pa ugotavlja število, dimenzije in teže surovin in končnih izdelkov na osnovi priloženih specifikacij. Preciznost izdelave je v raznih industrijskih panogah dokaj različna. V lesni industriji zahteva finalna predelava lesa večjo Daz-Ijdvost kot primarna predelava. Pri precizni izdelavi se doseže boljše izkoriščanje su-rovine, skrajša se čas izdelave, »škart« pade na minimum in kvaliteta proizvodov je boljša. Idealnih in povsem točnih mer v industrijski proizvodnji ne moremo doseči, toda odstopanja od le-tčh, morajo biti v dovoljenih mejah. Naioake. ki nastajajo v industrijski proizvodnji lahko razvrstimo v te grupe; 1. napake, ki so odvisne od stroja oziroma orodja: te nastanejo torej zaradi netočnosti stroja in orodja, 2. napake, odvisne od načina obdelave (strojno, ročno, grobo, fino), 3. napake; odvisne od človeka; te nastajajo zaradi netočnega upravljanja stroja in rezilnega orodja ter zaradi netočnega merjenja. Vse te napake se z dobro kontrolo lahko skrčijo na minimum, kar je pri večji proizvodnji velikega pomena. Kontrolo moramo vršiti tudi pri prevzemu surovine in pri oddaji končnih izdelkov; tu lahko nastanejo velike izgube. Poleg tega je potrebna stalna kontrola proizvodnje. Posebno pozornost je treba posvetiti najvažnejšim delovnim mestom v proizvodnji kot so: — prevzem surovine, surovina ne sme biti niti boljše, niti slabše kvalitete, kot je predvidena za določen izdelek — krojenje surovine — paziti je treba na stroje, ki izgubijo preciznost zaradi obrabe — kontrolirati delovna mesta — kjer napake pomenijo velike izgube — operacijo, kjer bi se napake lahko zakrile in vplivale na končni izdelek vsak prenos materiala iz enega odelika v drugega. V proizvodnji se mora zahtevati od vsakega preddelavca vestno in točno kontrolo; to je važen faktor dobre proizvodnje. Površna kontrola prepušča pokvarjeno blago v nadaljnjo' predelavo, kar pomeni čisto izgubo materiala in časa, Posameznik lahko s slabim delom, posebno v zadnji fazi izdelave, uniči vse delo in trud, ki je bil že vložen v izdelek. Delavec ima torej materialno in moralno odgovornost do ostalih v svoji ekonomski enoti. Iz tega vidimo, kako važna je kontrola proizvodnje, brez katere ni mogoče povečati storilnost dela, ker ni mogoče ugotoviti, kje so pomanjkljivosti obstoječih delovnih metod in kje bi morali organizirati nov, boljši način dela. Kontrola proizvodnje omogoča spoznavanje učinka dela, kar je osnova za napredek in nadaljnjo izboljšavo kvalitete proizvodnje. Ing. J. Blaževič mesecu opravil svoje planske naloge primerjamo planirano in izvršeno proizvodnjo najprej količinsko po posameznih sortimen-tih, nato pa primerjamo planirano vrednost vseh proizvodov z dejansko vrednostjo proizvodnje. — Rezultat lahko pokažemo v razliki dinarske vrednosti, normalno pa se tako dobljen rezultat izraža v odstotkih v primeri s postavljenim planom. Na primer: neki obrat ima za določen mesec planirano proizvodnjo v vrednosti 50 milijonov dinarjev, v tistem mesecu pa je bila dosčžena proizvodnja v vrednosti 55 milijonov dinarjev, proizvodni plan je bil torej izvršen 110 »/o, ali presežen za 10 %. Omenili smo že, da tekom leta cesto nastajajo spremembe v proizvodnji zaradi različnih vplivov, tako nam bo sedaj jasno, zakaj in v katerih primerih take spremembe lahko negativno vplivajo na rezultat proizvodnje - v primerjavi s planom. Res je, da lahko na podlagi skupnega imenovalca, to je vrednosti, ugotovimo rezultate količinske proizvodnje. Tako ugotovljen rezultat pa je takrat točen samo, če pred vsako spremembo proizvodnje, ki se pojavlja kot posledica zunanjih vplivov (konkurenca cene, tržni pogoii. proizvodni pogoji) izvršimo tudi spremembe piana z izraùmOm nove vrednosti. Take soremembe plana izvršimo le takrat, k?dar še pojavijo novi oogoji v taki obliki, da primerjava dejanske oroizvodnje s planom pokaže bistvena odstopanja. v negativnem ali noziPv-nem smislu: Manjše spremembe lahko predvidimo v mesečnih proizvodnih pianih, vendar le teda! če bistveno ne volivaio na letni proizvodni plan. torei moramo izvršiti tudi popravek — rebalans plana.- Pri enakih delovnih naDOrih bi dobili na primer negativen rezultat v nrimeru, če bi ustavili proizvodnjo nekega sortimenta, ki ima visoko plansko ceno in majhno iporabo delovnih ur ter pričeli Z izdelavo .sortimenta. ki ima nizko plansko ceno in veliko porabo delovnih ur. Če se pojavi taka sprememba v večjem obsegu, moramo izvršiti popravek plana, ali pa k negativnemu rezultatu podati primerjalno analizo. Pozitivni rezultat, nroizvodnje bi pri enakih delovnih naporih dobili, če bi bila sprememba proizvodnje obratna od zgoraj opisane. Zaradi objektivnih razlogov glede nastalih sprememb na zunanjem in domačem tržišču — smo na LIP za letošnje leto že izvršili popravek plana, ki ga je DS podjetja na zadnjem zasedanju sprejel in potrdil. Upamo, da bo s tem kratkim pojasnilom marsikomu laže in razumljiveje spremljati podatke o proizvodnji v primerjavi s pianom. V prejšnjih številkah je bilo slišati graje na račun dimnika, ki še stoji — parne lokomobile, ki ni v pogonu več mesecev, ureditev delovne sobe , sanitarij in drugo. tlame pa bo ostal kot priročna delavnica. S tem pa na obratu Rečica še nismo obračunali z vsemi problemi. Tu, je še zabojarna, kjer sa- O vseh teh problemih se je vsakokrat govorilo na zasedanju delavskega sveta in sestankih drugih organizacij. Odstranili smo najprej dimnik, čez nekaj dni smo odstranili par- mevajo stroji in čakejo, kdo jih bo zopet spravil v pogon. Na obratu je predvidena tudi izgradnja nove lope na nakladalni klančini. — Izgradnja loipe je predvidena za to jesen in nakla- no lokomobiio, ki je odslužila svojemu namenu. V žagi je zamenjal ročni voziček transporter, s katerim bo poročnik jarmenista odvažal deske dalci vagonov in skladalci kop bodo v slabem vremenu opravljali, delo pod streho. Po dva vagona zaman j a in še več, roma tedensko v tovarne pa- od polnojarmenika do večlistne krožne žage. Prostor, kjer stoji sedaj parna lokomobila bomo preuredili tako, da bo povečana ibrusilnica s predprostorom, da ne bo direktni vhod v brusilnico in novo delovno sobo iz žage. V drugem delu kotlarne pa bomo uredili sanitarije z umivalnico, stranišči in dvema kopalnicama s tuši. Del ko- pirja. Šest nakladalcev se ubada z nakladanjem, ki je vse prej kot prijetno. Mogoče bi se našla boljša rešitev, ki bi zahtevala manj napora in hitrejši postopek. Tovariš Arh zamišljen grbanči čelo in gotovo tudi v tem trenutku razmišlja, kako rešiti toliko problemov in zadovoljiti vse kupce, ki jih ni malo. Previdnost je vedno na mestu Uporabljaj zaščitna sredstva, pa ne bo nesreče! V nekem večjem, dobro organiziranem lesno industrijskem obratu v eni izmed zapadnih dežel, se je dogodilo naslednje: Na večilistni krožni žagi so rezali 14-miliimetnske letvice iz desk, debelih 24 mm in 2 m dolgih. Pri poslednji deski je bila na strani podajanja miza prosta. Stroj je deloval s 35 KM in je bil opremljen s 14 listi, premera 250 mm. Imel je zaščitno napravo za povratne udarce in je bil zaščiten tudi od strani. Kljub temu pa se je zgodila nesreča. Iver (odlomek), dolg 1,4 m je izletel v višini mize v nasprotni smeri pomika iz stroja v prostor pred strojem. Potem, ko je letel 6 metrov je zadel 17-letnega pomožnega delavca pod rameni in se miu kat strelica zadrl 15 om globoko v telo. Delavec je umrl med prevozom v bolnišnico. Komisija, ki je pregledala za- ščitno napravo, je ugotovila, da so imele zaščitne lamele med seboj preveč zraka — prostora, kakor tudi, da so bile prešibko pritrjene. Iver, ki je zadela nesrečneža, si je torej s svojo veliko kinetično energijo utrla pot skozi zaščitne lamele, jih razmaknila in kot izstrelek nadaljevala pot v nezavarovani prostor. Če. na hitro izračunamo kinetično energijo, ki jo je imela ta iver, ugotovimo, da je le-ta znašala 35 kg 'm. To je isto, kot udarec, ki ga povzroči padec 3, 5 kg težke železne palice iz višine 10 metrov. Ta sestavek nikakor nima namena, da bi vzbudil strah pred tem strojem, naj bo opomin, da bomo s takim strojem ravnali zelo previdno. Vsem podobnim nesrečnim primerom se bomo izognili, če upoštevamo naslednje: 1. Preglejmo od časa do časa varnostne zapore proti povratnim udarcem — le-te ne smejo biti poškodovane in razmajane 2. Material vlagajmo v stroj le še kakšno drugo delovno mesto. 