IH.KnlllM. mani, t ■*» n. w> na. unm. MM'«* t Proator 1 m/m X M m/m za nale oglaat do 97 at/« vttn« 1 K. od 30 m/m Tfiine dalje kvptijsM 1b nradnt onttl I mJm K *— noftoa* poslano, prcklid, i/Jave ta reklame 1 m/m K>-, Poroke, zaroke » K Zenltne posudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri vtčjtti naročUih popust Vpraianiem glede inaeratov nai te prttoli saamka sa odgovor. 0pr*«Btttvo »nov. Vai**a" ia ,ftar»4«a Tlsfctr««** EaafUva nllea *L B, »rltU*««. — T«l*f*» tt »14. ^------- -MiiaHU ■«**£* •ttMai • itahataMt lm sm ^aAat i J^^^^^^^ ^■^^^^■^■S* ^SBFWSS»^BF^S» IJ^^^TJ^^ w ^^^^^^^F^p^^^^^B« B^D B^^BW ^^^B^^B^BJBB 9 v Jmaj—iapl|it ceioletao napraj plaćan . K IM poltetno ....... „ 90" - 3 amečao......„ 45 - 1 ~ ..... 15- - cejoletao......KltJ*— pollettio.....# . „IM*— 3 meaoćno ..•.••„ 60*— •i •••■■■« ^**^ Pri morebitnam povlšanja se ima daljSa naroeahu dopW!ati. Novi narocniki aa .toiiieio v prvlć narofnino vedno *a9* po nilill«lfl Na samo nm ne 11 aaro^flu hre? t>o«i«fve dentr'a se ne moreno oifreti. Ba^a^fta4aVMM _^B^av I^^m^^Amm H^k^^a^^B^ ^vc^^a a^_ k * - ^^^^^^^^^^_^^ ^•^^^^^■»^ is^^»** ^"^»^^^r- ■■savu w.^ab a^ a«- amMmflBj| •^■VB^m SJSJVva 9V« Posam«ziM itevHka v*Ua 1 kronob PoftniMi pMten« v gotovini, BaaaaBsmaamaaBVBmamaaaaaamaaaaBaaaaaBmaammaBaaa^maaaBBiBBBHBiBiiv«^.... PRESTOLONASLEDNIKU REGENTU ALEKSANDRU V pražnje krilo se Ljubljana bela ob prihodu Tvojem je odela. S hiš se pestre vijejo zastave, z oken cvetje diha Ti pozdrave, a po cestah narod naš se zgrinja in vsa radost se njegova strinja tisočglasno v en pozdrav edini: „Bog Te sprimi v naši domovini!** Dosti knezov rod naš v tisoč letih že na tleh je videl svojih svetih, a ne v srčni in ne v dušni zvezi bil Hikoli s tujimi ni knezi. Mučenik je v njih okovih tfčal in je tujca klel, ki ga je bičal... Gospodar, Ti k nam prihajaš prvi, naš po srcu, duhu in po krvi, Ti predstavnik naše troedine, naše proste, skupne domovine! K nam prihajaš, knez, ovenčan s slavo, in ponosno dvigamo ml glavo in ponosno gledamo mi na te: Sam slovenske si nazval nas brate, sam svobodne svoje državljane — nepozabno to pri nas ostane! Prvikrat Te danes vodi cesta med slovenski rod in v naša mesta; čar boš gledal savskega pogorja. 2al, da ne še krfeega Primorja • •. In ko gledal boš doline plodne, te gorice nale vinorodne, pa naj misel ena Te prešine: To le del je skupne domovine I Tu se davno rod je naš nastani), a prefflbek tujcu je tlačanfl, in ko trli so ga tuji carji, hrepend je po svobode zaiji, upal, vztrajal, in nobena sila ni slovenske misli v njem ubila ♦ • ♦ Kakor izpod višnjega Triglava teče proti Beogradu Sava; kakor z Muro Drava, naša rdca, v naš sbvanski Dunav se izteka — vse tako so naše sanje date tja hitete med iztočne brate, čez grebene in globi brezdanje . . . Toda sanje bile so le sanje . • • Tvoje čete, gospodar, jeklene prestopile skalne so grebene, zasvojile nedostopne sklade, premostile brezdna in prepad^ radovoljci z njimi naši vrli v nič sovražna so krdela strfi. Nam se stresla duša je od kBćav: ,tSanj je konec — sanje 90 reao^tl Vstani, narod, in svoboden bod^I Rešen svoji gospoduj usodii" V prah Mnoštvo padk> je ofac^> ki sklenfii smo se z brati v bolo m v blaginjo skupne domovine smo prinesU src in duš vrtoe: Brat, ki z bratom se za vselej 2Ć&& skupnosti naj nesebično slufl, da v ponosnem delu za proaveto se spoje vse čete v eno četo, v vrsto složno, vsekdar enoduBop in v falango tuđi neporušnol Sin junaški slavne kraljevine, vzemi jasne v Beograd spomifie na slovenskih tal prirodna čuda, na uspehe umstvenega truda, na slovenstva žilavost in vztrajooal, na slovenske misli neomajnoetl A pred vsera Ti živi misel vročau* Tam, kjer vije se slovenska Sočo. kjer ob naše Adrije obaU Trst slovanski v morju 9e zrcala; i tam zasužnjen narod željno caka 'kraljevića silnega junaka! Nišo naše sanje še resnica, dokler narod ne začuje klica: .Kvišku, bratje, naših mej stražargft Vidov dan je sinil v zlati zarp — Združite se s skupno in edino, i veličajno našo domovino! * .^ • S hiš se pestre vijejo zastave, z oken rože dihajo pozdrave... Narod druži s knežjim se gospodom, knez pa druži se s svobodnim rodom— kakor z bajnim čarom nas ovija take srčne zveze poezija! In zatorej kakor grom razkga enodušno naša se prisega: .Rodovlnt Jasne sin prefasnil Prej nam solnea zlata luč ugasni prej se našim goram zid poruši, prej ft nalim rckam tok postili, nego bi se naša vđanost strla in ljubezen v srcu nam zamrla do prestola In do troedine, nerazdelno tne domovine!* .Anton Funtek. 2« stran« •SLOVENSKI NAROD*, dne 37. junlji 192a Mer. 144. Pozđrao Prtmorceo regentu Hlehindra. Slovenija presrčno Te pozdravlja* junaka nad Jnnaki Te proslavlja! {TI sprejnđ naših src iskrenost V dar, (Ti bodi mili, skrbni nam vladar! Slovenije sinovi orepeneli po svobodi so — zanjo krvaveli; ko tuje bičalo jih Je tlačanstvo, na Kosovem so misli bile, Viso-čanstvo! In prišel dan je, jasni dan pravice, fe&robljeni zdaj okovi so krivice: isvobodni smo, prost narod troedlni! ''A prosti nišo vsi še Tvoji sini, 'dokler še zadnji brat tlačani, 'dok svoie, kar je naše, zovo ItalijartL — i- v __ Ozri na jug se, kjer se Jadran peni, razbija v srdu se ob kraški steni: Gorica solnčna tožno Jađflnde, Trst o svobodi zlati prenHUuje, v bolesti Istra jadna obopoje, sovrag na Krasu bratom nove spone kuj* — — Posluhni tja in čuj: tam rod obupan viče, pod zlim gospodstvom na pomoć Te kliče! Tam novo Kosovo na Tebe caka, majk Jugovićev tam nebrojno plaka. — — Ozri se tja, posluhni, ko tlačanstvo osvete Tvoje hoče, Visočanstvo! ___r ___ Utra. Dr. Fr. Dešić: Kraljeofcii fflehsandni In nam osem. • Ali' je mogoČe? Ali Je fes, rda stopa po naši zemlji svobodnega Haroda prvi sin in kronani Gospod? ) O vi vsi tuji nasilniki dolgih jstoietij, o vi vsi domači malodušni-;k! prej§n?!h" dni: Poglejte in ve-ruite! ZakaJ v resnfei je vstal in stoluje med nami On, Kralja Petra I. Osvoboditelja junaški sin, naš Alek-sander. Pekel je premagan. Temne sile beže; solnee vzhaja. Bili smo ponižani m užaljeni, v Sobstvu vzgajani. Že smo mislili, rda nam je kri slaba, duša pokvarjena, da smo za tvekomaj prokleti. Poglejmo pa se'daj in verujmo: Naša kri je silna fn naša duša je čista in blagoslov je nad nami. Zakaj iz nas Je vzrastla Moč in Lepota, jnaša Svoboda. Iz nas se je rodil naš Regent, naš Aleksander, naš simbol. Pred 100 leti je v Srbiji živel jk'met, delavec ob plugu, junak ob 'meču, sovražnlk suženjstva, Kara-'djordje. Njegov pravnuk Je naš ju-goslovenski Aleksander. Pekel je premagan. Temne sile teže; solnee vzhaja. ', * .. * .Nekoć je živel Marko kraljević. Kraljeval je v macedonskem srb-bkem Prilipu, a njegovo ime Je pro-tslulo do Celovca in Vrbskega jezera, Sio Gorice in Tolmina-i Nekoč je živel Kralj Marjaž. Kraljeva! je v naših gornjih krajih, a Ibfegovo ime se je razneslo tja do pelene srbske Sumadije. Slutili smo v srciK in v mfsIlK, fla se bliža Spasitelj, in slikali smo Marka in Matjaža: segata si v roke, ^Matjaž od severa, Marko od juga. Bili smo takrat še plahi in slabo jsmo še videli. Dandanes vidimo raz-iočno: Marko in Matjaž si ne sežeta več samo v roke, ne, zlila sta se v eno samo bistvo, v eno enotno in ne-rdeljivo Jugoslovenstvo. In Ti, Aleksander, s! našega po-polnega edinsrva jasni shnboL • » • Sčitil je Matjaž sifomalca proti mogočnikom. In zemlja je rodila. Oral je Marko trde bele ceste in šo3il po pravici božji, ne po želji niti stričevi niti očetovi. Med nami Kodi Matjaž naš in Marko naš, naš Aleksander. Prišel je k Vam siromaki, in k vam, pravičniki! Bežita greh in krivica. • % • Trpiš ti, trpim jaz, trpi tvoj brat, trpi moja sestra . • . trpimo vsi. Vse to tisočero trpljenje vseh tisoci in milijonov je trpljenje — Visočan-stva. Dolžnosti do bližnjega Imam jaz, imaš ti, ima jih moj brat in tvoja sestra . . . dolžnost! Imamo vsi. Vse te tisočere dolžnost! vseh tisoči in milijonov so dolžnosti — Vlsoćanstva. Pravice imaš H, Imam jaz, ima iih tvoj brat in moja sestra ... pra-jih tvoj brat in tvoja sestra . . . pravice vseh tisoči in milijonov so pravice — Visocanstva. Kar je v vseh nas najtežjega In najlepšega, vsega tega vidni znak in simbol je Njegovo Visočanstvo- Kdor ceni trpljenje, dolžnost in pravico, ta ceni Njegovo Visočanstvo. Pesniki naši so sanjali. Kakor princi iz pravljic so hodili po svetu, poljubljali našo zemljo, začarano kraljićno, in Evangelij so imeli v ro-kah: Vukove narodne pesmi. Gledali so ples pod lipo v koroški Ziljski dolini in slušali zvoke našega govora v beneški ravnini. Pa yrag je bil Še mo-čan in pesniki so legli v grob z neute-šenim srcem. Pa pesmi in pravljice našiti duS so meso postale, sanje so istina. Prišel Je Aleksander, princ naš; v rokah mu je evangelij srbskih narodnih pesmi in iz tega evangelija nam čita poglavje o maščevanju Kosovega in o neomajni veri v končno zmago . . . Aleksander, ko boŠ stal na Ble-du, se ti bo odpiralo — ne v pravljici, ampak v istini — dvoje zrelo, eno od Soče, drugo od Koroške. Zmaji ču-vajo vhod. Čuješ li Sočo, kako bobni, in Ziljo, kako šumi? Princ bo zamahnil in vesela pe-sem ga bo pozdravljala od severa in juga. ■ ■ Stojimo pred ogromnim 'dej-stvom: Tisoč let smo bili zasužnjeni in že na smrt obsojeni; trgali so nas na komade in o naši obleki so že vadljali- Kdo je še upal, kdo §e ver- jel? -■ - ———^—^——-—— -■ u—p«^^^^—^^ la zgodilo se je dudo: Svobodal amo; živi amo, ćeli in ujedinjeni smo, sami si krojimo usoda. In atabol naie svobode. našega življenja ta ujedinjenja, simbol naJe-ga samoodločevanla. naie moči Je Njegovo Visočanstvo, naš regent Aleksander. Ćutimo veličanstvo zgoSovlne, gledamo Njegovo Visočanstvo, Sveta grom obhaja še junake in solie afflio Sa možem ¥ oči; zakaj veliko K kau se pred nani godi: Vsttl H in stekle mtd nm* O+ Kratta Frtra L Orvobodltelja Ino* šU +u aai Aleksander. Paket Je premagan. Temne sOe so ibažala; solnee Ja vzttlo.• ■ Fran Oorćkar: * W ^ H m ^ Pred tesfnaistknl leti hi danes. Septembra meseca 1904. se je vozila četa slovenskih navdušencev v Beograd. Tuđi par žen in deklet je bilo z nami. Tiho, neopaženo smo iz-giniii« zakaj bali smo se. da nas usta-vijo že na kolodvoru. Pa tuđi širša javnost nas bi smatrala za romantične entuziaste. Gojili smo pač ideale. ki so bili tistihmal še majo popularni ter so razni »realni« politiki sodili o njih, da so vsekakor vsaj — hudo fantastni. če ne ćelo smešnL Videti smo želeli srbskega kralja, junaka - mučenika, kraljevsko obitelj, kraljevo prestolico; seznaniti smo se hoteli s srbskimi književniki. umetniki, igralci, spoznati smo želeli srbski narod v njegovi najvišji radosti in v največjem zanosu. Kralj Petar je imel biti kronan! Mi pa smo čutili, da ie potrebno, da se tega slavja udeleže tuđi Slovenci: Srbi so nam brat je, in njihen kralj je torei — krf naše krvi. In v duši nam je tre-petala temna žalost: >Zakaj ni tuđi naš kralj?« »Slovenski Narod« je dal po-gumno izraza, našim Čustvom: »V sredo (21. septembra) bo kralj Peter Karajrjorgjević slovesno kronan narodnim kraljem srbskim, in tega slavja se v večjem številu udeleže tuđi Slovenci. Nikdar še ni imel narod slovenski mesta ori kraljevskih svečanostih; to pot se Slovenci prvič kot mili in dragi gostje udeležć slovesnega čina, ko venča svoboden narod svojega svobodno si izbranejra vladarja s kraljevsko krono. Prvič je to! Naj li bo to pomen lepše bodoč-nosti. ko bo tuđi narod slovenski na svoji zemlji svoj gospod. ko si bo tuđi sam lahko prosto voltt vero in do-stave?! Kdo bi si upal o tem ugibati?« (»Slov. Naroda, št 213, 19. septembra 1904.) Mi smo si upali o tem ugibati. Se več: mi smo si upali s svojo udeležbo vsemti svetu povedati, da si želimo svobodne bodočnosti prav pod sija-jem demokratske srbske dinastije. S svojo prisotnostjo smo hoteli dokumentirati svojo resno voljo: konec bodi nesrečnim razuorom med juseo-slovenskimi plemeni in začnl se bratsko složno delo, s katerfm si zgradi-mo skupni dom boljše bodočnosti! Inicijativo za naše romanje v Beograd Je dala jmroslovenska omladina. Že junija 1903, ko je' poto-val novo izbrani srbski kralj Peter iz Švice preko Dunaja v svojo prestolico, se je zbrala na dunajskem kolodvora jugoslovenska omladina, hrvatski slovenski in srbski visoko-šold, da pozdravtk) velikeara pre-smanca. Naša mladina je videla v kralju Petru živ simbol kurosloven-ske borbe za svobodo ter ujedinjenje bratskih treh triemeiL In mladina se Ie oklenila Karaglorgjevićev z žarko Ijubeznijo in trdno vero. da. mora ideja iuposlovenske države končno zmagati Ie s KaragjorgievićL In od besed je prešla takoi na delo. Jusro-slovenski prvi dijaški shod ie rodil misel o jugoslovenski prvi umetniški razstavi in v najožjl zvezi i njima je bil tuđi prvi konsrres jusroslovenskih zdravnikov in naravoslovcev. Vsi trije v Beogradu v dneh kronanja! Tako smo se torej vozili tja v zavesti, da reprezentiramo najboljšo, jugoslovensko najbolje orijentirano slovensko inteligenco; zdravniki, na-ravoslovct slikani, kiparji« pisatelii, časnikarjf, dijaki in nekaj naših naj-zavednejših žen in deklet. vseh skupa] okoii 150. Iz Zagreba nadalje je spremljal naš vlak policijski uradnik. od Indiije pa tuđi več orožnikov. Kajpada smo ostali odtlej na crni listi! — Ko smo se pa zbrali končno v zemunskem pristanu, nas je bilo že okoli 300 Hrvatov in Slovencev. In s parobroda »Beograda« nas je na stotine odličnega beograjskega ob-činstva pod ponosno vihrajočo srb-sko rdečo - modro - belo trobojnico pozdravljalo z robei in vzkliki: »Živeli Slovenci! Ziveli Hrvatje!« Jugoslavija, edinstvena, mogoč-na in svobodna pod Karagjorfrfevići. je lebdela pred vsemi našimi očmi tore) že takrat! Na kongresu zdravnikov in naravoslovcev v Narodnem pozorištu je grovoril v srbohrvatskem jeziku za Slovence naš majster - zdravnlk. dr. Edo Šlajmer. »Ta kongres« — je de-jal vpričo kralja Petra — »ni samo v strokovnem ozaru velikega pomena, marveč je vkulturnem in politične m oziru še večje važnosti. Saj so se to pot prvič združili b r a t j e od divnega Triglava do snežnega Balkana! To d^*stvo pa ie dobilo posebno obiležje s tem. da se je to dogodilo, ko te po dolgem času na tugoslovenskem obzorju zasmila znova zvezda Karagjorgjevićev« ... S klicem: »Živel kralj Peter L!« je zaključil dr. Šlajmer svoj plamtečl govor, m med viharnim ploskaniem je donelo po mogočni dvorani zopet vzklikanje: »Živela Juuroslovensko bratstvo«. Po tem kongresu te prišel lcrali na Veliko solo (vseučilišče) otvorit I. jugoslovensko umetniško razstavo. In zapet so mu priredili Slovenci najprisrčnejši pozdrav. Krali pa je prijazno govoril z načelnikoma slovenske omladine, G. Zerjavom fti A. Kodermanom, z našimi slikan! hi časnikarjl ter fe odkrito pokaza!, da je nad visino slovenske umetnostf presetiečen. E>ne 20. septembra se je vrŠil I. jugoslovenski dijašici kon$rres, ki mu je bil predsednik Slovenec O. Zerjav, podpredsednik pa Hrvat Krizman. Sklenil je resolucijo: »Srbska. hrvatska in slovenska omladina hoče osre-dotočiti svoie delovanje za kulturno edinstvo Jugoslovanov ter pozivlja vse prosvetne mstituciJe — književnike in umetnike. da Dosveti-jo vse svoje delo vzajemnosti in edinstvu južnih Slova-novi« In značimo, hkratu pa tud! otož-no je spominjati se danes, da je govo-" | ril Oregor 2erjav na tistem kongresa o sloven. gospodarskem vprašanju vobče ter še prav posebno o velikan-skem političnem in nacionalnem do- meno Qorice In Trsta za vso JturodftviJo! — Pred US leti! Danes sta Oorica in Trst v laškem rob-stvs •. • po čteavl krivdi? — do či-gravl maiotnamoeti? m — kako dol- »fc?!----^ Kakor đr. Slajmer m Qr. Zerfav je KOvorO pri »Kolarcu« na svečanem banketu zdravnik dr. Demeter Blei-weis - Trsteniški o edinstvu, slost vzajemnem delu Jugosloveno v; na Jucoslovenskem umetniškem večeru v pozorištu pa je Slovenka Mira Devova s svojim siiajnim pet-jem pripomogla slovenski pesmi do najvSiega triumfa vpričo kralja, dvora, vlade, poslanikov in najodlič-nejše slovanske družbe. Tako smo bili pri vsakem koraku in nastopu minerii zmagovite ju-goslovenske ideje. Književniki srbski, hrvatski, in slovenski so imeli v hotelu >Parizu« sestanek pod pred-sedstvom Šandorja Ojalskoga ter so sklenili izdati I. jugosloven, literarno-umetniški almanah v latinici in ćirilici. Za slovenski del sta bila določe-na za urednika R. Jakopič in Fran Govekar. Na banketu književnikov m umetnikov pa je naš starosta, rotna-nopisec Šandor Gjalski izrekel bese-de — naš program življenskega de-la: »Spas naš je samo v edinstvu Jugoslovemov! Klanjam se istini, da nas je življenje obdržalo v zavesti: od Triglava do Carigrada smo vsi skupaj en narod! Borili smo se doslej za Tomislava in za Dušana. Ali oba sta mrtva. Po-zabimo to in borimo se posle] sami zase. za bodočnost! Će borno složni, bo-mo videli solneetudi na na-Š i grudi!« In sam krati Peter te 25. septembra sprejel naše umetnike ki književnike ter jim dejal: »Jugoslovairi t>ač započnemo marsikaj, a smo kakor železna Deč. ki se hitro razgreje in še hitreje ohla-dL Doslej se nismo skoraj čisto ntč poznali med seboi: spoznavali sm^ Francoce, Lahe, ffemce, — med se-boj pa smo si bili tuji. S p o m i n j a j-t e se Srbi je, ki tuđi Vas ne pozabi!« Šestnajst let je preteklo odtlej. Koliko strahot in silnih tzprememtj smo doživeli med tem! In vendar: v misllh sta nam bila ves čas Srbija in njen kralL — in Srbija resnično ni ves čas pozablla nas. Preživeli smo prvo in drugo balkansko vojno ter vriskali z zmagoslavnimf Srbi, — 'preživeli prvi del svetovne vojne, v srcu trrumfirafi s Srbi ter Dreklinjajei vzdihali nad ka^novskim zloctnom bratov Boigarov, — preživljali smo drugi, najgToznejsi del svetovne vojne, a tuđi v najčrnefSf temi smo zrfl z verafcn zaopanjem v zvezdo Ka^ ragioTgrJevtćev. Kanfbalska bestijalnost iiakUaftike. botearske tn nemŠke soldateske, perverzni sađizem av-stfi!sk!h, madlarsicih. bolgarsklh in vejflconerošklh krvnikov }e zavlada! na Balkanu. Srbska volska in srbski narod sta se umaknda preko alban-skfh gor v svobodno r>re=gnaTistvo. In na čelu preonancev je šel nikdar premazani stari junak Petar Mrkoniić s svojim sinom Aleksandrom. Povsod fn vedno, na bojiščlt ori zmagah. v bedi in grozi — prva Petar in Aleksander! In ko so Srbi prvi na solunski fronti zadali smrtni sunek germansko - madjarsko - bof-garskemu rablin, sta bila na četa triumfatorjev Petar In Aleksander, I Naša duša ju je spremljaTa vsa ta dol-ga, strašna leta, kakor bi čula neprestano kraljeve besede: »Sporni-njajteseSrbije.kitudi Vas ne pozabi!« — Vsi napredni kul- Jos. Kremett: KaragjorgleolCI. Odkar je na Vidov dan padla na kosovskem polju po strašni bitki glava kneza Lazarja« se je začelo srbsko robstvo. 2 njim vred pa je vzkrsnila borba za osvobojenje. Srb-ska narodna pesem, ki so jo prepeva-li guslarji, je vzdrževala živo vero, rda se mora končno srbski zemlji na-roditi junak osvoboditelj. Od leta 1389. do 1804. je srbska zgodovina nepretrgana veriga srbskih uporov In bojev ter turskih grozodejstev in nepopisnih nasflstev. Turki, janfčar-stvo In rudi podlo grško koristolov-stvo so Srbe Izpremenili v narod mučenikov in večnih upornikov, L. 1804 pa so se na treh kraiih DBenem dvignili srbski kmetje. pa-stirji, kočarii junaki za pravoslavno vero m svobodo zlato. In začeli so novo borbo na življenje fn smrt, za odrešitev ali potrta naroda srbskega. Splošno vstajo so vodili harambaše Juri Petrović, ki so ga zvali Turki »KaraRjorgje« (crni Juri), Stanoie Glavaš, Janko Katič in Vaso Cara-pić. Priprosti možje so bili, jedva pismeni a junaki krvi kralieviča Marka, preoojeni s plamtečim domoljubjem in neutešnim svobodoljubjem. Karaidonde se je narodi! okoli L 1760. v ViSevdh v kra«ievskeiB okrafc y kmečid hOL U x srttat lete 1787. je bil Karagjorgje med uporniki, a je moral po porazu z očetom uteči v Srem na avstriisko ozemlje. In vstopil je v avstrijsko vojsko ter oo-stal četovodja. Naučil se je marsiče-sa, posebno premišljene bojne taktike, in se kmalu vrnil med srbske hajduke. Kasneje je postal gozdar v kru-šedolskem samostanu ter se začel pečati s kux>čiio. Bil je bistra slava. Pridobil si je lep lmetek, tako je mo-gel ob splošni vstaji srbskemu narodu koristiti ne Ie s svojimi v borbah pridobljenimi skušnjami, nej^> tuđi z denarjem. Mrk. molčeč mož je bil Karagjorgje; a kadar je začul junaško pesem in je teklo vino v krogn hrabrih tovarišev, je postal zRovoren in ljubeznjiv veseljak zlate duše te od-kritega srca. Bil ie orjak po telesn, plamenečih oči. odrtih lic. orlovslcefra nosu in kratkih brk: tip Srba Suma-dinca. Visoki jasen slat. kratko od-sekana govorica, na glavi kučma to kožuhovine, oblečen v belo šumadra-sko košuljo, ki mu je senla skond do kolen. za pašom pištole in na no-gah pletene opanke: tak je deloval praded edine domače. narodne dinastije na slovanskera Balkanu. TutH ko je bfl že bo»t ie živel vedno skromno« kmečko ter je spal na trdi postelji brez oodglavja. Zelerae volje, nagle jeze. neteorosno treL kadar Je sabtmal abadiotM pokorfčtoa ia samopožrtvovalnosti na korist sploš-nosti. Je bil nepopustljiv tuđi do sa-mega sebe. Nasrel kot strela in oster kot bridka sablja je bil Karagjorgje v brezkončnih ljutih bojih proti Janičar-jem in sultanu od 1. 1804. do 1813.: zavzel je s svojimi junaki trdniavo beograisko in druge po Srbiji, Šabac, Uzice, Požarevac očlstil deželo Tur-kov, organiziral vojsko, nabavil đo-vofl topov, puSk in streliva, postavil redna sodišča, odpiral narodne sole ter preobrazfl vso Srbijo kakor učen vojskovodja te državnik — ta skromni kmet iz sumadije! Srbski vojvode so ga Izbra?! za kneza, te Karagjorgie je nemndoma ustanovit narodno skupščino vojvod in starešm ter deželni sovjet ki sta sklenfla 1. 1808. prvo ustavo. Hkratu je postavil knez svojo kneževino pod zaičito mogočne Rusije. Toda zaradi zmagovftem poleta Kapdeona Dreko Evrope se Je Rusija mogla brteat! Ie za lastno usodo. Srbi 90 torei ostali zopet osamljeni, in čnr nesloge je za5d razjedati nflh domovina Nekaj mogočnih srbskih vojvod. na čelu lim Miloš Obrenović, 90 začeli rovariti proti Karajdorgju. Knez Je sicer vse upornosti kruto •nerjrlčno zaduffl. toda slosce Ie bilo konec; Turid so zlorabili položaj ter kmalu znova zavreli vso ddelo. hi KanurjonrJe Je moral zopet bežaH na avstrlkka HL - Dolgo se ni ničesar več čulo o Karagjorgju. Baje je živel na Ruskem in v Besarabili ter se vrnil 1. 1817. v domovino. V svojem skrivališču v Radovanskem gozdu. v terilnici ne-kega Vojkića, je bfl Crni Juri v noči 12. julija 1817. v spanju umorjen. In umoriti ga je dal knez po turski volji — Miloš Obrenović! Nesrečnega junaka - državnika so morile! po ukazu obglavili ter odnesi! njegovo glavo paši v Beograd« ki jo je poslal sultanu v Carigrad ... Zločin MiloŠev pa je usođa, ki je vedno maščevalna, poplaćala Obre-novićem L 1903: morilčev pravnuk, Aleksander Obrenović. je moral s svojo smrtjo izbrisati greh na prade-du Kar«jorajevićev. In baš ob sto-letnici zmajroslavne srbske vstaje pod Karagrjondem je sedel na srbski prestol njegov pravnuk Peter L Dmastija Kanudondevićev po-menja v Jusroslovanskl z^rodovini neprestano borbo za ujedinjenje in osvobofenje. Osvoboditeljska borba v Srbiji pa Je tovala tisoč in tisofi-fdasni odmev po vsej Jugoslaviji od Triglava do Carigrada. Jeki srbskega orožja odgovariajo zvoki lire naših pesnikov: od V. Vodnika, Fr. Prelenuu Petra PetrovKa, pesnlka Oorskega venca, Mihanovića z »Le-po domovino«. Vuka Karađžića* U. Oaja. Branka Radiče vlCa. Ojura Đ* 8dU& Stanka VriM ptttr do nai^l ga Stritarja, Levstika. Oestrina in Gregorčiča ter Aškerca: vsi so daja-li izraza hrepenenju po svobodi, kl so se zanjo borili in umirali Srbi na prostranem Balkanu tla do Jadran-skejra morja. Prišla je doba, ko so SrbC Hrvatje, Slovenci izmešali svojo bratsko kri v borbi proti skup-nemu sovragu Madjaru in Nemcu. In vso to dobo smo se zavedali. da znači borba srbstva vedno tuđi borbo za svobodo celokupnega Jugoslovan-stva. Ta Sorba nfem Je rođfla Strosa-majerja in Račkega, Sundečića m zmaja Jov. Jovanovića in še toliko drugih, danes že manj znanih, a neumorno delavnih mof za idejo svo bode in ujedinjenja. S povratkom Karagjorgjevićeve dinastije na srbski prestol L 1903. pa se je začeta oborožena borba za našo narodno združitav Prihod kralja Petra, zve-stega ideN svojega pradeda, v Beograd Je značil začetek uresničenja jugoslovanskega ujedinjenja. Kralj Peter, Ići se je borij kat vojvoda Petar Mrkonjić v Bosni in Hercegovini v družbi slovenskih dobrovollcev za svobodo naroda izpod turškega jarma in kot priprost častnik v franco-sk! vojski proti germanstvu. kl oa ie sredi vojne prevajal za svoje Srbe knjigo Sruarta Mila »O riobodi«, krio - befunec - mučenik, preganjan od VMh-GotnHUOt %i iadatfb iMŠaoa 144. «cv. .SLOVENSKI NAROD-, toe tf. JMafl« lim, 3. stm« turnl delavci slovenski so ostali »ve-sti prisegam, ki so jih položili v Beogradu pred 16 letL Samo 150 nas ie bilo takrat. a ooskrbeli smo. da nas je naraslo preko milUona. Ideja edin-stva s Srbi in Hrvati je zma«ovala bolj in bolj ter je maja meseca 1918 zmagala popolnoma. Ob prevratu novembra 1918 smo le še poželi, kar tsmo zasejali pred 16 leti Ko smo zagledali solnce tuđi na naši grudi in ie postal slovenski narod na svoji zemlji svoj Gospod, si ie izbral svobodno za vladarja Petra I. in niegovega juna-skega sina Aleksandra. Dne 21. septembra 1904 smo iu naTerazijah navdušeno pozdravljali: kralia v rdeči generalski uniformi, s krono na glavi, z žezlom v roki in v škrlatnem, s hermelinom obroblie-nem plašču na arabskem belcu, — . sina princa Aleksandra — dečka v korporalski uniformi — v kočiji pole*? sestrice princese Jelene. Takrat smo iu videli prvič! Živahni. Ijubeznivi kralievič Aleksander je osvojil s svojo pripro-stostjo mahoraa na§a srca. Šestnajst te* * $W takrat — danes tnihaia v ^ovenOo & vedno selo mlad po le* *;a.starec PO težkih izkušnjah, ju, naških činih in velikih uspehih. \ot zastopnik našega kralja-osvoboditelia. kot naš naisiavnejši vojskovodja in najvpUvuejS diplo-***** kot najboUSi predstavnik s krvio MtKupUenega uarodnega edinstva prihaja prvič med nas osvobojene robove. V enotno državo združeni bratje od Triglava do Balkana pozdravimo danes svojega belega So- j kola prvič, ponavljajoči prisego, ki smo jo položili že pred 16 leti: Vse svoje sile. vse svoje delo hoćemo posvečati kot en narod moči. slavi in sreči Jugoslavije in svobodno iz voljene dinastije iz rodu našega kmeta tam v kragujevskih Viševcih! In s pravico našega zmagoslavne&a za-upanja. zveste Uubezni in nikdar klo-neče vere kličemo regentu Aleksandru: DobrodoSet, med zaslužnhnl naJ-zaslufoeiši brat! Naš si bil in naš ostani, kakor smo bfll in ostanemo ml vedoo TvoH! Demokrati ob prltaoda uladarla o Slooenllo. (Predsednik slov. del. demokratske stranke min. dr. V. Kukovec.) Prihod vladarja Aleksandra v Ljubljano ne more biti le izlet turi-stovskega značaja, smatramo ga za velik političen dogodek. Slovenski demokrati smo si svesti velikega po-mena obiska prestolonaslednika. Veselimo se ga, ker je jasno potrdilo tega, kar smo zmiraj želeli- Prihod vladarja in njegov sprejem s strani našega naroda je listina, ki očituje svetu, da se je ta zemlja za vecno združila z ostalimi jugoslovenskimi kraj! v enoto, ki jo predstavlja skupni nam vladar naše krvi in našega mišljenja. Ne sme se pa prezreti, da po-tuje vladar po naši domovini sprem-Ijan od predsednika in drugih članov vlade jugoslovenske države, katera vlada je sestavijena iz zastopnikov naroda. To pomeni, da ne potuje vladar kakor so potovali samodržci, marveč kot vladar parlamentarne vladavine. Spremstvo parlamentarne vlade dokazuje, da je to potovanje obenem izraz ljudske volje, izraz so-glasja med vladarjem in narodom. Ko narod vladarja v tem spremstvu pozdravlja, izraza, da prihajajo svoji k svojini. Odkritosrčno dobro doŠlico izreka ljudstvo vladarju ne morebiti v prvih dneh skupnosti domovine, ampak ko sta potekli že skoro dve leti novega državnega obstoja. Sprejem tega obiska potrjuje, da nam je vsem resna volja, da ostanemo več-no trdna enota. V Beogradu pripravlja Narodno predstavništvo volitve ustavotvorne skupštine, potovanje vladarja po Hrvatski in Sloveniji ustvarja pa pod-lago novi ustavi, ki ima izraz so* glasja naroda in vladarja. Ali treba še glasovati o obliki vladavine? Narod glasuje za obliko države, ko pozdravlja svojega vladarja. Dobra priprava za ustavotvorno skupščino i je kraljevičev poset Hrvatske in Slovenije. Regent fllefcsander kot Jugoslooen. Kakor ime kralja Petra, tako je tuđi ime našega prestolonaslednika v najtesnejši zvezi z borbami za naše ujedinjenje in naso svobodo. Regent Je že v balkanskih vojnah na čelu svojih polkov izvojeval slavne zma-ge proti Turkom in Bolgarom. Med svetovno vojno je že kot vladar vple-tel v svoja vojna povelja in drugje mlsel jugoslovenstva, to je popolnega ujedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotni državi. Regento-vo Jugoslovensko prepričanje je bilo tako močno, da je odbil po vrsti vse mirovne ponudbe, s katerimi so hotele osrednje države, predvsetn Av-strija, iztrgati Srbijo iz zveze antan-te. Tako se je n. pr. ponesrečil po-sktis romunskega ministra Marghilo-mana, ki je po nalogu Avstrije ponu-dil regentu Aleksandru separatni mir z besedami: »Avstrija Vam ponuja Bosno m Hercegovino ter koncesije v Albaniji.« Regent Aleksander pa je odločno odgovoril: »Objubili smo za-veznikom, da ne podpišemo separat-nega miru- Ako mislite, da se more-mo Izneveriti svojim dolžnostim, na-dajjujte pogajanja.« Na vse mirovne ponudbe je odgovarjal regent, da ne bo nikdar izdal zaveznikov in da ho-če uresničiti vse one narodne ideale, za katere se bori srbska vojska« Regent Aleksander je po končani vojni proglasi] 1. dec 1918 ujedinjenje celokupne jugoslovenske države v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Do tega ujedinjenja je prišlo po naporth ćele dinastije in vojske ter po volji celokupnega naroda. Regent uživa kot demokrat in velik Jugosloven simpatije vseh slo-jev našega naroda. Zato je prišel tuđi k nam, da pokažemo pred vsem svetom in posebno pred našim za- i I padnim sosedom, da je naš narod edin in da so vsi naklepi naših so-vražnikov prazne sanje, dokler imamo za vladarja člana narodne Jugo- j slovenske dinastije, ki bo branila nas in mi njo proti vsem sovražnikom. KraUPetcr-refttelJ Iz mtffelfe iHaadle. Ob Izbruhu svetovne vojne se Je nahajal kralj Peter riđi bolezni v Vranjski banji* Ko so se pričele so-vražnostL Je odpotoval v Topolo v središču Šumadije. Kljub svoji bolezni je prlhajal iz Topole v Beograd, kl so ga bombardirali AvstrijcL Zaha-ial pa je tud! v NS, Kragujevac in v glavni stan v Valjevem. Ko se je mo* rala srbska vojska umikati, se je na-bajal kralj Peter vedno med svojim! vojaki in častnfld, zlastf pa na tež-kem pota skozi Albanijo. Umikanje leta 1914. je povzročflo pri posamnih oddelkih srbske vojske slabo razpo-1 .