3. Na vlagalni strani stroja, to je v smeri podajanja, naj ne bo še kakšno druga delovno mesto. Če to ni mogoče, naj se vmes postavi ustrezajoča zaščitna stena. Najbolje pa je, če ima stroj avtomatsko podajanje. MEMAR Les v bohinjski preteklosti Potrebno se mi zdi, da bi malo poživil spomin bralcem našega lista in jih seznanil s preteklostjo triglavskega lesa. Deset let koroškega velesejma Prvi ljudje, ki so začeli raziš- glavskih jezer, od Komarče do kavati naša triglavska pobočja, so Lapučnice. To je bilo pred pribili Zoisovi geologi. Niso pa iskali bližno 90 leti, ko se je začela gra- zalog lesa, temveč železovo rudo. diti železnica od Trbiža do Ljub- Na gozdove so gledali takrat kot Ijane. Takrat so posekali vso na neusahljiv vir surovine. Saj macasnovino, uporabno za želez-dobro vemo, da se je vsa takratna niške proge. Marsikdo se bo bohinjska železarska industrija mogoče zamislil, zakaj ravno s oskrbovala z ogljem samo iz naših Komarče, ko pa vemo, da je še Letošnji celovški sejem, ki je je od gatrov — težkih in prenos- barvnih odtenkih bi zadovoljila trajal od 12. do 20. avgusta, daje nih — bločnih žag in prav vse do še tako zahtevnega kupca in air- videz dokajšnjega napredka od elegantnih ročnih strojčkov, pri- hitekta, ki mu je glede na visok takratne prve obrtne razstave, ki rejenih za najrazličnejšo special- izbor tega materiala opremiti stajo je pred 30 leti organiziralo Ce- no uporabo, ki omogočajo prede- novaojske in delovne prostore, bohinjskih " gozdov*. ~Vendar ni danes drugod dovolj lesa. Ravno lovšfco olepševalno društvo. Se- lovalni industriji prihranek na naravnost igrača. Opaziti je pre- predstavljal gozd v tistem času to pa nam dokazuje, da so znali jemski prostor zajema 130.000 kva- 'dragoceni surovini. Prav posebno hod lakiranih vrat na vrata, ob- nobene večje vrednosti. Res so že takrat ceniti kvaliteto triglav-dr&tnih metrov površine, od ka- si je bilo vredno ogledati zanimi- tožena obojestransko s plastiko, morali 'biti lepi takrat naši gozdo- skega lesa. Zanimiv za tiste cassiere je dobra tretjina pokrita. — ve nakladalne in transportne na- katerih kvaliteta in zunanji videz vj; 0 gemer pričajo danes posa- pa je tudi transport lesa v dolino. Omembe je vredno, da je na tem prave ter pripomočke, ki naj bi daje izredno estetski izgled. Že po mezni orjaki. Tudi zgornja meja Kdor je že hodil tam okrog, Ve, razstavišču naša država prva od bili uvedeni v vsakem sodobnem ustaljenem vnsltnem redu se je za zastopanih držav čutila potrebo, podjetju. V visej .svoji jekleni tem zvrstilo še nešteto industri j- da izgradi svoj stalni paviljon, ki moči in graciozni gibki okretno- skih in obrtniških podjetij s svo- po kakovosti uporabljenega gra- sti se je med drugimi transport- jami pohištvenimi izdelki in oprediva obenem že predstavlja raz- ninni napravami bohotno razfkazo- mo, ki pa se oblikovno in stili- atavo tradicionalnih jugoslovan- val stranski viličar švedskega po- stično lahko mimo kosajo z na- skih proizvodov na gradbenem po- rekla, prav takšen, kakršnega bi širni. Razlika je morda le v skraj- gozdu. Prvo sušenje srečamo tole Njeni sledovi so vidni še danes, dročju. Zgrajen je iz marmorja, tako radi videli »marši,rati« med nem finišu in okovju. Nikakor pa 100 metrov pod njim. To je dokaz, Les so potem plavili po jezeru in sekanega kamna, stekla in jetoie- našimi kastami. Kako koristen ne bi bila zajeta celotna lesno- kakšno razdiralno delo je opravil naprej po Savi. Mnogo lesa je v nih struktur ter žlahtnih lesenih v smotrnem gospodarskem trans- predelovalna industrija, če ne bi človek, ko se je zavedal pomena jezeru potonilo. Po ustnem izročilu oblog, podčrtamo z okrasnimi eie- pontu je tak »slon«, vedo naši sledila še dolga vrsta drobne lesne lesa. Prve žrtve je utrpel gozd v vemo, da so v dolino Triglavskih menti najrazličnejših izvirnih su- strokovnjaki še posebno dobro, predelave. Mislim, da ni od le- triglavskem bazenu za gradnjo jezer hodili Italijani in tam na rovin. saj je bilo o tem že nešteto raz- žalnih stolov preko likalnih miz in Letošnjega jubilejnega sejma se Pravl3ani in posvetovanj. Ustavi mizic pa tja do celih in zložljivih gozdov je 'bila mnogo više kot da je dolina kotanjasta in zasuta danes. Tak dokaz vidimo lahko v z velikimi skalami. Zato so zgra-Toscu. Tam stoji suh, od vetra dili skoraj 3 km dolg lesen tir, in dežja ves okleščen macesen, speljan čez kotanje tudi do 10 m visoko v steni. Vendar ni tarn visoko. Na vrhu Komarče pa je okoli dandanes nobenega sledu o bila nakladalna postaja za žičnico. je poleg v.seh avstrijskih zveznih Pa se kajpak vedno pri financah, dežel udeležilo tudi ' 18 tujih dr- P°_ katerih bi morali krepko po-žav. Med temi so po številu raz- se®’ sai ie cena približno ista stavljavcev na prvem mestu Za- trem mercedesom, hodna Nemčija, kateri takoj sledi ^rav tako zanimiv je bil prikaz Jugoslavija in Italija. Vseh raz- trasporta raznovrstnega blaga stavljajočih podjetij je bilo čez najrazličnejših oblik in kosov z obešalnikov manjkalo ničesar. MEMAR planinskih koč in planšarskih sta- cepili škodlje za izdelavo glasbil, nov ter hlevov. Te potrebe pa niso Mogoče ni utemeljena domneva, bile. tako velike. .Odločneje je za- da so Strtrdivapijeve, tako sloveče gospodarila sekira v dolini Tri- tisoč in od teh 207 tujih Poudarek sejma ie bil na lesnopredelovalni industriji, kamor so poslale svoje najnovejše izdelke švedske in finske tovarne, ki s svojo strojno tehnično ooremo go- ... . tovo prednjačijo v svetovnem ta^m Pnprave^ato- zu-naj že na široko uporabljivimi transportnimi paletami, katere smo kot element sami izdelali na poizkus že nekaj tudi doma. V tovornem železniškem prometu zapadnih dežel, kakor tudi Av- Proizvodnja v primerjavi s planom merilu na tem področju. Tu si je lahko zaimteresiranec ogledal najrazličnejše lesno obdelovalne stro- V članku pod naslovom »Plan in proizvodnja« smo omenili, da je bil plan za letošnje leto popravljen zaradi spremenjenih pogojev proizvodnje. Z željo, da bi sleherni član kolektiva spremljal gibanje proizvodnje in izpopolnjevanje planskih nalog, bomo v nadaljevanju podali nekaj pokazateljev v zvezi s tem. Posredovati želimo tudi podatke, kako je celotni plan ročnikom ter dobaviteljem teh pa- podjetja razdeljen med obrati, t. j. za kakšen odstotek celotne-let v brezhibnem krogotoku. Tako ga plana je zadolžen posamezen obrat in kako je razdeljena vorjenega blaga , že popolnoma osvojen in je cirkulacija med na- Ugotovi, presodi in ukrepaj! se torej roba, naložena na taki delovna sila. paleti naklada hitro in lahko iz vagonov na