ženje, posamne čete so se že jele umikatL Ko je o tem zvedel kralj Peter, je odšeL ne da bi povedal koma svoje namene, med vojake v vojsko vojvode Stepana Stepanovtća ter se oprt na njegove roke približal vojakom In jfli ogovori! tako - le: »Deca mala, v teka zadnHh dvek let st* $4 fanaško borili s Trn-ki, Arnavđ fn BoigarL PremagaU ste sovražrdk* In nrtmsŠ stbt in srbske-ma orožtu slavo. Sšđat se borite te nad mrt meseee i mevšm in močnef-Ston sovttdhtikotn, tutšerešu tnoč ie dostt vtčh ođ mOt. Trmiat oš mđ-OovcšUk natnprov v ttj »yM §dtt* Sfmdenfa Z VGŠUlm JMMMf 9$ €mtOCi» patođiom Umo isto. Toda domovina potrebmle vašo obtambo. Prlsegš ste dome*** I* šeti, da se boste bo-tm da zodnte kapi/e kn*, tada Hat vas razamem. Vaše ta va9k drmUm M9%im WrwmW^PMmm mm P9^Mfttmf999m Wrw~ vune* T.eia vae advetmfem wrtsage9 ntočeadvasnebo+pei radi tega koraka. Toda jaz, vaš »tari kralj, ostaaeai skmmo % svojini slaovf m fal mi borno uartl v tali pMtoJaakafc, tako da bo mogel sovraznik osvoHtt Srbijo edino tedal, ko bo šet Hz truplo vašega kroma in njegovih sinov.« Utis tega priprostega govofa Je bil vellkanski. Slabo raspoloženje med vojaki se je spremenilo v odloč-nost in vojaštvo je začelo s protiofen-zivo, ki je očistila Srbijo sovražnika. Velika zasluga kralja Petra je, da se je znova Potiorekova in Frankova ofenziva proti Srbiji razbila in da je bil Beograd komaj po štirinajstih dnevih ivstrijske okupacije zopet osvobojen. V bojih za osvobojenje Beograda je neposredno sodeloval tuđi stari kralj Peter sam. V ten bojih za osvoobjenje q § § g jih je vojska kralja Petra vjela v 12 dneh 40.000 vojakov, 274 častnikov, tri zastave, mnogo topov, strojnih pu&k in storila veliko število avstrij-ske vojske nesposobno za vojno Tako je bila takrat Srbija z osebnim sodelovanjem kralja Petra rešena in storjena vel'ka usluga zaveznikom Ime kralja Petra ostane neizbrisno v zgodovini jugoslovenskega ujedinjenja. naroda, žrtvujoč vse svoje unetje, svoie zdravje to svojo obiteljsko sre-čo, je sedel na stolu« posvečenerau po KaragjorjdL da se osveti za Kosovo ter da osvobodi in ujedini pod svojo trajevo krono vsa jugoslovanska plemena v en narod in eno državo. Dolcrlh 16 let je trajala ta gigantska borba proti TurčiiL Avstro-Ogrski, Bolgariji in Veliki Nemčiii: nobena junaška pesnitev od Ilijade in Odiseje preko Nibehmške pesmi do srbskih epov ne pozna toliko veliko-lepih herojskih činov, grozot in muk, a tud! veličastnih triumfov. kakor 16Ietna borba kralja Petra Kara-gjonrievića. Narod, ki Je spesnil nal-krasnejše junačke pesmi, je prežive! v te$ dobi sam najdivotnejši hi naj-strašnejši epos. In krali Peter ter njegov sfn Aleksander sta bila vedno središče te pesmi! Zato nam pomeni prihod Aleksandra KarajrJorgjevića z m a g o ideje, za katero se je bori! in umri Črnl Juri — za katero so se borili fn umirali stotisočf Junakov. hajdukov, naših vofakov. prostovoUcev, mol starčev. ž*en in deklet pobitfh. oo-strellanih, povešenih fn zadavljenih tekom oreteklega stoletja do zmtge L 1918! ------- A naša borba Se nf končana: s Karatfonelevići jo nadalfujemo đo-tTeJ. da postane svohodna zadnfaned fr'^osfovatiske z^trfle ter bo odrele-na z»<9nfa tta^ duša fzpod đanašnfe«-gti robstvaf V tel ,vw1_PMdri(ir||MBD pfWfaviMfea KflfM#Of0i # •« Rođoonlca đlnasMlc Karaolorgfc^ffcw. Peter, pade! v bojih s Turki 1753^-4, njegova žena Marica, umrla 1811. Sin: Karagjorgje Petro-vlć, rojen leta 1752. v Viševcu, umorjen v noći 12.—13. junija 1817 v Radovanju pri Smederevu, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; — žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanovića iz Ma-sloševa, rojena leta 1865., umrla U. februarja 1842 v Beogradu. Otroci: 1. Sima, umri kot otrok leta 1798. 2. Sava, poročena z vojvodom Antonom Pijakićem, umri 1832 v Ce-mecu v Besarabiji. 3- Aleksa, rojen 1801„ urari leta 1840. v Besarabiji. Njegov sin Ojorgje rojen leta 1827., umri leta 1843. Njegova Žena Sarka, hči majorja Mi5e Anastasfje-vića (živi v Parizu ali Nizzi). Otrod: Aleksa, roj. 1854., se je boril v sve-tovni vojni v srbski vojski, umri pred par mesecl. Božidar, rojen 1861., umri 1908, umetnik v cileziranju in kritik. 5- Stamenka, poročena z IUjo Carapićem. 6. AleksanderKaragjor-g j e v i ć, rojen 29. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi učitelj je bil Do-sitej Obradović. Leta 1814. je Se! z očetom v Avstrijo, odkođer je v jeseni istega leta odšel v Rusijo, kjer se je izobrazil. Leta 1839. se je vrnll v Srbijo, 1. 1840. je postal član beogradske okrožne sodnije, 1. 1841-adjutant kneza Mihajla, 1842. pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 185S. je po zaključku Narodne skupščine odstopil, šel y Avstrijo in živel do smrti 22. aprila 1885 v Temišvarn. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadovića, r. 1813. v Valjevem, umrla 29. marca 1873 na Dunaju* Otroci: 1 Poliksena, umrla 1916, prvo žena ministra in zgodovinarja Konstantina Nikolajevfća, potem žena odvetnika dr. Aleksandra Prešer-na, čigar sorodniki žive nekje na Zg. Stajerskem. 2. Andrija, umri kot dijak 1865. 3. Peter, rojen 29. junija 1844 v Beogradu, od 2. junija 1903 kralj Srbije, od 1. decembra 1918 krali Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova žena Zorka, hči črnogorskega kneza Nikole L, rojena 11. decembra 1864 na Cetinju, umrla 4 marca 1890 rav-notam. Otroci: Jelena« rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstanti-novičemRomanovim, umorjeniml9!8-od boljševikov; sin Vsevolod Jova-nović, rojen 1914. v Petrogradu. Milena, rojena 13. aprila 1886, umrla 9. decembra 1887 na Cetinju. GJorgje, rojen 27. avgusta 1887, se odpovedal prestolonasledstvu 27. marca 1909. Aleksander, fojen 4. decembra 1888 na Cetinju, prestolonasled- i nik od 27- marca 1909, regent od II. julija 1914. Amtija, rojen 25. februarja 1890 na Cetinju, umri ravno tam dne 19. marca 1890. 4. Svetozar, umri 1. 1847. 5. Kleopatra, umrla 1885. 6. Jelena, žena bivšega srbskega poslanika na Dunaju Gjorgja Sirnica. 7. Arsen, rojen 4- aprila 1859 v Temesvaru, poročen z Auroro, kne-ginjo Demidovo di S. Donato, razpo-ročena 1896, umrla 1904. Sin princ Pavel, rojen 15. aprila 1893 v Petro-gradn. Kraffleof€ Hlehsmder prolC m Slouenslieiii | Regent Aleksander priđe danes v Ljubljano. Ko je po prevratu 1918 Narodni svet za Rogaško Slatino in okolico pozdravi! regenta Aleksandra, je prejel od njega zahvalo; regent je poudarjaf, da se prav rad spo-minja svojega bivanja v Rogaški Slatini- tem »biseru naše kraljevine«. Na koncu zahvale je bila dodana ob-Uuba z besedami: »Na svfdenje!« Zato se v teh dneh tuđi Slatniča-ni, domačini fn gostje, ki so bili tu 1. 1909., radi spominjalo tedanjega srtv skeera princa, ki je prebfval na Slatini »inkognito« pod imenom »comte d* Avala«. Toda ta »inkognito« nt bil posebno strog; vsi so ga poznali In vsakdo je vedel, da Je ta mladi go-spod srbski prestolonaslednik. Pripe-Ijal se je po cesti od Rogatca iz Krapine na priprostem hrvatskem kmeč-kem vozičku. Bil je v priprosti civilni obteki in ž njim je bil edino njegov adjutant- Na cesti pred promenado so se ustavili in vprašall po srbsko, kfe je ravnateljstvo. Na Slatini pa je bilo takrat tako: uradni, obč. in glavni jezik je bila nemščina; hrvaščlna je nila oddaljena, slovenščfna prepo* vedana. Zato so neznani gospodi na priprostem hrvatskem kmečkem vo- i zičku odgovorilf po netnSko: na} le vozffo napre] po promenadi, bodo že prišli do ravnateljstva. Gospod R., W mi Je o tem priDovedoval, se Je sme-Jal če^: »Kdo bi bn ta Vrat mislil, da so to bfli oni . . .!« Na ravnateljstvu so potem stvar uredili, kakor Je bilo trtba. Voznfk iz KraHne ni nfS veHel, koca vozi, ravnatelju pa Je adjntant ćelo stvar pojasni! in princ Je dobit dve sobi St. 43 In 44 v takozvanem ! hotela »Erzherzog Johann« (sedal »Safiatoltt«, oziroma »Esplanade«« kl se bale sedaf prekrsti v tme »Aleksander«). Tam Je hnel princ polet adjutante svojega pnsebaeo streza-Jt tn čtrvaja- fff?lnflc S. pa prino^^raje 'dfnw-Se. Pmvfl ml Je sledefie: Gospod ravnatelj so ml reklft Dmes mfde srbski fcTounrfnc, pojdtt* mu muprotl fn Ra prfpelflte seml« Sel sem "do CNrrtzka fn tem prMe n«v«den voz * dro*« ro^nodom^ K»tf koflH* M W-Ul Vvfultef sem Ju* fie st» le Oeo • irrcda. Prtvfhu «tu ta notom mm ta da se morebiti motu on pa pravi: Kaj bi se motil, saj s^m ju jaz sprejel. Drugi pripovedujejo, da se je pripe-Ual ponočl v kočiji z dvema paroma konj — a meni se zdi, da je to, kar pripovedoje hišnik S., popolnoma verjetno. S princem Aleksandrom je | prišel major Dragoljub Geremić, ki je bil močne velike postave, tako da se je princ zdel poleg njega kot sla-boten mladenič; z njim je hodil princ po okolici, po Janini, Završju m po gfričih okolt Slatine in je živel strogo po zdravnikovih navodilih. Posebno Ijub mu je bil sprehod na Ristovo »Bellevue«, odkoder je lep razgledao okolici- Pravijo, da ie fotograf K. več-krat čakal na njega, da bi ga vjel na trenutno fotografijo, pa se mu je le težko posrečflo, ker je hodil princ po kopalISču nenavadno hitro in je le malo ostajal na promenadi. Zatrimlvo je bilo vpraSanje glede zdravnika. Med slatmskimi teda-njimi zdravniki, ki so bili seveda vsi Nerad, je $e najboli slovensko donelp ime dr. Simonitscha. Dasi so vsi zdravniki glede srbskega princa imeli pač svoje mnenje, vendar si je na tihem vsak želei, da bi on postal njegov zdravnik, kajti princ je princ, tuđi če Je srbski. Odločitev pa je padla najbrže ravno zaradi imena — na dr. Simonitscha, ki je bil seveda vedno Nemec. Princ Je to pafi vedel, a takrat je bila v Slatini taka navada. Dr. SimonltscK Je postal torej njegov idnvnlk in Je dobil pozneje, ko ie princ odSel — neki srbski red. Ko pa Je dve leti pozneje nastala vojna« Je dr. SImotiltsch ta red z ogorčenjem vrnfl; lansko teto — pra-▼Uo — ga Je leno nazaj prosil, a mu n nfoo vrafl!- Toda to le mlmogrede, da ae vML kako se čas! spreminjalo. Princ }e ostaf na Slattof trt tedne. ▼ »ZdravtHSkem Rstu« fe vplsan na dan 1S. fuVJa pod Imenom: »Mon-steut le Comte d* Avala mit Kammer-dleoef aus Betgrad«, takoj za njim Je »fferr Oeremltsli Dragolioub, Komandant aus Behnrad«. Označeni ste aobi St 32 In 40. Drutf pa pravijo, da ste bflf JK. 38 te 99 (prednje levo krilo hotela). Žeaoaa lete 100$. Iskazuje zelo flMopo JmoMOvasHon,. posebno Aih* *kftgte«BV. Dm 17. Mlia ste priSta goče se bo naš ljubljanski župan se« daj spomnfl na to, da je bil s teda* njim srbskim princem skupaj na le« tovišču. Govorilo se je, da je bil princ U 1912. zopet tu pod imenom »grof Takovo«. Poročila ničesar ne vedo 1 __ Časa razgovarjal. Sledilo Je eno eto* janje »Smrti majke Jugovtćev« in eno dejanje »Porina«. Ob V*l. je bila predstava končana in se je regent od* peljal v avtomobilu v konak. Med potjo ga je še vedno zbrano ljudstvo burno pozdravljalo- V ETNOGRAFSKE!* MUZEJU IN V TRGOVSKO-OBRTN! KOMORL — LJUDSKA VESELICA, Zagreb, 25. junija. Danes dopol-dne je posetil regent etnografski muzej. Med potjo je prirejalo prebival-stvo regentu, ki se je vozil v sprem-stvu bana in njegovemu spremstvu velike ovacije. Regent se je prisrčno zahvaljeval za ovacije. V vestibulu ga je čakalo narodno ženstvo pod vodstvom dr. Đazale in ge. Maje ba-ronice Turković ter ga živahno pozdravljalo. Regent se je z damami dalje časa razgovarjal in so mu razne ženske organizacije poklonile drago-cena darila, obstojeČa iz ročnih del. Po pregledanju muzeja se je podal regent, živahno aklamiran v spremstvu dvora in ministrov v trgovsko-obrtno zbornico, kjer ga je v veži sprejel arhitekt Heincl ter ga pove-del v prostore komore- — Ob 4. po-poldne je posetil regent ljudsko veselico v Maksimiru, ki pa je bila žal, vsled dežja prekinjena. Ob 10. zve-čer je posetil regent veselico, ki jo Je priredila zagrebška garnizija s sode-lovanjem vseh kulturnih društev in novinari ev. Sela ttaliianske zbornice. Rim, 24. junija. Predseduje pod-predsednik Ciuffelli (bivši generalni Civilni komisar za naše zasedeno ipzemlje.)Ministrski predsednik G i o-I i 11 i sporoči zbornici odstop prejš-hjega ministrstva in sestavo novegra iar poda 1 vladifo Izjavo. Iz katere moremo prinesti le nekaj glavnih rnislL \ Možje. nripađajoci različnim Strankarru so se zedinili na precizen in konkreten program, ki vsebuie re-,$itev najnujnejših vprašanj, da se yzdrži u&led in vkupna celotnost dr-'žave. Glavni smoter, za katerim mo-Jra stremeti italijanska zunanja politi-fca, je pač, da zasiguramo državi naj-jpopolnejši, končnoveliavni mir, in prav tako vsej Evropi- To ie pojsrej, §da moremo varao začeti delo obnose. Vzdržavati moramo kar najiskre-pejše hi najprisrčnejše odnošaje z jparodi, ki so bili naši zavezniki in naši pridruženci v vojni. Oni ne do-feabljajo ogromnih žrtev. ki jih je stopila Italija za skupno stvar. Da se pa doseže oni popolni mir, moramo tu-jcjL brez odlašanja, ustanoviti Drija-jteljske odnošaje z vsemi narodi in jpričeti, brez pridržkov, redne stike tuđi z rusko vlado. t Kot rrdno jamstvo miru mora Ijnsti parlament isto avtoriteto v Sjunanji politiki kot r>a v notranji in Ifinančni politiki. Mednarodne pogodbe in dogovori nišo veljavni, če jih ni odobrfl parlament. Brez predhod-ne privolitve parlamenta se ne more napovedati vojna. Pri obeh zbornicah parlamenta se ustanovita stalna od-iseka, katera nai vlada obvešča o t>o-iteku pograjanj, ki se tičejo važnejših jzunanjepolitičnih vprašanj, in ker se [sedaj vrše pograjanja, ki so življeni-jskega pomena za Italijo, med kateri-[mi so v ospredju vprašanja za uredbo Jadrana, se bodo omenjenima od-sekoma morali predložiti dokumenti, nanašajoči se na ta vprašanja, da se bo tako delovanje vlade mo$?lo opirali na svete o§eb, ki nai direktneje !n izrecneie predstavljajo mnenje parlamenta. O notranji politiki ie izjavil Gio-litti, da se vlada odreka promulsrira-nju zakonskih načrtov, izvzemSi po-samezne specielne primere tako zlasti, če gre za stvari, ki se tičejo »odrešenih« pokraj in, dokler se te pokrajine zakonito ne priklopijo Italiji. Italija bo storila svojo polno dolŽ-nost v osvobojenih deželah: razlasal ie bodoce 7akonodajne ukrepe. Za odrešene pokrajine, h katerim vedno bolj vleče srce Italijane (Bog nas obvaruj njihove ljubezni. niiho-veg:a sovraštva se obranimo že sami! — Poroč.), poskrbimo enako. kakor za osvobojene pokrajine. (»Osvobojene pokrajine« so one »stare« italijanske pokrajine, ki so bile v času vojne zasedene po av-strijski vojski. — Poroč.) Z mislilo !n delom borao Dosoesevali n3h zdntfi-tev z materjo domovino. (2ivrahno odobravanje.) Za najodličnejši del prebivalstva, bojevnike, bo kar naj-vneteje poskrbela vlada, ki iim bo na vse načine skušala dokazati hvalež-nost države. (Odobravanje.) Kar se tiče finančne politike, opozarja mini-strski predsednik. da znašajo državni dokovi 95 milijarda od katerih od-pada 20 milijard na obveznosti na-pram inozemstvu. Ako nai se prepreci finančni polom, se mora delovati krepko, omejiti se moralo izdatki. prejemki pa povišati. Predvsem pa se morajo zahtevati nove žrtve od onih davkoplačevalcev, ki jih moreio prenašati. Ministrski predsednik 1e prijavil vrsto zakonskih načrtov, med drusrimi preodkaz čezmemih vojnih dobičkov državi, ker ni mora-lično, nepravično, porabliati vojno kot vir dohodkov. Giolitti je končai z apelom na parlament in na vse soci-alne razrede, naj sodelujejo pri obnovi dežele in rešitvi iz polorna. Rekel je: Italija stoji po enormnih žrtvah premoženja in krvi v vojnu ali ob pricetku prebujenja ali razpada. Vs! Italijani se morajo žrtvovati za domovino. Politične oesff. ,' ^ r= Ministar prosvetc. Minister za šlic in bogočastje Pavle MarinkoviC se jje vrnil iz Karlovih Vari in zopet pre-yzel svoje uradovanje v ministrstvu. = Mednarođni k&totiški politični sporazum proučava poseben odsek ita- Jijanske ljudske stranke. Don Sturzo &e je toetvamo razgovarjal z zastopniki fraznih narodov, ki so se izrekli za tako skupno akcijo. Na to je bil izvoljen po- iseben odsek, da stori vse potrebno v s\rrho realiziranja spočete misli. Don rSturzo govori o političnem mednarod- fnem programti z etično-duževnimi aspi- Traci jami na temelja kršćanskih načel. H&mje se torej velika katoliška politična internacijonala, s katero se hočejo ita- lijaneki klerikalci, ki jih vspodbnja pa- »ež, po svoje okoristiti. Ako se pridtu- Šijo tej akciji slovenski klerikalci, bo- fdo v družbi hudih političnih nasprot- inikov Jugoslavije, kajti znano je, kaj je govoril Vassalo, odposlanec italijan- iske ljudske stranke, o Dalmaciji in za- sedenem ozemlju eploh, ki ima pripasti T66 Italiji po mnenju italijanakih kato- likov kakor najhnjfiih italijMifticih na- cijonalcev. — PređsedniSke volitve v Zeđlaje-nih đršavah. Meseca novembra se vr-Jijo v Zedinjenih državah predsedniSke volitve. Volilna borba med republikan-eko in demokratsko stranko bo ljuta. Dlanio vprašanje pri volitvah ]e vpra-ftnje munje politika Ob* stranki po- tifikacije mirovne pogodbe. Zedinjene države nišo še ratificirale versailleeke mirovne pogodbe in ž njo spojene Zve-ze narodov. ker se je večina senata izrekla proti nacrtu Zveze narodov, ki se ne strinja z Monroevimi nauki. ka-teri ne dopuscajo, da se katerakoli tu-Ja oblast vmešava v notranje zadeve Amerike. Republikaneki senator Knose je ćelo pređlagal, naj se z Nemftijo vzpostavijo mirovni odnoSaji brez otA-ra na versailleeko mirovno pogodbo. Kongres je ta predlog sprejel, toda Wilson je podal svoj veto in tako te predlog ne more postati zakon. Volilna borba se bo vršila s paro lami: Za Wil-sona in proti Wilsonu! Republikanska stranka v Chicagu ie imela svoj narodni konvet, kl je obrarnaval possinss-ne kandidature svoje stranke. Slnibaoi kandidat je vedno oni* ki pri sainjsm glasovanju dobi dve tretjtoi glasov. To je bil Harding. Program republikanske stranke je sledeM: Popolna revizija Wilsonove zunanje politike. Vorssino-ska mirovna pogodba ▼ sedanji obliki se ne prisna, kakor tuđi ne Zvesa nsr rodov. Zedlnjene države ne sme|e so-delovati pri nobeni akciji v Evropi in Aziji ter nišo zainteresirane glede Armenije in Irske. Notranja politika — panamerikanizem. Wilsona oČltajo, da je pođalj&ai diktatorsko oMast todi po končani vojni. Varaost cbrtavo s stnssi MMsliallsdČBeca nih^ila mm UH aa do inoii svof koavvsU ▼ San TrmncUku. Wilaonova politika Je U«vala oposkijo todi v demokratski stranki Demokrati nameravajo kandidirati Wilsonorega sorodnika Mac Adoona. Birana, Bd-wmrdsa i. dr. Kakor saano, Jo tajnik aa snnamje sadave Lanstng podal nvod kratkim svojo ostavkoT Katera stranka bo končno zmagala, pa niti v Amerlki so nlso na Jasnem, = Senator Lodgo o Zvesi narodoT. >New Tork Heraldc poroča, da Je senator Lodge na republikanskom kongresu govoril o Zvezi narodov med drugim tole: Logično bi bilo, da se je sklenil najprej mir z Nemcijo in da so se med vojno uredile naše bodoce rac-mere z zavezniki. Wilson pa ni hotel o tem nič vedeti. Prisili! je zaveznike, da 60 pristali na njegov nacrt Zveze narodov. Zato je popusti 1 načelo pro-stosti morja v korist Anglije. Ko je senat zač«l proučavati pogodbo, je priSel do tega, da gre za zvezo in ne za mirovno ligo. Slišimo, kako vpijejo, da bo ostala Amerika izolirana, toda ne bojte se! Zedinjenih držav ni mogoče izolirati, ker nas svet preveč potrebuje. Nikdar ne borno zatisnili svojih ušea pred trpljenjem eloveštva, toda mi hoćemo, da se zgodi vse, kar namerava-mo, po našem načinu, brez pritiska od zunaj. Proti revolueijonarnemn giba-rju na Nizozemskim. V razpravl o zakonski osnovi proti revolucijonarnemn gibanju na Nizozemakem ie liberalni demokrat Marchant izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti osnovi, ker bi bil tozadeven zakon brez velja-ve, dokler vlada ne izboljša sedanjih socijalnih razmer. Marchant je tuđi izjavil, da je večina naroda proti revoluciji. = Turski ugovor proti mirovni pogodbi. >Agencija Havasc poroča iz Carigrada, da bo odgovor turske vlade na mirovno pogodbo vseboval v splošnem sledeče ugovore: Proti klavzulam glede Tracije in Smvrne, proti interoaeijo-nalizaciji Bospora in proti klavzulam glede kapitulacijskih pravic. Turska vlada bo tuđi zatitevala, da se pusti jo sultanu kot kalifu vse pravice nad mo-hamedanci izven Turčije. = Indijci pričaknjejo od sovjetske Rusije osvoboditev Azije. >Echo de Pa-ris<: je priobčil pred kratkim brzojavke med Leninom in indijskimi revolucijo-narci. Indijci občuduiejo sovjetsko Ru-sijo, ki osvoboja narode. Ta Rusija je čula tuđi stokanje 315 mi lijo nov Indij-cev, ki ječijo pod imperijalisti6nim jarmom. Lenin je odgovoril, da Rusija z zanimanjem zasleduje vstajenje Indije. 2eli, da bi se zveza mohamedancev z nemohamedanci raztegnila na vso Azi-30. Zmaga bo gotova, ako sd podajo roke proletarci indijski, kitajski, kore-j a neki, japonski, perzijski in tur&ki. Perzijski zunanji minister princ Firuz slika položaj za jako nevaren. Dr. V. Vrhunec, tajnik komisione Banke; NezasHSanost. Vse življenje se v kulturnem in ci' viliziranem svetu vrši v okviru prizna-nih družabnih pravil vliuduosti in oli-ke. Po načinu in obliki, kako vsakdo izraza še tako utemeljeno kritiko, nezadovoljstvo in ogorčenje, sodlmo kulturno in družabno zrelost vsakega po-sameznika. Toda, če si vzporedim mnenje, ki ga je nedavno izrekel neki slovenski list o dostojnoeti kritike bel-grajskega časopisja, in razne nezasli-šanosti kritike carinskoga poslovanja, sem nehote se spomnil evetopieemeke zgodbe o trski in brunu. Ni namen teh vrstic lomiti kopja za carinsko upravo, na katere račun gotovo ne smemo zabeležiti vsega, kar pogreSe posamezni organi, temveč le javno opomniti, da se ta krivica vrši po načinu, ki utegne reeno Škoditi našemu državnemu jedinstvu in interesu plemenske harmonije, osobito pa ožjim koristim nas Slovencev in naših privrednih krogov. Res je, da se z lepo beeedo in primemim nastopom povsod, pri ljubljanskih in belgrajskih uradih, prav tako v zasebnem življenju opravi več kakor pa na način carinske kritike. Objektivni opazovalec, ki pozna bistvo gospodarskih problemov in ki mu Je mar harmonija z državnim! oblastvi, nlkakor ne more odobravati, da so izvestni ljudje kritiko carinske-ga poslovanja uvedli v politično areno ali da govorimo jasno: da so iz nera-dikalca in politično povsem inertnega Acimoviča naparavili — mučenika. Sem od radikalne stranke prav tako oddaljen kakor vsak drugi demokrat, dasi med svojimi poznanci - radikalci Štejem veliko večjih in ideslnejSih Ju-goelovanov kakor med vsend carinski-mi uradniki. Kdor pozna le količkaj ostroi direkcije carine, bo uvidel, da se v njej ne vodi niti najmanjeega računa o etrankarski pripadnosti tega ali one-ga »radnika in če se Je dosedftj »godila pri napredovanju krivica, ie krivo pred vsem to, da direkcija carine doae-daj ni na*U niti eaega uradnika * fflo-▼eaoa, ki U hotel prevseti referat za Slovenijo. Razuml|fvo Je, da je Mio treba dati tema vpraianju politično osadje, ker bi ee sioer aposnali prozor-ni oeebni nameni ljudi, U 00 aies* ie na kraja svojega «vlj«ija, a ne se na krala oeebaia ajnbidj. Po »aslngi teh Uadi Je doilo do kritika, ki viplamte-ya plemenske strasti; ali ni ▼IMe ple-menskega . separatizma, de carinsko odrašenje v svojem memorandama ss-*teva, da se niti Jeden Slovenac ne srne preocotitl isven GOe^enlJe, a niti Jeden Hrvat nimssHtl ▼ sls^snsto esemlja? Oosnndsv 4a ie m^Mu^i s« tsns> ^nsa* fesv i§ z'tMUknM HMsviin^in sftf^ le *- avstrijske sastav«. Gotovo Je v carinski opravi marsi-kaj grajs vrednega; aato ta ne gre. Ore zato, da se raspravljanje takih vpra-šanj odstrani iz politične arene, da* se Javnost ne da vpreči v voz osebnih pre-tensij, In da si vsi, ki se trudimo, da med seboj ostvarimo atmosfero medse-bojne saopljivosti In •porazomljenja, vedno drznemo povedati Javno to, kar ■agrenjaje naše odnošaje. In reci moram, da je tak način kritike naletel na odpor tuđi ncradikalnih Srbov. Moje mnenje v tej zadevi ne bi pri-iio v pofttev, da slučajno nisem interpret mnenja onih krogov, ki v teh vpnt-sanjih neposredno odločujejo. Če si te vrstice oni, ki se jih tiče, vzamejo k srca, sem prepričan, da bo afera Acimo-vift redena *— Crez noč. Ileodrelena domovina. — Iz okupirane Dalmacije. Po Zadru so Italijani razbili hrvatske table, ki so jih bili lanako leto poSkodovali italijauski izgredniki pa so jih potem Hrvatje popravili »Narodni U&U je ustavljen za mesec dni. Vzrok ni po-vedan. Kateheta Lavriča iz hrvatske sole so prijeli Italijani, ker so mo otroci za god zapeli neko hrvatsko pe-sem. Internirali so ga na Otočiču, odkoder pa se mu je posrećilo zbežati. Nato so prijeli njegovoga 701etnega ooeta, da mora povedati, kje je sin. Ker ni vedel, eo ga karabinjerji neusmiljeno pre-tepli. — Ponarejevalci denarja pred tr-žaško poroto. Pred poroto v Trstu se je vršila razprava radi ponarejanja denarja proti nastopnim obtožencem: Anton Gropaje in Anton Stradioi iz Trsta, Avgust Kobal iz Studenoga pri Postoj-ni, Avgust Potrata iz Skopega, Robert Tolovic, rojen v Ljubljani, nristojen v Zagreb,železničar, in njegov brat Alek-sander Tolovic. Ko se je v javnosti opazila cirkulacija po-narejenega denarja, so dobili organi javne varnoetl nalogo, da pazijo posebno na o^iskovaloe kar varne Liđo, na sumu so imeli takoj Ro-berta Tolovica. Policija je zaeledila Tolovica, kateremu je dal Andrej Krež-man po po ti neki zavoj, in nalla pri njem 57 komadov ponarejenega denarja po pet lir, pri Krizmanu, katerega bo tuđi prijeli, pa 5. Krizman je sodniji cbljubil, da jej bo izročil vse ponare-jalce denarja. Zato so ga pustili na svobodo in ree je kmalu na to naznanil, kje jih poKcija lahko prime. To se je zgodilo. Potrata je bil baje v Ljubljani in je tu izdajal ponarejene lire. Pred sodnijo pravijo vsi, d^ 80 nedolžni in zavračajo krivdo drug na drugega. Robert Tolovic je bil v preiskovalnem za-poru obljubil, da bo pomogel godniji, da dobi vse ponarejalce denarja, ali ni držal besede, marveč je pobegnil in pri-šel v Ljubijano, potem na Dunaj, kjer je bil aretiran. Izpovedal je, da se mu je na Dunaju slafoo godilo >boljše je v Trstu v zaporu kakor pa na Dunaju na svobodic. Razprava je končala. z opro-stitvijo vseh obtožencev. Porotne razprave v Gorici. Prva razprava je bila proti Arturje Desideratu, 191etnemu ItaMjanu iz vi-demske provincije, ki je bil ukradel 8 vreč kave iz vlaka, ki je šel iz Trsta v Budjejovice. Tatvino je prizmal. Kava je bila vredna 8818 lir. Razpravi je predsedoval predeednik okrožne sodnrje Cechet, ki jo rekel, da je ves sreden, da predseduje on prvi porotni razpravi v >odreseni« Gorici in je izrekel na-vdušen pozdrav italijanskemu kralju. To sta storila tuđi državni pravdnik Marinaz in odvetnlk Hugues. Deeide-rato je bil po posebni ntUoeti obeojen samo na 1 leto ječe. — Bvviva la Uberta! Kakor hitro se pripeljefi na z&sedeno ozemlje, ti udari jo v oči samoi talijanski napisi na postajah. Naša slovenska krajevna imena so grdo potvorjena, ali Italijani hočejo pokazati, da je to italijanska zemlja in da se mora uresničiti londonski pakt. Za oblaetmi derejo v popačeva-nju naših krajevnih imen tuđi zasebne dražbe, ki iščejo zaslombe pri italijan-ski vladi. Tako hočejo preobraziti slo-veneko zasedeno ozemlje. Istočasno pa govore in deklamirajo visoki italijan-eki državnik! o pravicah za manjŠine, o varstvu manjšin, ki bodo delatfne 3ju-bezni Italije, in pojejo visoko pesem o svobodL Tuđi komunistični voditelj in italijanski priganjač dr. Toma jo poje po goriški deželi. Komedijantje so bili Italijani vedno in oatanejo. Pod njihovo >libertac se skriva najgrie nasilje. Ali vsako nasilje se maščuje prej ali elej, masčevalo se bo tudl italijansko nasilje. — OtvurUev slovenskih otroških vtiesv v tršaikf okoliei kosino dovo-IJens. Po neftetih proSnjah in interven-cijah je konftno dosežena otvoritev slovenskih otroških vrtcev pri 3v. Jakoba, v fikednja, pri Sv. Mariji Magdaleni, v Rocolu, Kolonji, Rojano, Sv. Ivana iri na Vrdeld. Porotne rasprave ▼ Gorici so pri-Me 2t t m. Vrsi se t eC razprav proti Italijanom, ehtoieiiim nmera In ropar-sklli napadov. —Teifke nuOvenaelJe v škodo Ha. HJsnsfct ^riavae mpmw. V Locoiku in Moei pri Gotici »o velika sklmdifcča, polna rmnegs vojnega materijala. Ne-kaj časa *e se je opažalo, da smanjkaie materijal tJveola se je preUkava, kl Je dognala, da so bivH oftdijt Givsob-m, AJassa In Agherosso, kl so bili nnd-nsvnlkf ten skladiM, prodajati v Ihilrjo laasst vojni materijal tn deher urldr mVL To je trajalo nresej «sn^ *ods {a- jug^MM*. TK^A fa4^a sttds^tfi^UEft' ^^^ ^^b* -^ Mnsie etrske, ki se naliajajo v Jugoslaviji, hooe dobiti nasaj civilni komisar v Puli. Razposlal Je na vse obČIne okrožndco> s katero jih posiva, naj ma nemudoma naznanijo, koliko otrok lx teh občin se nahaja v Jugoslaviji. On hoće storiti potrebne korake, da se otroci vrnejo domov. — Lepa vileniea je v DivaČL Veft-no je Mela obilo posestnikov. V reda Je bila vilenic in vrata v njo so bila sa* prta ter so se odplrala le obiskovaV cem. 6edaj pa je k^jučavnica razbita In krasne kapnike rasbijajo in odnaft&jo ljudje, ki znenda niti ne vedo, kaj de-lajo. Tako dela Italijan Škodo povsodi na zasedenem osemljn. Kako pa Je % jamo v Postoini? Ali bodo tuđi to Italijani tmiaii? — K paeenja natin priimkov. Po^ ročali smo, kako pačijo Italijani slasti v Istri nade priimko. Ju^oeloveni ee upirajo temu. Sedaj porooajo iz Pazina, da je tamkaj službujoci eodnik dr. De . Mori priporočil, naj se i n t e 1 i ge n t -nejSim ne kvarijo priimkL Ti pri-imki naj se puste v miru, toliko bolj pja naj ee pačijo priimki priprostih ljudi, 6eS, glejte, vse to \e italijansko, masa je italijanska, ti le >ičic in >M«< so pa hujskači te mase. Le deMmo J1K, da bo italijanski uspeh ve^ji. Tako delajn »kulturonosni« Italijani, polni dobrohotnosti in toplega srca za naše prebi-valstvo. Pa če tuđi pačijo naše priim-ke, vendar gleda iz popačenega jugo-slovanski priimek. Zatreti se ne damo, pa Če izvrftujejo nad nami Itali|apj Se taka nasilja, TridratUtiiu limoamkega ntmti. Dne 29. junija letos potege S0 let, kar je bil mestni vovodovod ljubljanski slovegno otvorjen. Glavne zasluge za zgradbo vodovoda si i© prt-dobil tačaend občinski sv etnik Ivan Hribar, ki je bil vsled tega ta dan v slavnostni občinski seji imenovan za čaBtnega občana deželnega stoluega mesta Ljtzbljane. Vodovod se ie zgradll po nacrtih priznanega veSĆaka iniener-ja Smrekarja, rodom iz Sp. Štajerske, Z delom se je pričelo 25. septembra 1888. Spomladi i. 1890 je bil vodovod dograjen tako, da je že 17. maja prvi-kra ttekla voda iz vodjakov v KleĆah. Vsak Ljubljančan pozna dobrote tega vodovoda, ki je bdl glede kakovosti vode med vsemi avsfcrijskiini večjimi vodovodi na tretjem mestu. Talna voda, ki priteka v mestne vodnjake po na-plavljenem goreniskem gruSCu izpod KamniSkfh planin, ima vee prednosti pravih planinskih studencev. Ljubljan-cani bi jo danes ne mogli več potresati, zato jo pa tuđi sedaj porabijo in potratijo že preko 100.000 hl na dan. Pred 10 leti se je morala vodovodna, naprava v Klecah vsled narasle vode potrebe razširiti tako, da preskrbnje danes mestni vodovod poleg Ljubljane tuđi skoraj vse bližnje okoliške ob6ine t. 3. Zgornjo Sifeko, Ježico in Moste do deželne blaznice na Studencu. , ^___ , Pismo Iz Celonca. Pod naslovom: »Def schleichen-de Zusammenbruch« piše zadnji nem-' Ski »MicheU, ki izhaja v Oradcu to-le: »Danes dobro vemo, da polom ni bil delo onega novembra, marveč da se dogaja najstrašnejši polom ravno sedaj. Čakajo nas še mnogo hujši dnevi in šlep bi bil, kdor bi tega ne hotel videti.