rampo in obratno. le z malimi okretnimi viličarji, s čimer so transportni stroški zmi- Obrat Žani v precejšnji meri. Ker pa človek venomer razglablja še o cenejšem racionalnem tovornem so si gospodarstveni Proizvodni plan Celotno pod j. Boh. Bistrica Gasilci — vedno gremo na mesto požara z dobrim namenom: uničiti požar, rešiti, kar se da in prometu, pomagati ljudem v nesreči. Ker strokovnjaki omislili ‘ originalen Rečica pa nismo dovolj poučeni in sezna- način transporta. Tam namreč - Gorje njem z našo službo, predvsem pa kjer si tovarna ali obrat glede na z gasilsko taktiko, delamo razne iwte,^n„ — <■„_____Jesenice Soteska lir.V/l C LM. 1 VLJOUT'LI IđCNLtflli IJA/IFAIll mislim z gasilsko taktiko, delamo razne lokacijo samega terena in okolice napake i:n škodo. ne more privoščiti lasten uvozni S tem, besedami ne mislim železniški tir in so na tovorni grajah našega dela ali organiza- promet izkliuerlo navezani le % 100 54,47 26,97 11,61 5,64 1,31 Del. sila % 100 61,58 13,27 19,01 3,37 2,77 Iz gornjih podatkov je razvidno, da je stanje proizvodnje zadovoljivo, saj je plan proizvodnje podjetja presežen 12,85 %. violine izdelane prav iz triglavskega lesa. Pomen lesa v Bohinju pa se je uveljavil z gradnjo bohinjske železnice. Takrat so nastali prvi večji žagarski obrati. V Bohinjski Bistrici je postavil prvo moderno žago. Italijan Grassi. Tudi v Stari Fužini se je ustanovila delniška družba iz Radovljice in dala v obrat polnojarmenik. Imel jé precej razsežne dimenzije, saj je lahko žagal hlode do 70 cm premera. Tudi to nam priča, kakšen je prvoten triglavski les. Razvilo se je mnogo venecijalk. Žagali so les in ga po najbližji poti prodali v sosednjo Italijo. Večine teh obratov danes ni več, toda kljub današnji mehanizaciji smo še do nedavnega nas les prodajali v tujino kot polizdelek. »MA« Razdelitev delovne sile na posa- cije, ker se moramo vsi zavedati, _ dostavi železnica vagon- me™e obrate je Prikazana P° d'e' da gasilska služba ni lahka in *0 pošilljko kornpletT10 z vago. jamskem stanju ob koncu meseca ^iT mom vred na tovarniško dvorišče. ^ V^J 1 Seveda -ie za to potrebna posebna dan napreduje, zato moramo bit, tovoma specialnim ola- gasilci izurjeni in pripravljeni spoprijeti se vsak trenutek z najhujšim požarom, ki bi lahko nastal na naših obratih. V naših gasilskih društvih nam zelo primanjkuje šolanega kadra in dobre volje do dela. Ta članek pišem z željo in dobrim namenom, da bi se čimveč gasilcev izučilo in pridobilo čimveč znanja v republiški gasilski šoli v Medvodah. Enomesečni tečaj, katerega sem obiskoval meseca aprila v nižji (Nadaljevanje na 5. strani) Obrat tcmerjem, na katerega se navleče vagon, vendar se ta strošek na-nram večkratnemu prekladanju še vedno izplača-. Jasno je. da ta način ne moremo posplošiti. vendar je za ilustracijo ta m;sel vredna besede, ker je docela izvirna in originalna. Tudi za potrošnika samega je Celotno podj. lasna predelovalna industrija raz- Boh. Bistrica stavila precej blaga, predvsem Rečica gradbenega- montažnega materiala, p Izbira najrazličnejiših vnst i,ver- °rje natih plošč in oblog z visoko le- Jesenice sketajočo, lakirano površino v vseh Soteska Proizvodnja pa je za isto razdobje v primerjavi s planom naslednja: % 112,85 126,78 82,41 132,87 86,96 103,26 66,87 74,82 48,47 77,69 57,43 58,20 Tudi taki kotički se najdejo po naših obratih mm.— iBLEIfe 5 1 J Misli o predelavi lesne moke •• Ze večkrat je centralni delavski svet razpravljal o delu in proizvodnji Tovarne lesne moke Soteska. Ker pa sta njeno delo in bodoči razvoj verjetno premalo poznana našim članom kolektiva, smo zaprosili obratovodjo TML, tov. Franca Bajta, da nam odgovori na nekaj vprašanj. 1. Kako je do sedaj potekala proizvodnja lesne moke? Proizvodnja, ki se je in ki se še bori z raznimi težavami, kot so sušilnica, sejalne naprave, dobava žagovine itd., je bila: leta 1956 ■leta 1957 leta 1958 leta 1959 leta 1960 leta 1961 (plan) 30.400 kg 127.600 kg 158.000 kg 187.000 kg 425.000 Eg 550.000 kg 2. Kaj je lesna moka? Lesna moka je v naši lesni industriji le malo poznan proizvod. nem merilu) se porabi za linolej in za bakelit. Ostali potrošniki, kot so tovarne usnja, kovinska industrija, gradbeništvo in ostala kemična industrija pa so le manjši potrošniki. Poglejmo bakelit: to je zmes fenolne smole in lesne moke v razmerju 50 : 50 %. Ta zmes se stiska na hidravličnih stiskalnicah pri temperaturi 165° +_ 5» C (pre-šanje brez predgretja) in pri pritisku 200 — 450 kg/cm2. Pritisk se računa na površino projekcije odpreška na ravnino pravokotno na smer prešanja. Zaradi visokih pritiskov morajo biti modeli dovolj Pod siti so obešene papirne vreče, v katere se počasi nabira lesna moka To je v drobne delce zdrobljen les. Kakovost lesne moke pa razlikujemo po dimenzijah delcev in po tem ali je moka vlaknata tako, da so posamezni delci podolgovate oblike ali pa zrnati (okrogla oblika). Kakovost po velikosti vlaken oziroma zrn se določa na ta način, da se določena količina moke preseje na sitih z različno gostimi mrežami. Praktično se za lesno moko uporabljajo sita z luknjicami v velikosti 70 do 250 mikronov. (1 mikron = 1/11000 mm). V Soteski izdelujemo moko iz smrekovega in jelovega lesa vlaknate Strukture (oblike), lesna moka pa je v kvaliteti mesh super, to je od 250 M navzdol vsa molka (primerjal z enotno moko), mesh pa pomeni kvaliteto (število znak x 27,7 f-racoska cola). 3. V kakšne proizvode se predeluje? Največ lesne mtfke (v svetov- Ugotovi, presodi in ukrepaj’ (Nadaljevanje s 4. strani) gasilski šoli v Medvodah, mi je dal veliko znanja, ki sem ga pripravljen prenesti na druge gasilce, v kolikor je to želja članov, tako da bi znali vsi zavzeti v najhujšem trenutku pravilno mesto ne samo kot napadalci, temveč tudi mesto poveljujočega in izvesti požarno akcijo pravilno. Naj na kratko pojasnim pomen samega naslova: 1. Ugotovi, kje gori, kaj gori, kam se požar širi in kaj vse je v nevarnosti ; 2. Presodi možnost raznih eksplozij, zrušitve, če je požar pod napetostjo električnega toka in slično; 3. Ukrepaj po zmogljivosti in količini dobrega orodja in dobre udarne enote. Približaj se po možnosti čimbolj požarnemu leglu z malo vode in velikim pritiskom. Ne moči po nepotrebnem in ne delaj škode. Na pomoč! P. J. močno dimenzionirani ter izdelani iz kvalitetnega jekla ali trdo Kro-mirani. Kvaliteta izdelkov je precej odvisna tudi od časa prešah ja. Ta masa se uporablja za artikle široke potrošnje, t. j. za zamaške, gumbe, ročice, škatle, pokrove, elektroinstalacijski material, škatle za radioaparate, gospodinjske aparate, razne instrumente, telefonske aparate, sanitarne in druge izdelke. 