« To so besede, kl odgo-varjajo resnici in kdor ne veriame, naj se potrudi k nam v Celovec. Od dne do dne je huje, a nobenega upa-nja ni, da bo kdaj bolje, če nas ne resi Jugoslavija- To je še edina tolažba in ta nas edina še krepi, a ne raorda samo nas Slovencev. danes tudl že Nemce, ki so po večini že sprevideli, da jim ne bo nič pomagano tud! če se jim posreči resiti cono B, oziroma jo spraviti pod okrilje Avstrije. V prvem letu obstoja Avstrije imamo čez 14 milijard kron deficita, blaga nič, še manj pa hrane. Tovarne stojijo, trgovci se sprehajajo po praznih trgo-* vlnah, ljudstvo se pođi za žlvežem, a kmet tuđi nima ničesar, ker edini up, ki ga Je imel, je bila letina, ki je do^ bro kazala. Sedaj pa niti tega ni več, ker je uničila vse toča. Težke dneve preživljamo a še težji se nam bližajo in res šlep mora biti tišti, ki jih že ne čuti In vidi prihajati- Ne vemo ali bi se smejali ali jokali nad neumnostjo, ki jo bruhajo v svet celovške novine, češ, da imamo tu več živeža, kakori ga ima ćela Jugoslavija In da v Jugoslaviji ljudje od lakote umirajo. Sploh pa, — če v Jugoslaviji čitate celovške novine, smo uverjeni, da ne bodo avstrijski poslanci, ki se sedaj mude v Beogradu, glede živeža opravili ničesar. Vsled tega pa pri nas tuđi vse vprek preklinja celovške huj-skače, ki so krivi vsega zla. Ti si za vsak slučaj že »kofrčke« bašejo in fr-čali bodo tja, kamor jih srce tako vleče; drugi pa, ki imajo tu svoje pre-moženje, že resno premišljujejo ali ne bi bilo bolje jezika držati za zob^ mi. Uradniki pravijo, če bi jih ]uko-slovenska vlada obdržala v službah. da bi glasovali skoraj vsi za priklopi- ' tev Celovca k Jugoslaviji. Strašno jili Je potrla vest, da priđe tuđi Nemčtla pod kuratelo, če hoče dobiti posolilo od dniKib držav, brez katerega bi bila tildi Nes£U9 kup ničvrednega ka* menia, S xew jioi Je up za prikiopllev ^ Anttik k Nm»^ iviavil »»«, i 144. Stev. .SLOVENSKI NAROD', 1990. MMHI.A.________________^_^_____________i_____ -------^------ _____________ 5« stran« Pomembne so besede, B jffi je 12. i m. izgovoril g. S •.. ugleden celovški INemec v družbi ožjih somišljenikov. Rekel je: »Vsak dan proklinjam uro, ko so zapustili Jugosloveni Celovec. ker od tedaj nas preganja pomanjkanje in o kakem redu ni niti govora.« Okrajni glavar nekega okraja, — ime borno povedali, ko priđe čas za to, je rekel: »Trditev, da imamo v coni A većino, je gorostasna laž, kef, vsi verao, da smo z vsakim dnem manj sigurni za cono B. Nikakor ne odobravam gonje gotovih celovških krogov proti Jugoslaviji, ker borno prej ali slej nje državljani. Sem Ne-I mec a imam tuđi pravico do življe-I nja, katerega pa meni in moji družini I Avstrija na mojo veliko žalost ne I more nuditi.« Navajam te izjave, ne I I da ib jih komentiral. Soholstuo. — Vsesokolski zlet v Pragi — Na-stop 12.000 naraštaja. Preteklo nede-]jo je bil prvi sokolski pređzletni dan. V nedeljk) 19. in 21. se je vršil prvi-fcrat sploh večji nastop sokolskega na-raš&ija. Že v zg-ođnjih jutranjih urah so zaČele prihajati manjke in večje Čete naraščaja na letensko telovadišče. Po-vsod je bilo opažati živahno veselje sokolske mladine, ki je polna navduik?-nja prihajala na telovadišče. Ve3elje je Mio gledati male Sokoliće, ki so ? svo-iim vzornim iD discipliniranim ponašanjem vzbujale splo^no pozornost. Točno ob 9. uri dopoldne so se začele pkušnje. ki so bile kmalu končane, ker je. bil ves naraščaj vzorno pripravljen. Popoldne je bila javna telovadba naraštaja dečkov in deklic, pri kateri je vseh skupaj nastopilo okoli 12.000 otrok. Točno ob 3. uri je češka himna naznanjala prihod Dredsednika republike Masarvka in eelokupne vlade z raz-mvni drusrimi doetojanptvenSki in za-stopniki tujih držav. Velikanska mno-žica gledalcev — bilo Jih je čez 100.000 — je prihitela, da pozdravi svojo mla- |»lino. — Nastop narascaja je bil v splošnem vzoren in je vzbujtil velikan-sko navdušenie. Kakor je pokazala mladina pri prostih vajah. c£a posna oi-sciplino in resnost dela, tako je pokazala pri igrrah vso svojo otroško m ve-fielo naravo. Tako so bili prvi dnevi vsesokolske^a zleta posvećeni preA-vsem mlfidini, ki je vzorno redila svojo naloge pokazala pa radi najtežji d'el vstrajnesra sokolskega dela, ki je pa ta-đi najvećjesra pomena. — Pređprođaja vstopnic za javno | telova-đbo ^Sokola« v Ljubljani se vr§S ] v neđeljo od 10. do 1*2. ure dopoldne v Narodnem Ć.Na-raačajev dan«, slavnost, ki se doelej še ni obhaiala v zasedenem ozemlju. 19. t m. zvečer sta bili 2 deklamaciji, nato se je pa nprizorila RibiSč - Grb-čeva mladinska igra: V kraljevstvu palčkov. Deklaracije in kostumi so bili oknsni. igra je bila načtudirana dobro in je žola burrno pohvalo. GledišČe je ! IT>ilo nabito polno. Prišli so tuđi sroetje j iz Cerkneofa in so bili nad priČakova- ; iiie zadovoljni. Drnse.sra dne dopoldne je irovoril podstarosta br. Kenda o na-lopri Sokolstva in o zerodovini idrijske-Z& sokolskesra narašćaja. Nato se je ■\*ršila akademija, kjer ?o člani naraščaja z razume van jem deklamirali neka] skrbno izbranih pesmic. ki vžigajo liubezen do naroda in njegovih idealov. Prireditve so se udeležili starši in otroci v Častnem številu. Popoldne je bila na starem solekem trgu javna na-raščajeva telovadba. Na trgu je bilo nad Hsoč ljudi. Proizvajale so se proste vaje in orodna telovadba tako pravilno in vzorno. da je obcinetvo kar -trmelo. Iđrijski Sokol je izumil za to urireditev nov. z narodnimi motivi oh-delan kroj. V spomin na. ta. dan so se prodajale tuđi razglednice, ki jfli je na-risal br. Bucik, natisnil pa br. H. Sax. Ta dan opstane Iđrijčanom v nepozab-nem spominu in priča, da je Tdrija še vedno staro, narodno- požrtvovalno me-sto. kakor je bilo vedno. Idrijski Sokol dela neumorno. Poleg telovadbe goji predavanje in prireja debatne večere, kjer izmenjuje razumništ^ro in delav-stov v bratski slopi svoje misli. — Pešizlet lipitonier»kp^a Sokola v Križevce dne 30. maja t. 1., spojen z i^vno telovadbo, je uspel vrlo dobro. Prvo točko so tvorile proete vaje %o-jenk z rutami in cvetličnimi loki, kate-re je z đobipm uspehom izvajalo 32 d&-klič pod vodstvom br. načelnika Lu-beja. Sledile so štiri proste vaje dečkov rod spretnim vodstvom br. Stoparja. — Največji usDeh so žele češke proste vaje članic, katere je izvajalo 20 ee^ter pod vodstvom neumorno dela-vnepra brata načelnika Lubeja. — Konečno so rastopili bratje - člatd s Hoffmanovimi r-rostimi vajan^, katere so iz\-aj.ili prav liiojstrsko. Orodna telovadba članov j© uspela jako dobro — vsa lzvajanja na v=eh orodjih so bila izborna. — Zaključna ekupina, ki je bila jako slikovita, je vaeskozi dobro uspela. Po kou-čanem eporedu se je razvila na veseli«-nem prostoru prosta zabava, ki je trajala neprisiljeno do nozi. * Delni župni zlet žope IifabHMM I- Sokolska župa Ljubljana I. I« P«-f-dila ob priliki otvoritve Sokolskega 'loma v Višnji *ori rjakaj svoj delni župni zlet Vkljub nagajajootmm vremenu je bilo preteklo neđeljo toli«) Sokolov in Sokolstvu makloojenega ob-cinstva, da ko ortal ta im *&&>&*- skim Sokolom 3olgo v apominu kot slavnostni dan. Višnjegorski Sokol, mlado družtvo, je pokazalo, kai zmore krepka volja in delavoljne roke. Ko-maj pred pol letom mu ie stekla zibel-ka in že je otvoril svoj dom, svojo telo-vadnioo in to vkljub vsem oviram in zaprekam. Sokolski dom je priprosta stavba, obsega samo telovadno dvorano z lepim odrom in galerijo ter obladilni-co — UBtregel pa bo za tamošnje raz-mere popolnonoa. Sokolski vlak je pripelj&l ob pol 10. uri v Višnjo goro okoli 600 Sokolov in SokoHc, deloma v kroju, deloma v oivilu. Pričakoval pa ga je na postaji Sokol višnjegorski, iitijski Xi je požrtvovalno prihitel na vozovih s celim na-raščajem, skupno nad 200 oseb, poč-a-stit slavnoet mlajšega aobrata. Godba i je zaigrala in začel se je razvijati dolg j »prevod v mesto. Xad 200 Sokolov v kroju smo opazili, nad 300 članov in članic ter veliko število narašćaja. Sprevod je pa spremijalo ljudstvo, narod iz Višnje gore in okolice. Po krat-kem, prlsrčnem pozdravu v mestu je krenilo Sokolstvo na telovadišče k skuš-njam za popoldanski na^top. Točno opoldne pa se je vršila otvo-ritev doma na mestnem trgu. 2upni eta-rcsta brat Pestotnik je v daljšem govoru orisal pomen doma za društvo, nakar je izročil hišne klju^e načelniku domačega druž^va ter ga pozval k in-tenzivnem delu. Popoldne pa smo imeli priliko prisostvovati javni telovadbi, ki se je je udeležilo nad 3000 ljudi. Bilo je to nekaj popolnoma novega za tamošnje prebivalstvo. Tik pred javno telovadbo prispeli so še Sokoli iz Novega mesta in št. Vida pri Zaticind. Bili so od zastopnikov župe prisrčno pozdrav- ljali. LjuMjanaki popolđancki vlak pa je pripeljal nove ma«e ljudi v prijamno Višnjo goro. Javno telovadbo je vodil župni načelnik br. Vidmar. Najprej je nastopilo 82 telovadoOT s prmtimi. vajami Hof-manovimi. Izvajali ao jih preoej dobro, le tu pa tan si opasil kak gib manj všečno izvajan. Pripomlnjati moramo, da je bilo telovađišča slabo, močvivnato in je jako oviralo boljie izvajanje. Ta-koj na to smo imeli priliko spoznati resno delo lltijskega Sokola. Deaki in dekliški naraščaj, moški in ženski na-rasč&j so se vratili za seboj in nam pokazali, kaj lahko napravi društvo na deželi, ako ima resno voljo da dela. Ta smo videli uspehe tega dela. Veselih lic je odkorakal naraščaj in naatopal k vajam 100 članic. Izvajale so češke va-je zelo dobro, vztrajno od začetka do konca, kritje |e bilo mnogo boljše kot pri članih, gib* 1«P° zaokroženi. Kon-čno je članstvo v dveh vrstah na drogu in konju pokazalo vzorae vaje, na bradiji pa je nastopila vzorna vrsta novomeške župe kot goatje. Obdinstvn je ja\Tia telovadba zelo ugajala in ni moglo prehvaliti vzornega nastopa. Se-veda, saj druge >telovadne< organizacije jim javne telovadbe nišo mogle nuditi. Po kratkih na^ovorih zaetopnikov Sokolske zveze br. Kajzelja in župnega podstaroste dr. Fetticha se je zaključila javna telovadba s kratko ljudsko veselico. Upamo, da borno ktnahi zopet imeli priliko sestati se na višnjegorekem griču, do tedaj pa želimo, da bo nova telovadnica dala Višnji gori mnogo dobrih telovadcev, telovadk in naraščaja ter nebroj pravih Sokolov. —r. VsespitolskI zlet o Pragl. Prihod iugoslooensklli gostou. LDU Praga, 25. junij«. Praga je pod velikanskim vtisom sokolske slavnosti. Prestolica čehoslovaške re-pubike je vsa v zastavah. V Prago je dospela neštevilna množica gostov. Včeraj so dospeli v Prago zastopnik deželne vlade za Slovenijo dr. Lubec, zastopnika mesta Ljubljane podžupan dr. Triller in magistratni svetnik Bleiweis ter zastopnišrvo Sokolskega Saveza. Na vsem potu po čehoslova-| ški republiki so jih nad vse navduše-j no sprejelL s Danes ob 15. ie dospel posebni ■ vlak z oficielnim jugoslovenskim za-I stopstvom, katereora vodijo minister \ Ninčić, minister Pribičević in general Zivojnović. Nadalje so dospeli za-stopniki jugoslovensekga parlamenta poslanci dr. Pestotnik, VeČeslav Wil-der, dr. Alaupovič, dr. Lorkovič, dr. Budisavljevič, Hamid Svrzo, Ante Ja-gič, Djuro Džamonja in drugi. V Prago so dospeli tuđi profesor dr. Stoja-novič, beograjski župan dr. Košta Jo-vanovič, splitski župan dr. Tartaglia, sarajevski župan Gjakula, profesor dr. Cvijič, dr. Zunovič, Marjanovič in drugi. Na vseh krajih so bili navdu-j šeno sprejeti, zlasti na čehoslovaški ! meji, nadalje v Budejevicah, v Taboru in v Benešovu. Za prisrčni pozdrav sta se v imenu Jugoslovenov zahvalila dr. Alaupovič in dr. Budi- savljevič. V Benešovu Je Jugosloven-ske zastopnike pozdravll čchoslova-ški jugoslovenski polk, kateremu se je zahvalil minister Ninčič. Vlak z ju-goslovenskimi zastopniki je dospel v Prago ob 15.; na kolodvoru je bila postavljena častna stotnija. Da po-zdravijo jugoslovenske goste, so se zbrali na kolodvoru oficielni zastopniki čehoslovaške države naš posla* nik Ivan Hribar in oblasti ter velikanska množica naroda. Pri prihodu vlaka je vojaška godba zaigrala čehoslo-vaško in jugoslovensko himno. V Imenu čehoslovaške vlade so pozdravili goste minister za zunanje zadeve đr. B e n e š, nadalje praški župan dr, B a x a in starosta Ceske Obce Sokolske dr. Scheiner. V imenu Jugoslovenov se je zahvalil minister P r i-b i č e v ić. Ob ovacijah zbrane mnIMrija< nogometna tekma Ilirija : Hašk, Zagreb. Računati je, dla bo regent poeetil tuđi to prireditev. — Hrv. A. S. K. je v sportnih krogih na najboljsem glasu; proti >Ilirijic nasto* pi ojačen z nekaterimi igralci >Vikto-riječ. >Ilirija< ima z ozirom na nedavni poraz v Zagrebu vzrok, temeljito se pripraviti na to tekmo. LetoSnja dobra forma >Ilirijec jamči za zan4miv, napet in lep boj. — Ilirija : Deri»y, Zagre*. Na praznik 29. t. m. ob % 19. uri na prostoru >Ilirije< nogometna, tekma >Ilirija< : >DerbyDerby< se bori v Zagrebu za prvenstvo v II. razredu In je znan po dobri skupni igri in fairne-ei. Rezerva >Ilirijec je istotako v prav dobri formi ter bo >Derbyju< nevmren nasprotnik. Občinstvo more pričakovati tuđi pri tej tekmi oštro in napeto borbo.. Vetopnina: sedeži po 16 in 12 K, stojišoe 6 K, za Slane in dijake 8 KL Ob vsakem vretnenii. — Za ttrke na praanfle »v. Petra in Pavla 29. t m. Ja se zdaj prlglaftsntt veliko štovilo konj. Prijavljeni so tuđi štiri konji kasači (traberji) i% Maribora* tako da obeta postati tekma Ame-rUca&eev selo sanimiva. Novost sa I Ljnbljano bode tad! prva oestna dirka I veibaUsče . Taeen - veibaiiifie). k — Sloveaski iMnbd kMb Je »gra-đU novo veliko tribono na dirkaliaču pri Mostah. Vporabljala se boda ie pri dirkah na dan 39. trn. Prostotu Je na Djej za 400 ljudi Sedaj stoJiU na dir-kallsču dve tribanL Csne: triboaa 16 Š, L prostor IB K. 1L prostor 5 K. k Dneime uestL V Ljubljani, 26. /unija 1920. I— Frbr*ve za slovesni spreiem runte t i|»yis«i- Naša bela Ljubljana si je odela svečano obleko in se pripravila, da sprejme kraljevića kar naibolj slovesno. Od kolodvora do deželne palače, kler se bo vozil regent, je vse v cvetju in zelenju, od magistrata do zadnje hiše vse okra-šeno, kakor še ni videla naša Ljubljana. Zasebniki so tekmovali z oblastml, revnejši z boKatejšimi, vse I je delalo z veseljem, da se pokaže Ljubljana, kakor nevesta pred svojim ženinom. Pa saj je tuđi prvič, da pozdravlja slovenska prestolica svojega domaćega jugoslovenskega vla-darja. Sodna palača je vsa v zelenju in žaralcah. Med pročeljem je postavljena piramida z emblemom P. I.. v pročelju pa leo državni grb. Si-nočnja poskušna razsvetljava se je obnesla sijajno. Glavna pošta ie krasno ozaljšana z zelenjem in številniml žarnicami. Ravno tako naš stari magistrat. Tuđi naš ponosni grad si je odel svečano obleko. Vsa javna po-slopja deželni dvorec, škofijska palača, sole itd. so svečano ozaljšana. Na učiteijišču ie lep napis v ćirilici. na Mestnem domu: Slava Aleksandru. Narodni dom* Narodna tiskarna m drugi narodni zavodi, vse je okra-Šeno. Zasebne hiše ena Iepša od druge. Vse se je potrudilo, da proslavi na najslovesnejši način prihod osvobo-ditelja iz kraljeve hiše Karajdorgrjevi-ćev. Nemške hiše, na katerih nišo vi-sele nikoli naše zastave, so ozaljšane z zelenjem in narodnimi zastavamL Življenje te dni v Ljubljani je tako živahno kakor še nikdar. Domaćini in tujci se sprehajajo po krasno okraše-nih ulicah. na obrazih vseh je videti posebno zadovoljstvo, nenavadno veselje. Praznično oblečena priča-kuje naša Ljubljana obisk svojega vladarja. — Prihod kralieve earde v Ljubljane Včeraj ob 16.30 je prispel prvi vlak kraljeve jrarde, dva eska-drona konjenice okoli 240 mož. Vlak je zavozil zaradi izkrcanja konj na veliko rampo na severni strani jrlav-nega kolodvora, čeprav je številno I občinstvo pred kolodvorom pričako-valo dohod garde. Konjenica je odia-hala takoj po EHmajski cesti v artiljerijsko vojašnico. Dve uri za tem je priše! bataljon pehote polka kralja Petra v popolni vojni opremi. Tuđi ta I vlak je zavozil na gori označeni prostor, kjer je pozdravil bataljon v imenu komande mesta polkovnik Po-lak. Godba Dravske divizije pa ie svirala narodne himne. Ko se je bataljon formiral, je odkorakal z dvema lastnima godbama in z godbo Dravske divizije po Dunajski cesti in drugih glavnih ulicah proti vojašnici kralja Petra I. na Poljanah. Potoma ie prirejalo občinstvo mestoma živahne ovacije krepkim junakom bratom iz Srbije. Tekom današnjega dneva so prišli še ostali oddelki kraljeve garde m pa telesna straža. — Naše občmstvo je navadno hladno in se prav težko da navdušiti za kakšno stvar. Čim pa se navduši. je ta oduševljenostnadvse intenzivna. Nadejamo se, da bo ob slavnostnih dneh naše rodoljubno občinstvo takoj izprva plavaJo v navdušenju in dajalo enruziastično duška svoji radosti ob prihodu prvega narodnega vladarja v Ljubljano. Uverjeni smo, da bo te đni Ljubljana v tako radost-nem in vzhičenem razpoloženju, kakor še ni bila, odkar se je iz stare Emone spremenila v slovensko belo Ljubljano. — Karaidondeva hlša v Mariboru. V Mariboru na Koroški cesti je hiša, v kateri je leta 1814. stanoval pri svojem prijatelju majorju Strašilu Karagjorgje, praded prestolonasled-nika regenta Aleksandra. Karagjorgje se je vračal iz Gradca na jug, da odide s svojim! prijatelji v Rusijo. Hiša nosi številko 3.To hišo bodo posebno okrasili fn jo, ako bo mogoče, tuđi pokazali regentu Aleksandru ob njegovem prihodu v Maribor. — Poseben žte v rdeči barvi dobe vsa pisma in dopisnice od dan a v potiedeljek od polnoči do polnoči v Ljubljani na glavni pošti, v traien spomin na bivanje regenta v Ljubljani. — Nemčurskl napad na Sokole v Maribora. V nedeljo 20. t m. so nem-škutarski delavci iz železniških de-lavnic na Koroškem kolodvoru na-padli s kamenjem in nožmi slovensko drnfba, k! se je vračala iz Limbuša. Pri tem so kričali »Nieder mit Jugo-slawien?< (Dol z Jngoslavijo.) Trije SokoU iz Studencev so bili težko ranjeni. Imena tren nadalcev so znana. Plšeio se Sabelnig, Wechowetz in Wesounick. Nadejamo se, da bo oblast uvedla naistrožjo prelskavo m krivce po zasluženju kaznovala. TakSnim nemSkutarskim predrzno-stim je treba tuđi v Mariboru napraviti konec —• wo nnnwii pw » LMIlHMt D&mA stanavjmiaU ■ urad je odpovedal stanovanje rudi lekamiškim magistrom, ki stanujejo po rujih hišah in v enem slučaju ćelo lekarniškemu provizorju. Original-* no je naše današnje socijalno skrb-stvo! Izpode naj nam zdaj še apo-1 tekarje iz mesta, pa ostanemo brez zdravil in lekov ter se borno smeli zdraviti le še s kamilicami, tavžent-rožami in obadom! Ali pa si borno zdravniške recepte nalepljali kot obliže na rane in boleče ude. Dr-Gosar naj zdaj kar hitro rekvirira stanovanje za znano »zdravnlškoc tvrdko iz Domžal, ker zares, poslej bodo imele več posla konjederke kot diplomirani zdravniki! To bo . »zlata doba^ dr. Gosarjeve socijalne skrbi za zdravje naše Ljubljane* Dr. Gosar hoče prisiliti tuđi magistre, naj si sezidajo lastne hiše, ali pa naj se izselijo. Znano je, da pri-zadeti lekarnarji nimajo in ne ino-rejo imeti niti toliko razpoložljive gotovine, niti toliko dohodkov, da bi mogli pričeti v današnjih časiK kar Čez noč ter brez odlašanja graditi nove hiše za stanovanja lekar^ niskih uslužbencev. Odpoved stano-vanj magistrom pomenja torej toliko, kakor da so magistri in dotični provizor postavljeni na cesto ter si morajo drugod poiskati nove službe. V vsej Sloveniji bi magistri ne dobili stanovanj po hišah lekarnarjev. Tako bi prišli magistri ob kruh, Slovenija pa ob večino magistrov. Dr. Gosar se prav nič ne briga za veliko nevarnost, ki bi nastala zaradi stanovanjske odpovedi za vso iav-nost v zdravstvenem oziru. Lekarnarji sami ne morejo noč in dan Iz-vrševati svojih poslov. Zlasti za slučaj kakšne epidemije bi lahko nastala katastrofa, ako bi lekarne ne mogle funkcijonirati pravilno kot doslej. Lekarni so javni zdravstveni, zavodi in vse sodelujoče osebe v njih so za splošno javnost neob-hodno potrebne. Farmacevtsko! osobje je smatrati za sanitetnd osobje, ki je za javno zdravstvo ne-! obhodno potrebno in je faktor, W brez njega urejena kulturna, socijalna družba obstajati ne more. AH smatra »Slovenec« tuđi ta modri čin gosp. poverjenika dr. Gosarja ^a »resno socijalno reformatorno d& lo«? Takih »osnovnih misli« mi ne! moremo smatrati za zdrave* ketf nas hočejo vreči nazaj v razmere' najzanikarnejše orijentalske vasf^ Oousque tandem . . .?! — Iz magistrafae shižf>e. V zailk uji seii občinskega sveta ljubljanske-: sra sta bHa imenovana z veljavnostio od 1. jnlija t. m. maur. koncipist dž Ivan Letnar za magr. komis^ia V IX. činovrrem razreda, rač. pralett kmit Jos. K o š i č e k pa za računsJcen gra asistenta v XI. čmovnem razred du. Ma«:, svetnik" Janko B I e i w e f s~j Trsteniški je bi! z veljavnostjo; od I. maja pofnaknjeq v VI., strojrrf mojster Vojteh F o rt 1 č pa z veljav-! nostjo od 1. julija v IX. činovnl rar-j red. Mestni blagajnik Veličan Finr se s 1. julijem stalno vpokoji s pokoj^ nino 3. stopnje VII. čin. razreda.' Maji. ofic. Franja GroSlJeva le' dobila dopust do 1. inlija. v slučajni potrebe pa do 1. avgusta. — SocBalna skrb za »Gospodar-: sko zvezo«. Čujemo, da ie stanovanj ski urad odpovedal protokollranž tvrdki »ALKO« d. z. o. z. v Ljublia-j ni, Gosposvetska cesta, Kolizej, vsaj skladišca in pišamo, ki jih mora za^j pustiti v 8 dneh, češ, da lahko dru-ij žabnika tvrdke spravfta blairo in in-! ventar v svoja skladišca. V resnici je-pa stanovanjski urad hotel preskrt)e-| ti »Gospodarski Zvezi v LjubHanU| še eno skladišče, ker se ne more' razvijati v polovici Ši§fce<. ki Jo imaj v najemu. Tako bi rad klerikalni so-J cijalni politik ubil zopet eno domačei podjetje, čegar lastnOri nišo n|es:ov1'! strankarji. Bree komentarja! — Na državni obrtni Soli fj Lfnbflani bo razstava šolskih risb ht] izdelkav, ki se je napravila ob prilikf j poseta Njeffov^ra Visočanstva re-j genta Aleksandra, za občinstvo dQ-j stopna od 28. junija do 4. julfja t. r.V] vsak dan od 10. do 12. hi od 15. 'đo\ 17. ure. 5 Dopisi. — {0 Rogadke Slatine. Dne> L Ju-| Hja bo otvorila >Maxiborska eskompfna; baiJca< v zdravilidča svoio ekspozitu^ to. S tem bo tustreženo vsem ^oeto^j posebno pa trgovsklm krogov. Opravi-1 čeno sto poroč&li te dni o razmenth na i zagrebški pošti Hrvatski goetje se ne! morejo načuditi lep^nu redu, ki vladaj na naši pošti. V Zagrebu je treba: n. pr. za telegram dodati Se 10 ali 20 R, J da ga uradnih sploh odda. Osobje prij telefona mora biti ie posebe} podknp-j ljeno, 3e hoćed imeti zvezo. Pri našem urađa pa Je Tsak gost hitro postrežeo, z Zagrebom ie direktna telefonska zve-sa in pofita skuša kar najbolj omogočiti ■^aUurt sreso gofitor a njihovim doniOBmi gm- ^—^^J »auoviSNaiu fiAKUO"t dne 27. {unija 1920. 144. SKV. Bije iz krajev korupcije, ne morejo dovolj prehvaliti — V nedeljo je koncert mariborskih učiieljiščnikov. Za koncert je veliko zanimanje. Vsled prihoda regenta Aleksandra se pozna zadnji Čas, da ga hočejo zagrebški in ljubljanski igostje dočakati doma — mi pa še vođino upamo, da ga pozdravimo tuđi v Bog. Slatini. Glas iz Koroške. Avstrija prosi ravno sedaj v Beograda za živež. Vse nemške novine ugibejo, ali bode dala 'Jugoslavija živež ali ne, le celovške novine bljujejo ogenj in žveplo na nas, ln pravSjo. da v Jugoslaviji Ijudje la-kote umirajo. Je to pristna, Nemcem prirojena nesramnost. Kdo v Jugoslaviji ne pozna borbe, ki se sedaj bije za slovenski del Koroške, a malokateremu je znana podlost, katere se poslužujejo ta naseljeni Nemci. Poštena so naša sredstva, s katerimi se borimo proti tem naseljencem in odpadnikom in poštena je naža zahteva. Mi nočemo dru-gega, kakor biti na lasjni zemlji svoji gospodarji in to bomo dosegli s poštenim narodnim delom. Da se hoće naš narod res otresti za vedno suženjskega jarma, ki ga je nosil stoletja pod nem-Sko oblastjo, temu so dokaz velikanski sinodi, ki so se vršili že po vseh krajih opne A v mesecu maju in junija, temu lije dokaz dejstvo, da v coni B vre in :&&e z najvecjo napetostjo prič&kuje ■glasovanja v coni A. — V Celovec pri-&aja denar iz vse Avstrije in s tem de-fnarjem se plačujejo letaki, brošure in umazane novine, v katerih nas na naj-inesramnejši način napadajo in psujejo. Ob enem pa moledujejo ti Ijudje pri nas za pomoć in pretakajo krokodilske sol-ze. Živeža bi radi imeli, a ta živež bi poslaM po tem v cono B. oziroma v Ce-ilovec, kjer s tem našim živežem agitirali. Ne bojimo se mi niti te agitacije, ker smo svoje stvari sigurni, ker vemo, da mora pravica zmagti, a kljub temu ;bi prosili gospodo v Beosrradu, ki imajo jv tej zadevi prvo besedo naj povedo avstrijski misiji, da bomo že mi sami .pripeljali dovolj živeža za ćelo cono B tedai. ko bomo to cono oziroma ves slovenski del Koroške za vedno zasedli. Ta čas ni vec daleč: do tedai naj pa hrani cono B Celovec, ki ima več živeža, kakor ćela Jugoslavija, vsaj tako celovške novine vsak dan zatr-jujejo._______________________________ Priprave za sprejem regenta u Ljubljani* — Pred kolodvorom. Vsi oni, ki se u'deležijo sprejema regenta Aleksandra pred glavnim kolodvorom (stolni kapi-telj, častništvo, uradništvo. mestni za-stop) in ki prihajajo in odhajajo peš, iprihajajo in odhajajo po Kolodvor-ts.ki ulici) kako se ne udeležijo slav-Inoatnega sprevoda), oni pa, ki prihaja-flo in odhajajo z vozili (vozovi, avtomo-trili), po Resljevi cesti. * — Jugoslovanskim dobrovoljcem! *Jugo&loy. dobrovoljci se zbirajo ob 2. fpopoldne v soboto dne 26. junija v Ko-piodvorski ulici št. 3 za sprejem presto-'•lonaslednika in regenta Aleksandra. r'', — Sprevoda se nđeleže tuđi Belo-Irranjci v svojih slikovitih nošah. Predstavljali bodo narodne običaje: >Zeleni "Juraj c, Kresnice. Tuđi Marindolci pri-dejo v družbi z Adlešičani in Bojaniča-rni. Če se rešijo neke formalnosti, računamo na 150 udeležencev s štirimi ekupinami. — Zareza, magistrat nih organizacij vabi vse svoje elane, da se v cimvec-jem številu udeleže sprejema Nj. Vis. prestolonaslednika. Zbirališče ob 3. po-poldne na že odkazanem protoni ob Aleksandrovi cesti za >Zvezo jugoslov. železničarjevf in pred Društvom učiteljskih vpokojencev. — Vsem oradom. Uradniki se opo-zarj.ajo, da si preekrbe za popoldaneki sprevod 2£. junija cxl svojih uradcv Jnr&dne legitimacije, brez katerih ne bo ^pripustila policija nikogar niti k tri-buBam nki skozi kordon. — G. g. sveto valci eo vabljeni, da se uđeleže: a) v soboto ob % 4. popoldne pred poslopjem južnega kolodvora sprejema Nj. Visokosti regenta (salonska suknja); b) v nedeljo ob M 9. do-polđne tihe mase v stolni cerkvi; c) v nrđeljo ob '% 10. dopoldne pozdrava Nj. Visokosti v dvorani oba sveta (salonska suknja, modne hlače, temna ovrat-nica); d) v ponedeljek ob 10. dopoldne irekvija v stolni cerkvi v spomin na {Vidovdan. — Vsa pevska dro&tva in pevafci odseki prosvetnih dništev se proeijo, da ■prddejo y soboto 26. t. m. popoldne too-*no ob M4. na določeno zbirališče v park Jpred Giasbeno Matico v Vegovi ulici. [Na tem prostoru se pevski zbori moški ►in ženski nvrste in urede sledeče: 1.) [Pevsko društvo >Slavija«, Vič-Glince; 2.) Pevska zveza »Ljubljana« s pevski-mi odseM št. peterske, st. jakobske in frančiškanske prosvete; 3.) pevski zbor druStva >Rokodelskih pomoćnikove; '4.) pevski odsek >Šišenske čitalnioe«; 5.) pevaki zbor >Glasbene Matice«; 6.) pevdeo društvo >Slavec<; 7.) Peveko društvo »Ljubljanski Zvone; 8.) pevBki zbor >Zveze jugoslovanrfdli železni-Čarjev«; 9.) Pevsko droStvo >Krakovo-Trnovoe in 10.) pevdri odsek droStva >Merkur<. — Zbor bo stel od 600 do 700 pevcev in pevk. Na doloceni prostor za sprejem regenta odkorakaio vsa pevska društva, urejena točno ob pol 4. iz-pred >Glaebene Ma*ice< čez Kongreeni trg v Selenburgovo ulico na prostor pred >Slonomc. — Peee. V pritUdju I. dri. gimnazije (poleg Narodnega doma) bodo v soboto od 9. ure dalje zavezavale peče onim, ki nimajo nobene ženske, ki bi bila a to sposobna. Vs*k» n«j priiMsa — Hajrofee ftoie. Gospe in gospodične v narodnih nošah se opozarjajo, da pridejo točno ob 2. pop. v gimnazijo. Na one, ki bi prišle pozneje, se ne bo več mogoče ozirati ter bi se ne mogla pripustiti na sprejenmi prostor no-bena, najmanj pa, če bi se hoteU po-zneje vrniti. — Veselttni o4sefc ponovio pripo-roča občinstvu, da si preskrbi vatopni-ce za nedeljsko veselico pod Ti voli pravocasno, če le mogoče ne pri blagajni na veseličnem prostoru,, da ne bo prevelikega navala. Dobro bo, če si prinese vsak svoj kozarec seboj radi pomAnjkanja steklene posode. Drugega bo pa na veseličnem prostoru dovolj. — Poeetnike kcmeerU, Glashene Matiee na čast regentu v ponedeljek zvečer opozarjamo na strogi red glede vhoda in iz hoda. Posetniki, ki imajo svoje sedeže na 1 e v i strani konoertne dvorane, bodisi v parterju, balkonu ali galeriji in stojišča, imajo doloceni vstop izkljtično le pri unionskih vratih v FranČiškanski ulici čez dvorišče. Po-setaiki pa, ki imajo svoje sedeže na desni strani koncerte© dvorane v par-terju, balkonu ali desni galeriji in eto-jišča na desna strani, pa imajo vstop izključno le pri severnih unionskih vratih iz Miklošičeve ceste po poti, ka-tero bodo reditelji odkazali. Srednji glavni vhod naravnost iz MikloSičeve ceste v koncertno dvorano je določen samo za regenta in njegovo spremstvo. Obcinstvo naj pravocasno priđe v dvo« rano ob pol 9. uri, tako da bodo oprav-ki pri garderobah ob 5^9. že odpravlje-ni in da bo vladal pred prihodom regenta vzoren red. — 154 slik kralja Petra v obliki 60 X 40 je prejel odsek za sprej«m regenta ter bodo slike na razprodkjo pri Jošku Hribarju, Sv. Petra cesta 64. I. nadstr. Cena komadu 10 K. po pošti 15 K. — Velika ljudska veselica v ne- detjo, dne 27. junija na Koslerjevem vrtu. Začetek ob 3- popoldne. VeseH-co poseti Nj. Visočanstvo prestolo-naslednik. (Preskrbite si vstopntce tf predprodaji.) Kultura. — Rukavina v Brnu. Ravnatelj slovenske opere g. kapelnik Friderik Rukavina je prejel povabilo, da priđe na češko Narodno divadlo v Brno dirigirat dve operi. Včeraj smo dobili sledečo brzojavko: Ravnatelj Rukavina je imel velik uspeh kot dirigent >A i d ec in >R u s a 1 k e<. Čestitamo! Bratski pozdrav! Zdar Vašemu gledališču! — Ravnateljstvo Narodniho divadla, Brno. — Kipar Bernekmr. Jugoslovenski umetnik in naš ožji rojak, ki ga ima zahvaliti Ljubljana za najbolj uspeli javni spomenik iz sedanje dobe, namreč za Trabarjev kip v parku na-sproti >Narodnega doma<, se je vrnil pred nekolikim časom v domvino in se namerava nastaniti v našem mestu, ve-doč, da se bo tukaj in drugod po Jugoslaviji v najbližjd bodočnosti mnogo gradilo. Vsi, ki hote ali — morajo kaj zgrađiti, imajo torej na razpolago od-ličnega veščaka s pri znanim okusom za omamentalna dela v svrho resniČno umetniškega okrašenja novih poslopij. Mož, ki so mu usehli vsi viri dohodkov za dobe svetovne vojne, zasluži vse-stransko podpore in bo hvaležen za obilna naročila. Začasno je našel go-spod Bernekar stanovanje v Slomškovi ulici h. št. 19, kjer je obrtovališće tvrd-ke Bratov Serravali. Interesenti naj se t jak a i nanjj obrnejo. »Lioboaumnje«. Arcibašev obravnava | v tei drami, ki so jo na ljubljanskem odru v soboto uprizorili kot poslednlo novost te sezone, stari Othellov motiv v moderni obliki. Žena Sergcja Petrovtča, Helena Nikolajevna, ljnbeznlSi na vse strani, zlasti pa je kavkaSki knez Darbeljani tišti, ki sa odlikuje in zapleta mimo vseh drugih. Katastrofa je ob soprogovem ljnbosumnju neizojribna: razbesneti PetroviS naposled zadavi nezvesto ženo na odprtem odru. Drama se krepko stopniuje od dejanja do dejanja; izpod lahkega konverzacijskega tona zvenl teža dnSevnih konfliktov; na-stopajoče osebe so orlsane plastično, vsaka v bistvenih posebnostih; zlasti vofaSM zdravnik Kovalenko in Student Sereža sta izborno pogoiena tipa. Drama Je zanimala tem boli, ker Je* trila po večlni Jako vestno pripravljena in skladno izdelana. Glavno vlogo Je podala gospa SariCevav umet-niško zaokroženi oblik! ter Jo Je zlasti v končnem prizoru opremila z Jako flnimi od-tenki. Način, kako Helena počast vstaja z divana, preden se pribilža soprosn, in kako se mu Izpove skesana, preplašena In navzlic vsemu vendar le njemu vdana. Je bil uprav kabinetnastvaritev; njenkoneepa Je vplival z zjrrabUlvo trasiko. Serseja le predstavlja! eospod šest večinoma ospeS-no, dasi Je njegova igra ponekod zastajala za preJSnJimi kreacijami; njegov nastop po umoru pa Je bil ntoporečen. Fzmed drugih oseS bodi najprej omenjen eospod Danilo, kf Je s Konvalenkom ustvaril krepko šario, prefeto s svhoftnim, a sato tem bol! učlnljivlm humofimt Vrlo sta se držala tuđi gospod MiciS kot Studen! Se-refa in gospod Ločnik kot prfleto! sla-bič Semen Semenovič, Slsar žena ni temo tahlcofitiselna koketa, nego naposled ihatf pristna kokota. To £eno Je irrala gospa Java nova s primerno temperamentnim umevanjem. Kot knez Darbeljani Je gospod Pečef pod salonsko nglaleimut ma-nfnmi dobro prtliilval dfvfo straši do Helene, potem pa, ko Je bilo.treba vreSI masko raz sebe, Je dofemifivo razVri! njegovo pravo poltno nrav. Gospodična Q o r I n-Pova n! bfla gfmnasfka najslable vrste; V vlogf AndreJa IvanovICa Je debtrtfral go-spod Skerl sicer ie dostl brcfltMrvno, nporabeo n MkDnpUcIraae vioge. — Pre-vod bi bU Uhko bolJH; v slovcničini se a. pr. vendar ne »delajo Uubezeo&ka, Dtlat-nja.