4. Predelava lesne moke po postopku Termodyn in po postopku Holzwerk Zapfendorf a. Ta postopek stiskanja izdelkov iz lesne moke je precej podoben izdelavi bakeiita. Pripravljena lesna moka se meša s fenolno smolo v razmerju 88 % moke, 12 % fenola. Ta masa se nadalje suši in vskladišči v silos pred stiskalnicami. Ko se stiska, masa potuje od silosa do stiskalnice, tu se jo dozira v stiskalnice in stisne pri temperaturi 140° C minimalno na 200 kg/cm2. Vsaka stiskalnica naredi povprečno pet odtisov na uro. Pa izvršenem stiskanju se izdelki nakladajo na vagonete ali stojalo za dvigose, kjer se ohlade, se po potrebi obrusijo in na željo kupcev tudi lakirajo. Specif, teža je 1,1. Kapaciteta 2 x 8 h 400 kg, energija — pogon 40 KS, sušenje 60 KS. b. Termodyn postopek To pa je postopek, ki se uporao-ija za izdelke, katere smo že opisali pri bakelitu in Holzwerke, samo da' ,se stiska lesno moko brez primesi fenola, vendar pod precej drugačnimi pogoji. Za ta postopek se v glavnem uporabljajo odpadki listavcev, če pa so iglavci, jih je potrebno prej nevtralizirati zaradi smole, ki jo vsebujejo. Poleg tega se pri tem postopku uporablja za oblogo izdelkov melaminsko folijo, ker bi drugače na vlagi počasi razpadla. Pri stiskanju se uporablja temperatura 200° C in tlak cca 200 kg/cm2. Preden potegnemo izdelek iz modela ga je treba ohladiti zaradi deformacije na 60° C in pozneje model zopet segreti na 200« C. 5. Kakšni stroji so potrebni za proizvodnjo po obeh postopkih? Stroji, ki bi bili potrebni za proizvodnjo po enem ali drugem postopku: 1. večji mešalec za mešanje 2. naprave za predgrejavanje mase, 3. predstiskalnica, 4. stiskalnica cca 6 različnih skupnih pritiskov, 5. dvigosi, 6. brusilni stroj, 7. lakirnica, 8. laboratorij. 6. Kakšno delo bi bilo potrebno opraviti pred proizvodnjo? Delo, ki ga je opraviti pred proizvodnjo: 1. študijska obdelava teh postopkov in priprava orodja, 2. stiskalnica, nabava in montaža, 3. poizkusi, detajlna obdelava tehničnega postopka in orodja m osnovna izbira izdelkov, 4. izdelava elaborata (stavbi, stroji, kadri, material, vrsta in izbira izdelkov, prodaja), 5. investicija I. faza, 6. poizkusna proizvodnja, 7. proizvodnja — organizacija, prodaje in predlogi za nove izdelke. O LIP MOJI PRVI VTISI BLED (nadaljevanje članka iz 2. številke z dne 30. marca 1961) Ne morem sicer več govoriti o prvih vtisih, ki jih ima človek, ko nastopi novo službeno mesto, pač pa lahko trdim, da mi takratna situacija v podjetju ni bila po-jpolnoma jasna. Danes, ko sem že nekaj mesecev v našem podjetju, veliko laže opišem svoje občutke o včasih tudi perečih vprašanjih medsebojnih odnosov. Ko govorimo o tem delikatnem vprašanju, vemo, da so medsebojni odnosi prvi pogoj pravilnega in normalnega poslovanja. Vsi delamo včasih napake, ki na ljudi slabo vplivajo in, ki so morda celo v 'škodo skupnosti. Take napake so sicer popolnoma normalne in jih zato lahko odpravimo, seveda če ne gledamo celotne situacije nekako zviška. 'Mislim pa, da bo razdelitev dela in s tem Vseh 46 mopedistov na obratu »Tomaž Godec« je zadovoljnih s svoiimi »konjički.«, pa čeprav se je že marsikomu .pripetila okvara ali nezgoda, seveda brez večjih in hujših posledic. In kaj pravijo lastniki? Najbolj oddaljeni Ciril iz Stare Fužine meni, da je sindikalna organizacija z nabavo mopedov napravila velik korak k izboljšanju proiz- pravice in dolžnosti posameznika dokončno izoblikovane v ekonomskih enotah. Tako organizirano delo bo prineslo podjetju, kakor tudi posamezniku večje možnosti pri delu. Delo bo razdeljeno s po-. Slavnikom, tako da bodo funkcije dela jasne in določene. Pri delu je potrebna povezava oddelkov. Tu ne mislim samo na oddelke direkcije, pač pa tudi na ekonomske enote, ki v sklopu dokončno oblikujejo .proizvod. V taki organizaciji bodo dobili .pomembno vlogo medsebojni odnosi. Danes si je nemogoče misliti pravilno poslovanje brez organizacije, še manj pa si je mogoče predstavljati organizacijo brez pravilnih medsebojnih odnosov. Organizacija in uvedba ekonomskih enot naj ne bo krik mode, temveč potreba, ki naj podjetju, kot tudi posamezniku prinese boljše ma- terialne možnosti, in s pravilnejšo razdelitvijo dela boljše-medsebojne odnose. Veliko bi lahko pisali in govorili o problematiki medsebojnih odnosov, ki je na dnevnem redu skoraj povsod. Mislim pa, da nimamo interesa ugotavljati in razpravljati o nepravilnostih medsebojnih odnosov v preteklosti, pač pa si želimo naprednješe in boljše odnose. Zato je nujno najprej ustvariti pogoje, ki bodo pri dobri organizaciji dela doprinesli tako materialno, kakor duševno zadovoljstvo vsakemu članu kolektiva. RAZUMEVANJE OSNOVNIH POTREB ČLOVEKA je tehten element pri razvijanju dobrih odnosov med ljudmi Za dobre odnose med ljudmi, posebno v gospodarskih organizacijah je zelo važno razumevanje osnovnih potreb človeka. To je vir oziroma motivacija dejavnosti. Eden sodobnih psihologov A. H. Maslow je popisal osnovne človekove potrebe. Popis je sestavljen tako, da zajema vse potrebe, nujne za človekovo življenje in delo. 1. Fiziološke potrebe (zrak, sonce), hrana, pijača, toplota, prostor in priložnost za oddih, spolno življenje itd. 2. Potreba gotovosti (občutek, da bo lahko svoje fiziološke in druge potrebe zadovoljil ne le danes, temveč tudi v prihodnosti. Pri modernem človeku je to občutek gotovosti glede namestitve in plače. 3. Potreba pripadnosti in ljubezni (človekova zavest, da pripada družbi in da ga imajo ostali za svojega; zavest, da nekoga ljubi in da ga drugi ljubijo). (Nadaljevanje na 6. strani) Mopedi so zamenjali kolesa Na naših obratih celotnega pod- vodnje, saj so delavci bolj- spočiti jetja so zaposleni delavci in de- ob prihodu na delo kot nekdaj, ko lavke ne le iz bližnje okolice, tem- so še prihajali s kolesi. Seveda pa več tudi iz oddaljenih krajev, ga uporablja tudi za »križarjenje« Le-ti so dolga leta hodili peš, ne- po Bohinju in okolici. Služi mu kateri so se vozili s kolesi tudi dobro in je povsem zadovoljen. — 6 do 10 km. Razumljivo je, da Enakega mišljenja so trudi drugi taki .zaposleni ljludje ne morejo vozači, ne samo z obrata »Tomaž dati vso svojo moč na delavnem Godec«, temveč tudi iz Gorjane mestu, posebno. še, če pomislimo, in Rečice. da je večina zaposlenih doma na Kljub temu, da se mopedisti se-kmetiljah. Delo na svoji zemlji, daj vozijo udobno, bo treba mi-dolga in naporna pot do obrata in siiti v bližnji prihodnosti na po-poleg tega še bolj ali manj slabo novno uvedbo avtobusne proge, vreme, utrujajo zaposlene. Zato kajti kmalu bo .prišla deževna do-je sindikalna organizacija na LIO ba in misliti bo treba na zdravje »Tomaž Godec« že lansko leto na- delavca, le tako bo lahko vsak zapravila .pogodbo z avtoprevozni- posleni pripomogel k lepšemu škim podjetjem »Tlransturist« iz uspehu celotnega kolektiva. -IC. Škofje Loke, da bi uvedli avtobusno progo v zimskih mesecih po vsem Bohinju. Vsekakor je bila to zelo uspešna ideja sindikalne organizacije, saj se je iz obrata vozilo povprečno 60 ljudi. — Potem pa so odgovorni začeli razmišljati, kako bi delavcem omogočili hitrejši in udobnejši prihod na delovno mesto. PlrišLi so na idejo, da bi nabavili iz tovarne »Tomos« z olajšavami »narodno prevozno sredstvo« — mooed. Po nekajdnevnem posvetovanju in organizaciji, vseh potrebnih stvari so interesenti lahko dvignili pri Narodni banki kredit in po nekaj dneh je že brnelo okrog obratov. Na celotnem LIP so nabavili 57 mopedov. Vsi kupci so raidostnli in hvaležni napravili prve kilometre. Mopedi so zamenjali kolesa — pešci pa morajo pri odhodu iz dbrata dati prosto pot »motoriziranim sodelavcem«. Odhod z dela na obratu »Tomaž Godec« Po poteh jeseniško-bohinjskega odreda ob dvajsetletnici vstaje Hej, brigade hitite... To bitko so v spomin na te do- - mesto, kjer je decembra 1943. S pohodom v obliki stokilome- godke uprizorili mladinci predvo- leta našlo smrt 79 borcev Prešer-tnsikega marša po poteh jeseniško- jaške vzgoje. Pokanje pušk in pe- nove brigade. Počastili smo spo-bohdnjskega odreda smo hoteli tard je privabilo veliko domači- min teh herojev. Ko nam je tov. seniško delavstvo, s prirejanjem prvomajskih proslav, ki so bile odraz moči revolucionarnega gibanja jeseniškega proletariata. — Poleg tega so bile Poljane kraj številnih