« n ■■ PraliMi^jJajMll Ib pilicdliDC* — ProdmktiTBA mUrmg* e«vllar)ev ma Slovenijo naznanja svojim danom prodajo usnja v ponedeljek dne 38. ju-nija ob 2. uri popoldne v skladišču, Spodnja Siska 30. k — Društvo slovemaldh aodnikov. Ker priđe Nj. Vis. prestolonaalednik 29. t. dl na Štajersko, se vsled želje štajerskih tovarišev - sodnikov preloži občod zbor na 4. julija ob pol 10. uri. Kraj in spored kot prvotno določeno. — Drnfetvo sodnikov. k — Ustanoviti shod kovinarjev za kamniški okraj se vrši dne 29. t. m. ob 8. dopoldne v Sokolskem doma v Dom-žalah. Udeležite se mnogobrojno. k — Slovensko zidarako in toaanko drmstvo v Ljubljani je imel > dne 20 tm. svoj redni občni zbor z običajnim spo-redom. Udeležilo se ga je polrtostevilno članstvo. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik J. Bibnik, podpredsednik: Anton Merlak, tajnik: Fra© Keržič, blagajnik: Hinko Magister. Odborniki: Josip Mozetič, Frsunc Jenko, Franc Sve-tek, Josip Martinčič, Florijan Celot; namestnika: Franc Groli, Josip Stare, Preglednika računov: Valentin Moaetič in Miha Sraitar. Med raznoterostml oe je povdarjalo, da ima društvo edinole namen sporazumno z delodajalci in de-lojemalci delovati v prid drustvenikom, najsibode v gmotnem ali kultumem ozi-rn. Zaveda naj se vsak olan* da Je v prvi vrsti zaveden Sloveneo v novi Ju* goslovenski državi brez vsake drug«3 Bahrbtne politike, katero oganjajo raz-lični brezmteelni komonistični voditelji, zakaj le s smotrenim in stvarnim delom zamoremo doseći to, da ne bomo več podlaga tujčevi peti. Društvo Je rudi sklenilo, da se udeleži korporativ do sprejema našega prvega jugosloven-skega regenta. k ^ Vldov dmr. Za Vidov dan, U se praznaje 28. /unija, se bo pobiral po ćeli državi Vidov dar. V Ljubljani se bo pobiral Vidov dar v nedeljo 27. ju-ni]a na ljudski veselici na Koslerfe-vem vrtu, za ostalo deželo se dotoci dan pozneje. Pozivljamo vso slovensko javnost da prispeva po svojih močeh h kar najlepšemu uspehu te plemenite akcije, ki ima za namen podpiranje vojnih sirot in vojnih in-vaUdov ter zlasti postavitev spomenika Zmage ln Združenja Srbov, Hrva-tov in Slovencev in počaSčenje spo-mina bratov, ki so padB v bojih za na&e osvobojenje. nalmnNdia poručila. ODLIKOVANJA. LDU Zagreb, 24. junija. Regent je odlikoval vseučiliškega rektorja dr. Polica z redom sv. Save III. razreda, predsednlka jugoslovenske akademije dr. Mažuraniča z redom sv. Save II. razreda. GIOLITTI RESI RESKO VPRAŠANJE. Rim« 25. juniia. General Cavidia. ki je prišel iz Trsta v Rim* ie izlavlL da postaja resko vprašanje vedno bolj jasno. Rešitev jadranskesra vpra-šanja v Oiolittijevem smislu, kakor ga pričakuje italijansko ljudstvo, je upravičeno. NITTI NA POTU V NEMČUO. Berlin« 25. junija. »Đerliner Tag-blattc poroča, da odpotuie bivši itali-janski ministrski predsednik Nitti iz Švice v Nemčijo. PRED DR2AVNO KRIZO NA GRŠKEM? Solun« 25. junija. Nasprotje med Venizelosom in pristaši kralja Kon-stantina je vedno večje. Opozicijo-nalno časopisje napada oštro entento in Venizelosovo politiko. »Katheme-rini« poroča, da potujelo v kratkem v Pariz voditelji opozicije, kjer bodo predložili svoje zahteve glede dinastije in volilnega programa, »Estia« piše v članku »Vsi bodo obešenu, o posledicah opozicijonalne politike fn pravi, da bodo obešeni vsi voditelji opozicije, če se poslabša položaj Qr-ške. »Nea EHas« pa zahteva medna-rodni akt. ki bo izključU za vedno Konstantina od grškega prestola. KRIZA NOVEGA NEMŠKEGA KABINETA. Berlin, 25. junlja. Komaj se je končno danes razglasila oficijelna lista novega kabineta Fehrenbach, že je izbruhnila v vladi kriza. Vojni mi-nister dr. Gostier je podal demisijo, čeŠ da ogroža nota Antante razvoj nemške vojske, ker zahteva zmanj- šanje nemške armade na 100.000 mož in odpravo vojaške varnostne policije. S tem ukrepom je nastala velika nevarnost, ker je znano, da ver tako v Srednji, kakor Južni Nemčiji, kjer skušajo komunisti smotreno pripraviti tla za novo revolucijo. To stremljenje podpirajo neovisni, kl ogrožajo s proklamacijo generalne stavke ves gospodarski razvoj države. Komunisti pozlvljajo za 30. junij svoje pristaše na velike manifestacije, na katerih naj se demonstrira za proglasl-tev diktature proletarijata. LVOV IN VILNA OGROŽENA? Varšava* 25. junija. Vlada je izdala komunike, v katerem se demen-tirajo vesti, ki pravijo, da sta že Lvov InVilna od boljševiških čet težko cgrožena. DREIFUSS UMRL. LDU Duna}9 25. junija. (Dun. kof. nr.) Kakor javlja »Jfidische Korre-spondenz«, je v Parizu umri major Alfred Drevfuss. REGENT V ZAGREBU. LDU. ZMrreb, 25. jnnija. VSera] ob 4. popoldne se je regent udelefil nogometne tekme in ljudske slavnosti v Maksimiru. Začelo pa je đeževati in se priređitve nišo mogle dovršiti po dolo-čenem probama. Zve6er je bil dvomi điner. Ob 23. se je regent udeležil cast-niške^a plesa v Sokolskem domu, kjer je oetal do polnoči. Regent je bil od ob-činstva živahno pozdravljen. pTestolo-naeledmk se je s posamezniki zelo Iju-beznivo razgovarjal. Občinstvo ga je obdajalo z vseh strani. Danes ob 11. dopoldne sprejme regent v avdijenci 24 ra«rrebžkih časnikarjev. Nato odpotuje po kratkem obedu v Ljubljane SUBOTISD PROCES. LDU. Beograd, 25. junija. Iz Sa-botice poročajo, da je bila včeraj po prekem sodu proglašena rassodba proti krivcem izza krvavih iz^redov v Subo-tici. Od 16 obtoženoev jih je 8 obsoje-nih na smrt, 2 na dol poletno temnioo, 4 pa so izro^eni navadnemn sodišču. Gospodarske ucstL — »NarođnoirospoiAnld Vestorik« št. 10 ima za mesec junij sledečo vse-bino: 1. Terjatve proti bivšemu erarjn in likvidacija za bivšo Avstrijo. 2. Raz-širjenje srbskega zakona o radnjama na ćelo državo. 3. Trgovske prilike v Sloveniji in naša bodoenost 4. Blagov-ni oddelek pri bankah. 5. V varstvo obrtnih pravic v trgovini. 6, Rasnote-roeti. 7. Društvene vesti. 8. Književnost. — »Narođaogospođanki Vestnik« št. 11 ima sledečo vsebino: 1.) Naše mišljenje o »Gospodarskom svetu«. 2.) Ustanovitev Gospodarskoga sveta za naše kraljeatvo. &) Spomenica glede davkov na vojne dobicke. 4.) Tabela glede davčnih bremen, katera bi nosil vojni dobičkar po novem zakona od do-bička vojnega leta 1918. 5.) Ustanovitev >Obrtne banke v Ljubljani«. &) Triletne in štiriletne trgovske akademije. 7.) Raznoterosti: Vojni dolgovi rasnih držav. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. — Pooblaficea« tr-govska agencija. — Trgovcem, ki se sanimajo za kupčijo s Švioo. — 8.) Društvene veeti: Izlet na Koroiko. — Iskax društvene poeredovalnioe. — R Naše fito mm wwm mmmtšm. V«l naM sosedje, ali prijatelji ali neprijatelji, hrepeae po našemu žito. Sedaj poročajo, da Grška potrebuje na me-mc 1500 vagonov žita in da bi rada uvažala zato iz Jugoslavije; plaćati hoće s deumrjem ali % blagom. — g Patefe ««■ šivilm. I* Beograda porocajo. Cene iivil pada|o tukaj dimdalje bolj. Padanje cen se opa-2a pri vseh prednaetin, vsled ceear meščinstvo le malo kupuje, ker pričakuje ie nad&ljnega znižanjm v bodočnosti. Tako bo o. pr. sedaj cene slad-koria 1S diMaiav m kg. MdUsm ko k I bil sladkor še pred nekaj dnevi po 32 dinarjev. Enako so padle tadi cene mle-ku in mafiti. Cene mleku so padle od 2 in pol dinarja na 1 in pol dinarja, masti pa od 15 dinarjev za kg na 10 dinarjev. V trgovskih krogih samih se govori, da se bodo sedanje cene še nadalje znižale. — g Gospodinjski teeaji po dešali PoverjeniŠtvo za kmetijstvo priredi tuđi v letu 1920/21 vec gospodinjskih te-čajev po deželi, ki imajo pričeti jeseni in trajati po 10 tednov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra do 24. decembra t. 1. in drugi tečftj od 3. januarja do 15. mar-ca 1921. Za te tečaje lahko prosijo župane tva> župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva. V goapo-đinjski tečaj se sprejema po 16 v večjem 90 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, stroške za učiteljice in ucne pripomočke pre* vzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za dve učiteljici kakor tuđi potrebna drva pa mora poskrbeti dotično žu-panstro, župni urad, društvo itd. Imenovani interesenti, ki zelijo prirediti letošnjo jesen ali po zimi goepodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo sa kmetijstvo v Ljubljani zadnji čas do 20. Julij* t. L — g Nvjiie bnoiavke ▼ profetu s AmgUJo. Počenši s 1. julijem t 1. so do-voljene v prometa s Anglijo nujne br-fojavke pod določilih mednarodne brzojavne pogodbe. — g S«bskripcij* »LjnMj. kreditne baake«. Kakor je razvidno iz inoerata v naSem listu z dne 23. junija 1900. raspisuje Ljubljanska kreditna banka subskripoijo novih delnic, letošnje le-to že vđrugič. Zanimanja sa te delnice je. kakor Čujemo veliko. Delnic sa nove delničarje pa ni na razpolago. Ako I *bl kdo isiel sstefttt st ftrhlirt tess»»' [ vane banke, dana nm fe prilika na ta I način, da kupi dobavne pravice teh del-I nic Pri nakupu istih radevolje posreduje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Borov-ljah, Celju* Gorici, Maribora, Sarajevu, SpHta in Trsta ter agentura v Ptnju. — g Bone. LDU. Dan a J, 25. ju-nija. (CTU). Borza. Devize: Amsterdam 5875, Berlin 440, Curih 2790, Kri-stijanija 2700, Kodanj 2500, 3tockholm 3225. Valute: nemške marke 436, romanski leji 320, bolgarski levi 280, švicarski Iranki 2765, franeoski franki 1200, it&lijanske lire 900, angleški funti 580, ameriški dolarji 145, carski rub-lji 220. TeČaji v prostem prometa: Zagreb 205—225, Budimpešta plačUa po-Štne hronilnice 92—104, plačila v madžarskih žigoaanlh kronah 92—104, madžarske krone 92—104, Praga 368—S88, Varšava in Krakov v poljskih markah 101—117, čehoslovaške krone 5000aki 368—390, čehoslovaške krone manjši bankovci 369—391, novi dinarji 850 do 900. LDU. C u r i h, 25. junija. CTU. Devize: Berlin 15.10, Holandiia 197.25, New York 549, London 21.80, Pariz 46^4. Bruselj 48, Kodani 92.25, 6tock-holm 120.25, Kristijanija 95, Madrid 92, Đoenos Alres 336, Praga 1325, Zagreb 7.60, Budimpešta 3.55, Variava 3.80, Dunaj 3.90, avstrijske žigosane krone 4. — LDU. P r a g a, 25. junija. (CTU). Devize: Beograd (vista) 237, Donaj 26.12, Zagreb 59. Valute: Jugoslovenski dinarji 233, avstrijske krone 25.12. Dartla. Upravnistvu našega lista so poslali: sa Jugoslovansko Matico, tu: g. dr. Pavel Avramovič s soprogo in g. dbr. A. Stern s soprogo, vsak po 200 K, meeto venca na kršio umrlessa Alojzija Lav-renčiču, trgovcu v Ljubljani, skupaj 400 kron, in Siov. strelsko društvo v Ljubljani, 200 K, v počeš&enje spomina blag. pokojnega člana g. nadofidjala Ivanay/Kristana. — Skupaj 600 K. 4b. Ljubljanskega Sokola: darova! J. D. 12 K 60 v; sa Jugoslovansko Matico: darovala ga. Marija Verbič 300 K, meeto cvet-ja na prerani grob blagega zeta Alojzija LavrenčiČ*; »Koroškemu cvetličnemu dnevu«: Sokolska župa Ljubljana I. na zletu v Vlfajo goro 150 K. — Srcna hvala! — Darilo. Gosp. lekarnar G. Plc-colli v Ljubljani daroval je povodom prihoda Nj. Visočanstva prestolonaslednika v Ljubljano 1000 E v prid medicinskim fondom. — Zbirka za KoroSko. Koroeka ro-jakinja g. Mira Ipavic v Novem meetu je nabraia v propagandne svrhe povodom predeiojecega plebiscita 891 kron. — Posnemajte! — Prispevki za KoroSko. Za koro-ški cvetiični dan je nabraia Sokolska župa Ljubljana I. na izleta v Višnji gori 150 K. — Kronska zbirka za Koro-ško. 6. poštni oticijal Aleš C i z e 1 j j© prvi prinesel 12U K, katere je nabral med evo jimi torarisi. Vsam najiakre-nejša hvala! Spominjajte se Družbe sv. Clrlla ln Metoda. Repertoir Narodnega gktialiie« v Ljubljani, Drama: Sobota, đne 26. t. m.: >14aSoeomje<« abon. C. INedelja* đne 27. t. m»: »Lgobosonv jec. Iz. abon. Ponedeljek, dne 28. t. m.: >Pohuj-feanjc v dolini šent£lorij«a£ki X90 m do|sih ter |llflyil prosim za ponudbe do 15. ju-lija 1920. Josip Osolia. Laika. 4656 Na prodaj izftim loli zunkc PdA. Riiel, KilodiBRla elita 39. 4678 Rit zaitapiil ali lakoforalec za večje podjetje i§če primerne službe soliden mladenlč. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Naroda.______________4680 #2«iMi! za cepljenje trt cevl za \IMII1I škropilnice, plaSči in cevi za kolesa, ventilne cevi, gumijevo rastopilo itd. se najceneje kupi pri tvrdki Ign. Vok, Linkljasm. 3868 Sprejme se iaKoj uuJiTiK^ I a proti dobri plači in hrani v trgovsko hišo. Istotam se sprejme tuđi Sivilja na dom za belo perilo. Naslov pove uprav* ništvo Slov. Naroda._____________4553 iTimian knrirf k Pan»l lokomoblii IZPldUH IDlJfll pridna in zanesljiva moč, se išče. Plača po dogovoru. Na-stop takoj. Ponudbe na Aleks Podfiaec, tovaraa nsaja, Badete pri Ziđaaea BMSta. _______________________________4653 {MM ^^ jažg^tf kig nšmt tem ' ■ MBsp., IJM^Hs^ lPsJhva sj. fl, 4638 L r^^ft^S* f >^>— NI« larteaa t , ^"^^^^^^s»»sj *Wb1HHb1^^^^ ^|st ssws> ^V# • CiaBki s osaiimi otali temlje, tik ; mmm itlftsaicc je aa prodaj. Obr- oltl ae Je na DokrWelB4 pkana t Uafe-1 nad, UjaatM aaslp ltX 4691 liPliM II RZn se proda. Ponu-1 dbe pod „ini kasjorauca 4MI- na uptavo Slov. Naroda._____________4689 Mi umui li nm iew*isi Naslov pove apravništvo Slovenskega Naroda. 4579 ijmtH a MU in gospodarskim po-riKllfl I HO slopjem je v PolJAi-nah v blizini leleznice na prodaj. Na-tanfnejše podatke daje ustmeno ali pismeno g. Zeithofer v Poljčanah. 4657 IMAJ I Proda se dobro ohranjen Uvalni rOtll I stroj Howe in moško kolo z novo pnevmatiko, livrstna harmonika, vse po ni zid ceni. VeČ pove Loaesr. HtTi Vsdaat 78, I. aatstr. tfesa#. 4701 IriS ff MM^mm ^zu kolodvora, pri-DIM f MHfll, merna za trgovino z lesom z velikim prostorom za skfadišče se proda. Ponudbe pod .Hita 4t90* na upravo Slov. Naroda. 