ilegalnih partizanskih sestankov. Mèd okupacijo so se tam sestajali številni organizatorji osvobodilnega boja in terenski aktivisti. Prav v tem okolju je gorenjsko ljudstvo praznovalo svojo zgodovinsko obletnico. Tu se je spet sestalo in proslavljalo kot nekoč. Še poseben pečat tej proslavi pa je dal prihod vseh gorenjskih partizanskih enot, ki so po partizanskih poteh prišle z vseh strani na to proslavo, iz Tržiča, Kranja in Škofje Loke in iz Planice. Približno ob desetih so bile zbrane in postrojene vse partizanske enote pred slavnostno tribuno. Proslava se je začela s pozdravom tov. Vovka, ki je v imenu prireditvenega odibora pozdravil vse navzoče. Ob zvokih »Internacionale« so vzleteli golobi pismonoše in odnesli pozdrave po vsej naši domovini. Komandant partizanskih odredov NOV za Gorenjsko, tovariš Rudolf Hribemik-Svarun je o stanju svojih enot predal raport tov. Borisu Ziherlu, članu IK CK ZKS, ki je potem spregovoril zbrani množici. Zbor 200 pevcev z vse Gorenjske in okoli 100 godbenikov je nato izvajal »Rdečo kantato« po tekstu Mihe Klinarja. Veliko občudovanje je vzbudil tudi nastop članov Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki je pokazal nekaj uspelih točk. Slavnost je 'bila končana : in množica se je razlila po Poljanah, vsak je iskal hladu v senci im pri paviljonih. Ko so se oglasili prvi zvoki Avsenikovega kvinteta, je množica spet vzvalovila na plesišče, ki je zaživelo s tisoči pari, ki so se zabavali in vrteli“ še' pozno v noč. Ažman Stanko Na Gorjušah se odred pripravlja na odhod počastiti spomin na težke dni pred dvajsetimi leitd, ko so po teh poteh hodili borci tega odreda. Odred se je od svoje ustanovitve, septembra 1941, stalno zadrževal na teritoriju Pokljuke in Jelovice; tudi po reorganizaciji odreda, septembra 1944. leta, ko se je število borcev zmanjšalo. Takrat je tov. Leban tudi prevzel odred. Njegov politkomisar je bil tov. Lošterk Milan. Skupaj sta vadila odred tudi te dni, ko smo se zbrali v počastitev velike obletnice — dvajsetletnice borb. Naš »spominski« odred se je formiral v nedeljo, 2. julija, zjutraj na obratu »Tomaža Godca«. Sestavljali so ga stari borci jeise-niško-bohinjskega odreda, delavci obrata »Tomaž Godec«, mladina in še mnogo ostalih Bohinjcev. Kot nekoč, sta tudi sedaj1 sestavljala odred dva bataljona in štabni vod. Tej pisani množici se je pridružila še četa mladincev odreda predvojaške vzgoje z Bleda in iz Bohinja ter nekaj pripadnikov JNA z radijsko postajo. Nekdanji komandant odreda tovariš Leban Ivan je tudi danes vodil odred po poteh, ki jih je nekoč tolikokrat prehodil. Padla je komanda za odhod. Cene, naš glavni harmonikar, je raztegnil svoj meh in ob veseli koračnici je odred krenil na pot. Že v Bohinjski Bistrici nas je pričakala množica domačinov. Po pozdravnem govoru in nekaj recitacijah je tov. Leban dobil od-redovo zastavo, ki je previhraia vse bojne čase. in jo je zastavonoša tudi ves čas našega pohoda nosil na čelu odreda. Pot smo nadaljevali po snodnji bohinjski dolini. Na spominskih ploščah in obeležjih smo .položili vence in s tem počastili spomin padlih borcev. Med pohodom smo obujali spomine na akcije in borbe, kd jih je imel odred med vojno. Tako ne bodo Bohinjci nikoli pozabili 12. julij 1945. ko .se je odred uiprl 500 Nemcem, ki so imeli namen požgati Staro Fužino. Pognal jih je nazaj v Bohinjsko Bistrico s precejšnjimi izgubami. nov in tujcev, ki so bili v bližini. Vsi. skupaj so navdušeno pozdravili. odred, ki je čez most krenil proti Stari Fužini v zgornjo Bohinjsko dolino. Sprejem v Fužini je bil nadvse prisrčen, saj so domačini še danes hvale™ borcem, da so ubranili vas pred požigom. Tu je bilo tudi kosilo in daljši počitek, ki se je vsem prilegel. Nato smo nadaljevali pot do Češnjice, kjer se je odred razdelil na dva dela. Prvi bataljcn je odšel na Koprivnik in Gorjuše preko Podjelja, drugi pa naravnost po stari poti. Na Gorjušah smo po sprejemu, ki so nam ga pod velikim slavolokom priredili domačimi, zavili na kraj, kjer so med voljno padli trije kuririi. Domačini so njim na čast odkrili snomiinsko obeležje. Čez noč se je odred nastanil v Zg. Gorjušah v šoli in okrog nje. Po obilni večerji je bil na sporedu še veseli partizanski miting, po njem pa veliko partizansko rajanje ob zvokih odredovega orkestra. Veselje je trajalo pozno v noč, tako da je bil zbor drugo jutro za marsikoga kar prezgoden. Tega dne smo se namenili priti do Gorij oziroma Rečice. Dopoldne smo obiskali Goreljek Janko, ki je bil takrat, ko še je ta strašni pokol izvršil, v bližini, opisoval, kako se je vse to zgodilo, so mu pritekle solze in vse nas je obšla tesnoba. Okrog poldne smo zavili po rov-tih Stare Pokljuke proti Gorjam in Bledu. Pot je bila sicer še dolga, toda ko so nas kuharji v Za-tmiku postregli z dobrim kosilom, je bilo spet vse v redu. Ostali del poti smo kaj hitro prehodili, saj je šlo navzdol kar samo. Proti Rečici, kjer naj bi drugič prenočeval naš odred, smo srečavali druge enote, ki so prihajale iz vseh krajev Gorenjske proti Gorjam in okolici, kjer naj bi prespale to noč. Tudi ta večer smo priredili miting. Od blizu in daleč se je zbralo še več domačinov kot ' prejšnji večer. Veseli zvoki našega orkestra so se po mitingu razlegali še pozno v noč in ob plesu je bila pozabljena vsa utrujenost. Napočilo je jutro 4. julija — jutro veliikega praznika jugoslovanskih narodov. Krenili, smo na poslednjih nekaj kilometrov našega marša — do Poljan. Poljane so tih in prijeten kraj, ki leži med Jesenicami in Gorjami. Ostale bi pozabili ene, da j im ni dalo zgodovinskega pečata je- Za dobro razpoloženje sta neumorno skrbela harmonikarja prvega in drugega bataljona Kako smo nadaljevali gradnjo počitniškega doma Bohinjsko-jeseniški odred na pohodu Druga polovica februarja se je nagibala proti koncu, ko so se začele priprave za odhod v Sečo, to je priprave za nadaljnjo gradnjo počitniškega doma. Na Gorenjskem je bila še prava zima s snegom, medtem ko nas je pod Črnim kalom, na poti v Sečo že pozdravila pomlad s cvetočimi mandeljevimi drevesi. Dom v Seči je sprejel našo enajsterico1 lepo. Z oskrbnikom doma tov. Kleva Aleksandrom in njegovo1 ženo Marijo se prej še poznali nismo1 pa sta nàs kljub temu gostoljubno sprejela. Komaj smo1 razložili orodje in ostali material, je Marija že pripravila fižolovo juho, kar iz svojega, saj smo bili mi brez kuharice in živil. Tu se je pričelo kmalu mračiti in ker je bilo še ddkaj hladno, smo se kmalu odpravili k počitku v že lepo pripravljene postelje. Drugo jutro se nam je nudil krasen razgled: nebo so pozlatili žarki vzhajajočega sonca, morje je mimo valovilo, tam na zidovih »Jernejevega kanala« se je grelo na stotine galebov, v grmovju pod domom pa je črni kos žgolel svojo melodijo. Ob vsem tem lepem smo z zi-oarskim mojstrom Staretom sloneli nad načrtom doma in ugotavljali, kako pravilno je bilo zapisano leta 1958, da nas namreč čaka še veliko In naporno delo1 predno bo dom dograjen. Nismo1 se ustrašili ničesar, saj je bila naša mala grupa, pripravljena na to. Načrt ni predvideval, da se zgradi cesta nad domom, a kljub (Nadaljevanje na 7. strani) RAZUMEVANJE OSNOVNIH POTREB CLOVEKÀ (Nadaljevanje s 5. strani) 4. Potreba po priznanju, spoštovanju, samospoštovanju in osebni neodvisnosti (brez zavesti, da je »nekdo« in da nekaj pomeni, človek ne bo nikoli zares ustvarjalen). 5. Potreba po informacijah (človekova želja, da ve, kaj se okrog; njega godi). 6. Potreba za razumevanje (želja posameznika, da razume druge ljudi in da drugi ljudje razumejo njega). 7. Potreba po estetiki (tudi najbolj preprost človek si prizadeva, da bi se izživljal; to je estetsko užival neki predmet ali okolico). 8. Potreba po delovanju (želja, da bi se pokazal in delal na svojo roko, samoiniciativno). Izvleček iz knjige »The Psychology of Occupations« »Advanced Menagement« USA Kako smo nadaljevali gradnjo počitniškega doma (Nadaljevanje s 6. strani) temu so se Dalmatinci lotili kopanja in odvažanja prvih kubikov zemlje, »TAM« pa je pod vodstvom Janeza vozil kamenje. Minilo so 'trije dnevi in cesta je bile speljana. Enolično, mirno in v prijateljskem vzdušju so šli dnevi. »Osamosvojili« smo se s hrano, le kuhala nam je tov. Marija. Pozabili nismo nabaviti tudi »maliga- nov«, s katerimi smo se pa seveda zmerno družili. Po desetih dneh se je grupa povečala za enega člana. Prišla je kuharica Francka. Lepo je skrbela za nas, čeprav je bilo dela dovolj od jutra do večera. Vedno je bilo slišati njen zvonki glas: fantje zajtrk, fantje malica itd. Delo je šlo lepo od rok, le nabava gradbenega materiala v tem primorskem kraju je zelo težika. Pa Lepo urejena točilna miza v našem počitniškem doimu vabi domače in tuje goste Ob zaključku l. šolskega leta na tehniški šoli Pouk na Tehniški šoli za odrasle — lesnoindustrijske tehnike se je pričel precej pozno, 14. decembra lanskega leta, zato so predavatelji pohiteli s predavanji, kar je pa negativno' vplivalo na učni uspeh. Snov je bila tako obsežna, da so jo samo prizadevni z marljivim učenjem preko celega šolskega leta lahko obvladali, tiste pa, ki so z učenjem odlašali in mislili, da se bodo učili tik pred izpiti, je čas prehitel. Ob začetku šolskega leta je bilo vpisanih 40 učencev, od katerih jih je med šolskim letom izstopilo 8. V tem šolskem letu so slušatelji poslušali predavanja iz petih predimetov in to: iz strokovnega računstva, uporabne fizike, uporabne kemije, slovenščine in iz tehnologije lesa I. del. V juniju je bil prvi izpitni rok z obveznim polaganjem 3 predmetov. Večina učencev pa se je priglasila za vse predmete. Skupno se je prijavilo' 32 kandidatov, izpite pa je delalo le 30 slušateljev. Pismeni del izpita iz matematike in slovenščine je bil 28. junija dopoldne, naslednjega dne pa so bili ustmeni izpiti iz vseh 5 predmetov. Kandidati so šli od enega izpita k drugemu kot na »tekočem traku«. Za nekatere je bilo to' prenaporno. Na splošno so bili uspehi zadovoljivi. Podrobna analiza pa je pokazala, da ni zadovoljivo to, da. so nekateri prijavili preveč predmetov, tako da so šli na izpite na slepo srečo. Ker je to šola za izobraževanje odraslih smo mnenja, da ni primerno, da pridejo nekateri na izpit nepripravljeni. Zgodi se sicer večkrat, da tisti, ki se je zelo mato učil dobro opravi izpit in obratno tisti, ki se je mnogo učil pa slabo, ker ima »smolo«. Zavedati pa se moramo ,da se ne učimo zaradi izpitov in predavateljev, ampak zaradi znanja, ki je v praksi tako potrebno. PTegled uspehov v junijskem roku: Bled 28.-29. VI. 1961 CO r* C p C0 £ a3 Ctf >* C O t-H -2 S > c co g fa (D Th čl odličnih 3 7 4 7 - prarv dobrih 7 7 9 9 4 dobrih 10 4 7 8 9 zadostnih 5 3 3 4 5 nezadostnih 5 6 6 2 9 ikupno število kandidatov 30 27 29 30 27 Vseh pet predmetov je položilo 13 kandidatov. Pregled uspeha učencev našega podjetja: odličnih 2 2 2 4 — pravi dobrih 1 4 4 4 1 dobrih 6 2 4 3 5 zadostnih 2 1111 nezadostnih 3 4 2 2 6 Skupno število kandidatov 14 13 13 14 13 Vseh 5 predmetov je položilo le 5 kandidatov. Kot je razvidno iz tabele so dosegli na žalost učenci našega podjetja najslabši uspeh pri tehnologiji lesa. To je važen strokovni predmet in osnova za nadaljnji študij v lesni stroki. Pri ostalih predmetih je razen nekaj izjem uspeh zadovoljiv. .. Predvidoma bo v prvi polovici meseca septembra spet rok za polaganje izpitov, oziroma ponavljalnih izpitov, v drugi polovici pa se bo pričel pouk 3. semestra. Ob 'koncu šolskega leta se moramo zahvaliti sekretarju Lesno industrijskega podjetja Bled, ki je glavni iiniciator te šole in nam je pomagal pri reševanju raznih problemov. Vredna pohvale je tudi »Delavska univerza« na Bledu in njen predsednik. Jordan ing. Blaževič vendar smo se tudi tu znašli; delno nam je pomagalo poznanstvo iz prejšnjih let, delno pa iznajdljivost, kakor že rečeno. Planirano je bilo, da moramo pripraviti nad 300 m3 gramoza; tega smo dobili v kamnolomu v Kaldaniji. Mnogo težje pa je bilo z nabavo zidne opeke. Dosti je bilo potov, prošenj in občutkov ponižanja, predno smo dobili nad 40.000 kom opeke v opekami v Izoli. Prav tako pa je bil problem tudi s cementom. Delno nas je z njim oskrbovala UKD 'Piran, z nabavo v cementami, v Umagu, kjer smo dobili 10.000 kg, pa smo prihranili podjetju kar precej tisočakov. Poleg tega smo dobili nekaj cementa tudi v tovarni Anhovo. Tako smo zagotovili nemoteno gradnjo s 40.000 kg cementa. Izkopanih in prevoženih je bilo nad 600 m3 zemlje, poleg novozgrajene stavbe je bil zgrajen še bazen za vodo, razširjen je bil prostor pred domom in obnovljena je bila jedilnica. Mnogo dela je bilo tudi s kanalizacijo, vodno in električno napeljavo. Vsa ta dela pa so večala naš kolektiv; saj nas je bilo včasih kar dvajset. Zelo veliko je bilo tudi mizarskih del; vse vrste dela je kar težko našteti. Kljub temu, da so bile roke polne žuljev, smo si privoščili tudi malo razvedrila, seveda v glavnem kar v domu. Tudi na tiste tovariše, ki so imeli v tem času svoje življenjske praznike nismo pozabili. Da bo1 ta članek popoln, moram priznati, da je prišlo tudi do malih, redkih nesporazumov, ki pa niso vodili do večjih razprtij. Zavedali smo se, da si vsak človek gotove stvari tolmači na svoj način in je do njih različno dovzeten. Ni se nam pa zdelo lepo, da je širši kolektiv popolnoma pozabil na nas. ko so se vršili sindikalni občni zbori. Nismo bili obveščeni niti o osnutku novega tarifnega pravilnika, niti o nabavi mopedov. Moramo se zavedati, da vse to vpliva na delovno razpoloženje im tega ne smemo več pozabljati. Mnogo bi se dalo še pisati, pa naj bo dovolj, saj naloga je bila izvršena. 9. 6. 1961 smo še malo uredili okolico doma, potem pa pospravili orodja in se pripravili za odhod domov. V soboto, 10. 6. 1961 — smo bili vsi zadovoljni zbrani v jedilnici. Vse tedne dela ni bilo slabega vremena, le za slovo so se zbrali težki oblaki in je deževalo. Krenili smo na pot. še zadnji pogled na dograjen dom iz Valete nad Portorožem. Fantje pod platnena streho so bili dobro razpoloženi, moja misel pa je bila: zaslužili ste pohvalo za vaše,vestno in požrtvovalno delo. Desti je pohval o našem novem domu, vendar bi rad opomnil Upravni odbor doma, kakor tudi bodoče koristnike, naj ne pozabljajo na trud graditeljev in na vložena visoka finančna sredstva. Obdrže naj dom tak, kakršen jim je bil izročen! I. S. Za naše pionirje IZ ŠOLE Deček v drugem razredu je moral za domačo nalogo opisati konja. — Nalogo je takole naredil: »Konj je koristna žival. — Ima štiri noge, po eno na vsakem vogalu in rep na drugem koncu. Na prvem koncu pa ima glavo, ne tako kaikor slon, ki ima rep spredaj in zadaj. Konj je edina žival, ki nosi čevlje in je spodaj' iz železa. Toda čevlje konj ne sezuje, če gre spat. Če bi bil jaz konj, bi bi'ì rajši krava, ker ji ni treba delati. and Povratek s prijetnega Izleta v kamnolomu Na počitnicah Zaradi vročih dni in lepih doživetij lanskoletnih počitnic v našem domu, sem se v dobri nadi, da bo tudi letos lepo, odpeljal proti morju. Letos sem imel eno skrb več. Z menoj' je šla tudi žena, seveda prvič in kaj bi pomenila vsa moja prizadevanja, če njej ne bi bilo všeč. - Na blejskem Kompasu sem nekaj dni prej hotel rezervirati sedeže v avtobusu. Ne preveč prijazna tolažba, da so vsi sedeži za vse avtobuse za Portorož rezervirani za več kot mesec dni naprej, ni bila preveč vzpodbudna. Mislim, da imate izkušnje, dragi bralci, da vam takle začetek prav lahko pokvari nekaj dni dopusta. Z ženo sva se tolažila z zelo močnim avtobusnim prometom iz Ljubljane proti Portorožu. V Ljubljani sva stopila v prvi avtobus proti Portorožu. Led je bil prebit — nejevolja je popustila, sprevodnik naju je namreč posadil na priklopne sedeže in pripeljala sva se vsej rezervaciji navkljub udobno do Portoroža. Od Lucije do našega doma je približno pol ure hoda. Z velikanskim kovčkom v roki sem skle- Novi del našega počitniškega doma sem poznal po sliki iz našega časopisa. Res1 je lep in praktično urejen. Ženo sem stalno nadlegoval z vprašanji. »No, kako ti je kaj všeč?« Šele po večkratni izjavi, da ji je zelo všeč, je bil nasičen ponos, ki velja našemu počitniškemu domu. Potem štirinajst prijetnih dni, ki so bili večinoma lepi in sončni. Samo dvakrat je deževalo, kar pa je bilo skoraj kot »naročeno«. Ta dva dni smo organizirali zabavo v domu. Povabili smo dopustnike iz počitniškega doma »Metka« iz Celja in preživeli večer, ki bo verjetno ostal vsem najbolj v spominu. Organizacija v domu je letos popolnejša, sobe so očiščene in še mnogo drugega, ki je lahko samo v pones našemu domu. Pri večernih pogovorih smo se večkrat menili, kaj v,se bi se še moralo narediti. da bi bil naš dom še popolnejši. Predvsem bi bilo treba urediti plažo oziroma dohod do morja. Visak naš dopustnik v domu ,plača turistično takso. Poti do morja so pa v izredno slabem stanju. Zato Kljub temu, da plaža še ni popolnoma urejena, je vedno polna ' kopalcev nil ostati optimist, v čemer me je močno podpirala žena, za kar sem ji hvalegen. To moje razpoloženje se je še dvignilo ob prihodu v dom, kjer sva si »privezala dušo« s hladno pijačo. SINIČKA Ptičica siničica je zjutraj priletela, na okno je potrkala, ker jesti je hotela. Zelo jo rada jaz imam in bi vse ji dala pa četudi kakšen dan brez jesti bi ostala. Toda ta naš grdi muc, je enlkrat planil nanjo o:d takrat ni več trkala — ne morem pozabiti nanjo. Napisala Repe Milena, učenika 5. razreda Gorje bi bilo morda prav spomniti tamkajšnji turistični urad. da bi uredil vsaj eno solidno stezo do obalne ceste — oziroma avtoceste — od križišča pred počitniškim domom Športne zveze Slovenije, do obale. Plažo bi morali očistiti kamenja in napraviti v morje pomol v dolžini vtsaj deset metrov. To zadnje bi lahko napravili s isodelova-njem ostalih sosednih domov. To in še ureditev okolice doma; odstranitev barake, ureditev terase nad jedilnico in pred j'e-dilnico in ureditev parka, in naš dem bo eden najlepših na tem delu obale našega Jadrana. Tako kot je vedno lepega kmalu konec, so tudi dnevi počitnic kmalu potekli in z ženo sva O'dšla v upanju, da še prideva v ta lepi kraj', ki bo ob naslednjem snidenju gotovo še lepši. and ilrlTJi ----—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------\ TRIGLAVSKI LES • GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED • TRIGLAVSKI LES« GLASILO DELOVNEGA • Leto II. - St. 4 - 23. sept. 1961^ ZA RAZVEDRILO V okvir proslav 20-letnice vstaje je strelska družina tovarne »STOL« Duplica organizirala II. republiško prvenstvo lesnoindustrijcev v streljanju z zračno puško. Tako kot že lani smo se tudi letos člani strelske sekcije obrata »TOMAŽ (namesto Tonclmove Krošnje) GODEC« udeležili tega prvenstva. Življenjepis in tarifni varijete Rastei in kalil sem se med na- Pred pričetkom prvenstva so vse udeležence in tekmovalce po- pričelo tekmovanje. Potekalo je v zdravili predstavniki upravnega napetem tekmovalnem vzdušju. — Vsak si je želel čimboljši rezultat v tretjem letniku, ker so mi bile nisem mogel niti zaposliti. Toda, ob reviziji odvzete otroške do- ker se mi je bil pri vojakih osve-, ^ , , ,,, . klade. Le-temu sem moral za ne- žil skojevski duh, sem ostal po- Po tej kratki slovesnosti se je kaj mesecev nazaj povrniti - do- trpežljiv in še bolj discipliniran. 1,CTn^a',,1Q a 11:1 hodkov ni bilo nobenih in spet "Končno so me zaposlili natanko sem moral v službo. Začel sem na tem delovnem mestu, kot pred sedmimi leti. Moje geslo ni bilo »Živeti na stari slavi«. Mislil sem kar naprej na postal neuradni vodja. Potem pa šolo in napravil sem trden sklep, je zopet zagrmelo. Premeščen sem delana nekie na Dol^ii^ke^^kier da jo d°končam. Medtem pa sem bil na dmug obrat na odgovorno ^ J » J -n / o 1 rurl icd~rrvi o vi rv rlr» mPictrv .Tei PT* KPm OiSltal je stara Jugoslavija 'klecnila na kolena, sem doživel dokaj živo in s svojimi desetimi leti sem se dobro zavedal, da bo hudo, če bo treba s culo, ki jo je mama pripravila, pobegniti pred nasilneži. .„ , Napetost je popustila, ko se je movang imeli precejmyf Iremo vmü ^ v oWebi> M je bila iz_ da bi čimbolj častno zastopal svoj kolektiv. Seveda so skoraj vsi tekmovalci, zlasti ob začetku tek- tam, kjer sem začel ob izstopu iz šole z oceno »dobro«. »Kaj bo pa sedaj?!« sem si mislil. Pa sem le ostal v tej grupi, dokler nisem in zato tudi rezultati ob začetku niso bili tako dobri Dober rezultat zahteva treninga precej „ , . , , , , se je preoblekel iz neslavne in , . , Konkurenca je bila zelo huda. neuporatoe UTliforme Jugoslovan- brusi nice. Tarifne postavke Ekipe so bile bolje pripravljene ske vojeäke, :potem 1440 ^ v ka_ " -------- "** ~~ kot lani in tudi bolj izenačeno, )-erjb si p]-av vsak dan lahko pri- kar se je na koncu videlo iz rezul- Okoval, da boš izbrisan ilz sezna- tatov. Za primerjavo samo to, da m živih je bil lanskoletni prvak med po- Veličastni prvi dnevi svobode samezniki šele šesti, kljub temu, ^ bili 2a narnj. Skojevci smo bili da je dosegel boljši rezultat kot vedno v prvih vrstah in na me- lanb _ stih, kjer je bilo potrebno. Orga- Naša sekcija je poslala na tek- nizacije in delovne akcije so nas movanje dve ekipi, ki sta se čast- zaposlile. no uvrstili na osmo in deveto Izbira strokovnega poklica je mesto v konkurenci osemnajstih bila težka, idej in želja dovolj - ekip. Najboljši med posamezniki tovarn in izbire malo. Oče je bil v naših dveh ekipah je bil Fujs zaposlen v lesni industriji - tam Stefan. Njegov rezultat pa vse- sem se_ zaposlil tudi jaz. Izučil eno ni bil tak, da bi se uvrstil na sem se za jarmeničarja in brusa- vidnejše mesto v konkurenci po- ča in tako postal kvalificiran de- P°tem samo še ena možnost, da sametznikov. lavec obeh strok. Želja za zna- »padeš« na enojko in to pomeni Organizacija tekmovanja je bila njem me je gnala naprej in opra- ravno toliko, kot nula. Potem pa vil sem nižjo lesno šolo. Kot lesni oc* str°ja do stroja in — o, gorje! napredoval od stroja do stroja, do delovno mesto, kjer sem ostal samo toliko časa, da so me zopet premestili na drug obrat; tam zopet dvojka, iz te pa trojka. Potem sem odšel v Ljubljano, da dokončam šolo. Po končani šoli sem že so romale z menoj. Kot začetnik sem »padel« v tretjo grupo, pač še nisem toil zaposlen, to se pravi; nisem delal brez napak, bil mi je 'potreben nadzor, nisem de» vedel, da bo dvojka. Mirno sem lai hitro itd. V tej grupi sem se se sprijaznil z usodo in občudo» držal nekaj mesecev — odstopil val (skoraj z zavistjo) tiste, ki so nisem niti za korak - napredoval prilezli do pete grupe, kar je naj-tudi nisem, ker me niso tako hitro več mogoče. »pogruntali«. S premestitvijo k Kako je sedaj, vam lahko zau-eltroju, ki je važnejše delovno me» pam. Še vedno sem na trojki in sto, sem pa zdrknil nenadoma v po skojevsko disciplinirano ča-drugo grupo. kam, da bom le za kakšnega jurč- Že v prvem razredu osnovne šole sem se slabo počutil, če sem trojko spravil na dvojko, saj je solidna, škoda je le to, da je proti ko ka poskočil, ker so sedaj po novem še vmesni redi, kot —3 ali -f-3, kjer lahko dobiš ali izgubiš kakšnega »jurja«. Lahko mi tudi verjamete, da sem zagrizen optimist (z nekoliko omajanimi živci). Tale tarifni varijete mi jih je malce zrahljal. Pa do »penziona« odbora, delavskega sveta in sin- koncu nekoliko nagajalo muhasto manipulant sem bil premeščen Ze ie kazalo ,da se le rešim, — »»poj™ ‘ , dikata tovarne »STOL«. Predstav- vreme. zaradi službene potrebe v drugo ®em bil «>!«-’- premeščen. Ostal ze neaaKO priKopai. ^ niki strelske družine so potožili Z zadovoljstvom smo zapustili podjetje. 66111 ma »dvojki« in z csnovnosol- venec k spominski plošči prvofoor- tekmovalni prostor in si mislili: Od tam sem odšel zopet v šoto ®kimi občutki^ čakal, kaj se bo cev, članov kolektiva, ki so padli »Na svidenje, takšnih tekmovanj — na TSS, kjer sem dokončal tri zgodilo. Proučeval sem faktorje med NOB si še želimo«.' Janez Urankar letnike. Solo sem moral zapustiti ln se ocenjeval. Večkrat sem tudi Besede pokukal v spričevala od osnovne navpično: MAGIČNI LIK veljajo Udriha vodoravno . in PERSONALNE SPREMEMBE Arh Jože, Cerkovnik Jože, Cve- V mesecu juliju je bilo skupno: tek Jože, Čufar Franc Faff ek Ja- novodfslih 6, odišlih 5, 1 pa je bila ča~C vfe^mi'“pravi'dTi^to- MAJ 1961: Prihodi. neZ' Bur arin Nedeljko, Gartner premeščena v okviru podjetja. Obrat »Tomaž Godec« Bohinjka Silva, Taler Alojzija Bistrica. £ obrata Rečica: šole, pa do zadnjega. V teh sem bil v glavnem dober — dva stroškovna izpita sem naredil s prav dobrim, na TS zopet dober in zdaj pa »no ja«, komaj zadosten. Že po naravi sem mirnega zna- 1. pisec novel iz partizanskega življenja, sedanji predsednik Ga- Mikelj Anton, Markelj Jože, Rozman Valentin, Pintar Stanislav, Smukavec Marija, Štros Ciril, Urh Ljudmila, Vučak Marjan Obrat Gorje: Jan Frančiška Obrati Jesenice, Soteska in Rečica niso sprejeli novih ljudi. Na direkcijo podjetja pa je bil z obrata »Tomaž Godec« premeščen Lavrič Jože. Odhodi: Z obrata »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica: Mencinger Kristina, Smukavec Francka in Lavrič Jože, ki je od- Mavrič Mihael in sel na direkcijo podjetja. ..so na novo prišli na obrat »Tomaž Z ostalih obratov^ in direkcije Godec« v Bohinjski Bistrici. Po-podietja ni odšel nihče. slednja je bila premeščena iz To- Skupno je v mesecu maju prišlo varne /esne m(,ke Soteska. Bizjak Mirko in Koren Vence- Z obrata Gorje: Lipovec Jožefa Iz tovarne lesne moke Soteska: Frelih Marija Z obrata Jesenice in z direkcije podjetja ni odšel nihče. Skupno je v mesecu juniju 1961 prišlo 8 in odšlo 12 ljudi. AVGUST 1961: Prihodi: Cesar Ciril, Kovačič Jože, Ravnik Valentin, Rozman Ciril, Repinc Viktor, Odar Jože, Soklič Anton, Urbanc Franc in Žitnik Janez, so bili na novo sprejeti na obratu »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. JULIJ 1961: Prihodi: Bizjak Ivan, dam malce zagrenjen, ampak tole me je pa vzdignilo, da sem po» stal kar precej živ. Premeščen sem bil na drugi obrat zaradi službene potrebe in kjer šesti faktor, prva točka pravi, da moraš biti zelo discipliniran. -Da 'bi pa tej ne bi bil kosi, se pa vse neha. Na tem obratu sem bil popolnoma nov in če tak prideš na obrat, moraš po svoji pa-, „. . meti razumeti, da te tudi nihče Obrat Recica je sprejel Bogataj ne pozna, kakšen si po spesotono-Marijo in Jakopič Janeza. ^ stih _ in začel sem seveda spet sjigfce zveze Slovenije; 2. častilci, Na direkcijo podjetja je prišel z »dvojko«. Od tam sem odšel k oboževalci; 3. pravimo ženski, ki Cvek Ivan. vojakom, kar se mi je po pravici rada toiži (brez a); 4. rdeča krvna Ostale delovne enote podjetja povedano kar prileglo, saj sem telesca; o. gasilec (tujka). I CO htirp ipip nnmi h 1 hjH» .. — fi i „_ -r.o.-'+r«*-: m> 113 k K 9 novih delavcev, odšla sta 2, 1 pa je bil interno premeščen. JUNIJ 1961: Prihodi: Korošec Anton, nlso Prejele novih ljudi. bil že ves bolan od faktorjev in Mlekuž Jožica, Odhodi: stopenj. Pri vojakih sem imel več Z obrata »Tomaž Godec« je od- sreče. Kot strelec sem bil odličen šel Smukavec Janez. — zelo dobro sem »gazil« strojni Z obrata Rečica Poklukar Franc, korak in s tema- dvema vrlinama Z direkcije podjetja Humerca si avtomatično tudi dober vojak. Janko. Izgledalo je, da sem le »našel Z ostalih delovnih enot ni odšel prijem« in da bo šlo boljše tudi nihče. doma. Prišel sem od vojakov poln Skupno je v mesecu avvustu 1961 uipanja na uspeh. Začetek pa ni bil kaj preveč spodbuden, ker se Na obrat Rečico je prišel Heber-le Valentin, obrat Gorje je sprejel na novo Zvan Pavla, direkcija podjetja pa Florvat Marijo. - • Obrat Jesenice in tovarna lesne Pmto 12< °'dsh Pa s° 3 delavci. moke Soteska nista sprejela novih Cvetek Jože, Mlakar Franc, Gje- delavcev, rek Mihaela, Trojar Terezija in Odhodi: Žitnik Marija, so prišli na obrat Z obrata »Tomaž Godec« v Bo-»Tomaž Godec« v Bohinjski Bistri- hinjski Bistrici: Komar Anton, ci- Rutar Jože, Sodja Janez in Zig- Lesno industrijski obrat Gorje je man Jože. sprejel Hostar Heleno in Černe Z obrata Rečica je odšla Bogataj Anico, obrat Jesenice pa Kljajič Marija, iz tovarne v Soseski pa Iva. Na ostale delovne enote pod- Mlekuž Jožica, ki je bila preme- ip 11 si vtt 'Mi.«/-« K . .. . _ L.. . * ' 1 " -Z č"1 _ ! _ _ REBUS REBUS m ji jetja ni prišel nihče. Odhodi: Z ombrata »Tomaž Godec« so odšli: ščena na obrat »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici. Z ostalih delovnih enot podjetja ni odšel nihče. »TRIGLAVSKI LES«, glasilo delavnega kolektiva LIP Bled — Izdaja: LIP Bled — Odgovorni: glavni urednik Franc Mencinger — Uredniški odbor: Vera Svetina, Andrej Trojar, ing. Alojz Vovnik, Štefan Panigeršič, Janez Urankar, Stanko Ažman, Vukašin _____Kilibarda, Ferdo Tolar, Helena Rofcman in Janez iBLEDč. Stare — Tehnični urednik: Franc Bajt — Tel. 954-15 Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju TONCELNU Odkar se Toncel je ukaliral, kot kak študent nam je fail ral, smo se v zadregi znašli, ker drugega še nismo našli. Urednik si preveč ne upa, ker Tonci je povzročil nekaj hrupa, a le korajžno fantje in dekleta naj T onci kritično z jezikom še opleta. Kdor išče — ta pač najde, naj se javi Toncl, ko bo žetev ajde, da bodo v peti letošnji številki, spet njegovi kritični utrinki. and POSETNICA G. JERNEJ ROGOZ Ta maž je doma iz vasi, odkoder je zaposlenih precej delavcev na obratu »GORJANA« in »REČICA«. and Rešitve ugank iz 3. številke Rebus Obrat Rečica Pesetnica Lesni tehnik Zlogovnica L Anika 2. Ribariti 3. Ovira 4. Vsesati 5. Nevesta 6. Izustim 7. Slovenec 8. Nalepka 9. oteti 10. Hoditi Slovenski pregovor v drugi in četrti vrsti navpično: »Ni vse »Bar zapirajo, oče pride za me- daj pa stisnite zobe kolikor more- zlato, kar se sveti!« noj...« te.« >e DOLGE MINUTE Oče sinu: »Bojan, kam pa je šla mamal« Bojan: »Pred dvema urama šla za pet minut k teti na čaj«. TEŽKO ... PA VENDAR Zdravnik (bolniku, ki ga je operiral): »Prosim, vzemite umetno zobovje iz ust, tako! . . . dobro! Se-