4890 W prntitjitli BftUkfT Z'\a^> kemičnih izddkov. Ponudbe pod .To-Taimt 49MS na upravništvo Slovenskega Naroda. 4598 Ma* moško kolo, koDalna banja •6 \z kovine, električna sveti I j ka (viseća) ter dva bakrena ponikljana svetilnilca za svece. Naslov pove uprav-niltvo Slov. Naroda. 4649 5.000 A 11.011 R Birale za suho stanovanje, če mogoče moderno v Ljubljani ali v bližnji okolici. Ponudbe na Aoonćnf ia?od Drago Beseljak, LJobljana, Caakarjeto aabr. 5. 4510 Prvovrsten strojnih k parni lokomobili, vešč vseh montaž in z znanjem elektromontaže, se išče za trajno službo. Vpoštevale se bodo samo ponndbe onih reflektantov, ki se i 2 kaže jo s prvo vrstni ml spričevati. Ponndbe na upravo Slov. Naroda. 4684 Prodaja. Oprava za spalno sobo ta kuhinjo, pre-proge, sofa, modrod, jHomatl, klavir prve vrste, perilo, posoda, zlatnina vse vrste itd. na prodaj v Dravij ah v va- Knii pri čuvajnici St 83, Lnclja Mfllč. »da se radi odpotovanja potom javne dražbe ob 9 uri zjutraj. 4687 Jakob Ogrin Mid Ogrin »oroCsna L«3iUpotok929. jun. 1920. -)rtaF)C- kratkočasne zgodbe, spisaf Blai Pobilo Najzabevnejše berilo za samske in po roCenel Cena s poštino K 10*50. Na roča se v Narodni knjlgaral v UablluL [asie mm najceneje naravnost od Ivana Marout, ZaleOi Slovenlla. Prepa racija ženskih las, izdelo- valnica lasnih mrežic. Najmanjša oddaja 6 tucatov. iTHtziaii iu ""i1,.^:"1* Dusijski cesti, krepča nulokrvne. nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naro-Ćila proti povzetju. 10800 Ženitna ponuđba / Mlada, Izobražena in simpatična gospodična s 50 tisoč kronami premoženja se želi v svrho poznejSe ženitve sezna« niti s kakim uradnikom, najraje s trgovcem. Le resne ponudbe s sliko, ka« tera se v neugodnem slučaju pod strogo diskretnostjo vrne, je poslati na naslov: .Diaraaotnt bođočnost" (postao leteće) posta Dobofa pri Breiictb. 467 QB^s*^e^e^ee^BejBej^ wiN aw*e S*^P* *™j S^^SMa^Ba^BBaj^^BaaajBaaga^BjaajBa^ . ^"are^aj Mi n dmi Ui|i ii Mtaj. na debelo in dsobno ro> po I 4*80 pri večjta narojMih imakaipepiist ettsaejSF 1», twmmta,_________________4256 2fetaWd ribu dan) 'Z&3 (Gatter), ki je za ve« trt dovoljno pre-alcrbljena i nrahUa letom. Posudbe pod .Bacaka ♦Ml* na npravniitvo Sloven-skega Naroda. 4603 ihl—liM Oe'Cfteit) a 3 okularji, 3 ■HraHp objektivi in mnogo utenziltj za u£ne in nazora« svrhe v elegantni kaseti, prlpraven za zdravnike ali bolnice je naprodaj. Ogleda se v droge liji Saaltaa, Celje, 4591 ■mJama, vagon stare medenlne la nMHM« druge kovine, večj« množino starega balcra, nove papirnate In stare juta ste vreće, 5 vagonov starih voialkth čevljev, bakrene žice kakor tuđi izolirane in razni drugi stari materijal. Ae>H Krant atariji, Oal ek. 4706 bmiaia Ltfl v Kočevskt Reki te odda rivltyd ML 2000—3000 smrekovib in bukovih debel aajviijemu ponudnikn. Vec pove Joalp Jakiie v ■■ttarhUier tri iotefjt, ki tuđi do 10. julija t. 1. spre jema ponudbe, 4682 Ih nsiii 2 v*1* ^diri^ n«r^^Hu ko-IM Pim] Clji, prsna opravi za 2 konja, vsc v dobrem stanju« Ogleda se Uhko vaak dan od 10.—12. ure tti od 5.—7. popoldne. Mauka cesta it i. pojuHH pri A. Kailaa. Kartrnka c 15 4976 in boljši rodbini deklica, stara 19 Ut, Slovenka iz boljie rodbine. Ima veselje do otrok, zna lt>ati in nekoliko kuhati. Sla bi najraje v kako mesto na Hrvatsko, da bi se naučila hrvaiCine. Nt-stop službe v juliju. Naslov pove upravnlstvo Slov. Naroda. 4860 z 200 do 300.000 K za povećanje ie obstoječe dobro ldoče kanditne tovarne Dopisi pod: .lUiiitaa tofaraa" na anon-čno ekspedicijo .Jataa* Marlter. 4677 a^mttVffte bte ***** H9 K yl0M nfillllBl ppi pUvaa (SdmrimnMr) po 50 viau nudi Em. %mpanc v hpki laalSffitlfail dobro veiea slovenske, RHHilMM «««lke stenograflje in stfojeplsja, se aprejaae v službo. Re-flektira se U na boljio mo£. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4665 ImtfM Uhm ^j staro, primerno zm !■!■ mKM, kmetijo v okolici VIC* Ptodajalec tanko zamenja a stanova-mem ia dobi po dogovora Se droge ugodnosti. Naslov pove npravniitvo Slovenskega Naroda. 4702 Cll I Bimml Mi kdof preskTbT DOI ft HPam HR, solldnemu go-apodu eno veliko ali dve mali nente-blirani sobi takoj ali pozneje. Poaudbe pod: .Separatea ?boi 4it4" na upravo Slov Naroda. 4691 lltetaa MriMi, ^.'V1^' natstletno prakso in nsjboljsimi spriČe-vali, Uče službe v kaU bolnici, sanatoriju ali privatno. Nastov: LjasiJaaa, Oostoska alica S./L# UHC. 4670 ifftJjBl radi preaeHtve po ztlo ugodni niMsl ceni bencinovo lotom obilo 4 do 6Vs HP, leže« benefnov motor 3 HP, stroj za mešanje betona na voza in Stedtlnik belo emalliran. Vsi navedeni predmeti so v popolnoma dobrem itaaju in se lahko ogle ajo pri Traadiki aUrtac G*»iltko pri Celja. 4236 tlllUlb veftCa V5Ch domaćih delf ki dllUmi, bi tih opravi jala sarnostojno, se i4če k samostoinemu gospodu. Slovencu, v trajno službo na deiell. Znanje nemsltne bi Mio povoljno, ne pa neob-hodno. Potni stroiki se vrneje. Ponudba s sliko, kl se takoj vrne, na naslov, katerega pove upravniitvo Slovenskega Naroda, 45Ž8 Efekiiffia mrm u ndnrnii M— 30 PS motor .Diesel*, dinamo, dostavu! agregat, stikalna ploita, akumulatorna baterija — vse v polnem obratu, proda se v oeloti ali pojedine dele ćele naorave fprotl pogoju, da se knpMene stvari prtvzamejo Se les 1. oktobrom, ali s 1. novembrom t I. Istočasno je tuđi naprodaj veCje Jtevflo vatnih stevcev in elektromotorjev za enakostnerni tok. Vpraiatl pri tl«k-tmsl« aUl«% 11 •V—II« ■ 45 3 Bei konkuranc9e!\&2lS **z konkurencije^ JUaOSUVENSKA INDUSTRIJA RMRA T€LOTM.e-M OUnAVSELI6MANN tmuif. »it e-aa BfzoJavt^llfTNHtoiičeva 3. ZAORCB * NihoHćeva ul. 3. ^TKBP'*naajS» MBhBsSBUMBBU ■SnCSSvSSfla MHSJS!•■• PvBinMBSe)fla awflss)tMFe) fte)lisilCsiei iBi^aav^KakBCtaBa) v^k^aiB^^ w s^^^b^si ODON KOUTNV Llubllan«, Kolodvorska ul. 37. Telefon it 460. Na prodaj majkino posestvo 15 minut od kolodvora, z novo zidano biso, 2 sobi, kuhinja in veža, vlaska klet, fganjarija, novi svimsld hlevt oral vrta s 196 vsakovrstnlml sadnimi dievesl, tri Četrt orala dobro obdelav ne§a vinomda, otal gozda, ormi njive vse skupa} se proda z letošnjlmi prl-delki vred. Kupee se more takoj naseliti. Kje, pore Iraa Dnfeilk, gestful-Car ? Poljeaaaa. 4697 ^/ Ustanovljeno 1OO6. /V^tampilje ■BHl^^k | Katalog franko | ^ .BEa^Bi a« Šablone ■■Bk ^e^BSValBaBBVei ^^^m ^%S0ufCWL aaa> ^3BaC ^^^**a««^^ Vsvedna tiskalales Modeli za predtiakinje perBa ttd. Ma^a«#%l Datum-štampllJ« WWiyl lastnega Izdelka. ANTON ČERNE graveur LJiUJiba, Droral trg 1 Dobra hrana S prvra jaHleni spreimen 30 do M stalnib abooentov. Izborna brana dsttfft* 18 K« Abonenti pošiljajo lahko po tasao* Aateaila larfer, gtttftaJCsjta, Mn|at alka9LJL_____________________457? Kosti, roflovo NEZDRO suho In mokro, kakor vse nsniate od* padke, kuouje vsako kollšno Tirana a Htl f LUMHil»» Mi I. LanenOl Llttbllamm, Du.Jika o. 47, prodaja na drobno in na debelo OfU«, amrai, sa*o|e)| m«« m ataaaVaaA KaS atftftaalaaa^ * ^p^a^e^r^Br ev ^pv^sa^j^nav ■ kiapitje) vse) vrsto tfrv« I Za cementne I tvornice L t. d. mlin na krogle z največjo tvori!no sposobnostjo proda: I, jir tnatana, Lafte SIS. | Krelailca tvrdka K. Putnik, UuMJaita, Sodna iHIcai 1, se vljndao priporoea sa ls-delovanje najfinejSIh ob-lek po najnovejsem krojn. Zaloga anglelkega blaga in listra. ::::::::;:: 4444 -aaaaaaaaaaaaaaaaaVr I Kartam | viakovntne tlFllne potr6bifMne Gjorgje Gntjić Slovenska eskomptna banka LJUBLJANA, jvnija 1920. Vabilo na subskripcijo 25.000 novih ddnk po 400 K mm. I Ibn mtl 10,000.000 K. Pe t%. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in ▼ smisla dovoljonja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28 maja 1920 VI. iU 912 je sklenil upravni svet zviiati delniiko glavnico od kron 10,000.000*- na 20,000.000*— in aicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400— nominale pod slede«imi pogofi: 1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delnttarji ia VSaM ChfS dellllci ODO novo po kunu K 55O*—• 2.) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim snbskribentom in starim delniŽarjem, v kolikor isti žele podpisati ve8 delnic, kot )im po zgornjem zazmerju pripada, po klHTIII K 670#—. . 3.) Nove delnice participirajo na dobićku zavoda ga |«tO 1921, **** č«« PO¥r»«IIIO snbskribentom 4% obresti od dlTOVa irplaiila do 3L dOCambra 1920» i !• pri optiranih delnicah okroglo 11#— kron in pri delnicah, ki ae na novo snbskribjrajo okroglo 13 — kron za vsako delnico. . 4.) Subskripdjski rok traja od 18* |Ull||B dO 19- IuIIJb 1929 in m ima protivrednost podpisanih delnie vplaSati najdalje do 10. julija 1920. 5.) Pravico reparticije si pridrži upravni svet ib se povrnefo od vplačila za nedodeljene delnice 4% obresti do dneva vrnitve denarja. 6.) Prijave sprejemajo glavna blagajna in meajsinioa podpisaucga zavoda, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu. 7.) Kurzni dobiček (agio), ki se dosele pri Udaji novih delnic, gre v korist reaervnemu zaklada banke odltevli emiaijake stroške in pristojbine. 8.) Uspeh subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu. 9. DclniČarji L in IL emisije naših delnie, kalam ae glasijo aa .Ilirsko banko11! morajo tp delnioe pri izvršitvi opcije predložiti, da se zasnav muje prenos iatih na ^aioveasko eskomptao banko«. Upravni svet Slovenske eskomptne banke. itcv. 144 „SLOViiN^K) NAKOP-, one 27. juni ja ib20 ZUa*\ 9* HmerftShe poiniatoe. — Američka, pomoćna akcija. (U. S. BeMef Shipoaent.) Naša misija v Jugoslaviji je končana in odhajamo zo-pet nazaj v na&o novo domovino. Predao pa odidemo, hočemo v par vrsticah podati, oeiokupen pregled našega delo-vunja. Dne 28. februarja je dospela v Ttmt ladja >Pannonia<, ki je vozila američka darila. Vseh zabojev smo odr daU v No^em Jorku parobrodu i družbi >Onnard Linec 3420. v Trstu pa nam ph je družba izrocila le 3412. Na ladji }& je torej bilo ukradenih osem in aa-oer jsa: Elizabeto Mance, Delači 5, P. Brod - Mora viče. Hrv\. Antona Želez-nik, Podlipa 22. p. Vrhnika. Josipina kapah, Zgor. Obrež 16. p. Artife, Sta-jerko, Heleno Ogrinc, Crni potok, Celi-$oje 2, Marijo Šubic, Hotiza, p. DoL Ijeiidava, Preknmrje, Alojsija Augu-fctin. Stefanci 12, p. Stari trg pri Kočenju, Marijo Stefanič, Gor, Lokvica, p. Metlika, Marijo Smole, Opekarska oeeta 33, Ljubljana. Te žabo je plača pa-rpbpodna družba in sicer od pošiljateljem zabojev. Nadalje je bilo na jadji okradenih 11 zabojev — škodo povrne zavarovalna družba >Lk>yd< istotako odpošlljaieljem za bojev. Kar se tiče tega, smo že siorili vse potrebne korake in bo družba pričela v kratkem izpla-dcvati. — Od dasa, ko smo prejeli za-boje iz ladje, ni bilo ukrađenega nifte-aar, ker smo veetno pazili na^je in jih osebno razdelievali, owroma spremijali vozove po Jugoslaviji. Iz Trsta so do-speja darila v 21 vagonih na sklađišce >Ballcan< v Ljubljani, kjer smo napol-nili 4 velika skladišoa z njimi. Kako smo jih razdeljevali, nočemo tu omenja-ti, ker delo ni bilo ravno najprijetnej-$e in raje vidimo, da je niti zgodovina c >kištah< ne bo nikoli omenjala. — Zabojev je bilo za Slovenijo 2448. sa Hrvatsko in ostule dežele $o&, 5 zabojev je bilo zdravi! za deželne bolnisni-g© v Sloveniji. 3 zaboji pa so bili de-želno vlado za Slovenijo. — V tem času, ko smo mi odposlali te zaboje iz Amerike, je isto započelo tuđi več drugih tvrdk in sicer so jih poslali preko Trsta in Hamburga, Seveda je bila naša pošiljatev največja in je bilo menda «^ainoobsebi umevno. da je vsakdo i&kal zaboja le pri nas. Nikakor nj šio lju-dem v glavo, da nimamo >peketac žanje, ko so vendar dobiti iz Amerike pismo, da so ga odposlaH. Večkrat se nam je grozilo ćelo s policijo, ćeš. da zaboja nočemo izroditi. Tz?avljamo veem tistkn, da smo mi prejeli v Ameriki le jETori omenjeno šte-vilo zabojev in smo jih tuđi vse pošteno izrodili v roke preli emnikom, razven onih oemili, ki so bili ukradeni na ladji. Kdor torej ni prejel taboja, naj piše v Ameriko na od pošiljatelja in ta naj potom poizve tam. kje je za boj odiđal. Se sedaj priđe cei kur> pfeem in vppašanj, kaj je % zaboji. toda ml ne moremo vBakemn poe^bej od«povarjati. naj torej stužrjc te vrstice za pojasnilo. — V prijetno zadoSčenje nazn je bilo. ko smo videli. cfca je bila naša poŠiljatev sprejeta z velfkan«kim ve&eljom ki pripoonsna tuđi od javnih finitefjev (posebno moramo to povdar-jali za SJovenijo) in «e nam je što n-roke v veftkem ozirn. V imenu aaneri- žkih iugoslovanov, ki ao zbrali ta darila v Ameriki in, jih poslali svojceai \ JugO§lavijo, se najiskreneje zahvaljujemo: 1.) Deželni vladi za, Slovenijo (poverjeništvu za socijalno akrbetvo), ki nam je bilo v najvecjo pomoć in nam je izpoelovalo carine proati uvo« in prosio prevožnjo po državna želeanaici v državi SHS. 2.) Strojnema referatu državnih železnic v Ljubljani, ki je iz-posloval dvamesećni dopust svojemu ushižbeneu, ki nana je Ml v veliko po-moč pri raz važan ju zabojev po Hrvatski. Slavoniji, Bosni in Dalmaeip. 3.) Spedicijaki tvrdki >Balkan< v Ljubljani, ki nam je dala na razpoiago skladi-^e in O8obje ter nam vsled »voje prvo-vrstne uprave pripomogla, da smo zaboje y tako kratkem času razdelili. — 4.) Ljubljanskemu časopisju, ki je dra-gevolje in brezplaćno prioboalo razne notice, ki so se tikale te pošiljatve. — K sklepu želimo, da bi te naše >kište< vaaj nekoliko pripomogle do blagostanja, ki s© vsak dan jaaneje taže na obzorju. Upamo, da to ni bila zadnja po-šiljatev iz Amerike, ker tam bijejo ne samo jugoslovanska, temvec tuđi ame-riška srca za našo lepo Jugoalavijo in za narod, ki se je oprostil verig in 6e hoće v »vobodi dvigniti vsaj do takega viška, kot ga ima naša nova domovina — Amerika... Z i veli Jugosk>vani! — V Ljubljani, 21. junija 1920. — Frank M. Ja&Šič, James, Debevc in Rudotf P»rdau. mfsmsnto Italska! Se predno je bilo Lzročeno knni-lo italijanske vlade enemu največjih sovražnikov slovanstva in predvsem Ju^oslovenov — Giolittiju, ie začelo časopisje nacijonalistično - klerikalne koalicije pripravljati italijansko javno mnenje na vojno razpoloženie naprain Jusroslaviji. Italijansko ljudstvo naj bi pozabilo na neugroden mednarodni položaj Italije, na komu-nistični nihilizem, ki preti na vseh koncih in krajfh politični in gospodarski Italiji, pozabilo naj bi na fkiančno krizo — obresti državnih dolgov. doplačilo na kruh. stroŠki za uradni-stvo in penzije preser* razpravah, v no' ~eieni vrsti ie izdeloval tuđi nacrte sodb in sklepov. Samostojnej-§e delo je Imel le v nespomem rođ-nem postopanju. Sistematični vzgo-ji novih sodnlkov so služile samo vaje v zimskih mesecih; katere so posvečale pa premalo pažnje praktični vežbt. Radi preobilice nalože-nih poslov je preostajalo kandidatom za teoretičm studij malo časa. Ker je nastopllo po prevratu silno pomanjkanje sodnikov, je bila triletna doba skrajšana v decembru 1918 na dve leti, ne da b* se sicer izpremenll način pripravljalne službe. Zakon z dne 4. maja 1920 pa ni skrajšal pripravljalne službe samo na eno leto za one pravnike, ki vstopijo do konca tega leta, marveč tuđi popolnoma preosnoval pripravljalno službo. V» pripravljalna služba se uredi tako, da bo le priprava za sodniškl pokPc, ne pa da bi bil kandidat le pomoćnik pri izvrse-vanju sodne službe, tedaj v prvi vrsti samo zapisnikar pri razpravah. Vežbanje bo trajalo sedaj pet mese-cev v kazenskih in sedem mesecev i Iv civilnopravnih stvareh. V tein času bo pHdeljen kandidat vsem sod-nim oddelkom, da se seznani na-tančno s sodniin ustrojem in spozna način sodniškega delovanja. Vaje se bodo vršile po možnosti ćelo leto in se bo polagala pri njih največja važnost na praktično izvežbanje Kandidatov. Ti bodo imeli tuđi sicar dt volj časa za privatni studij. Po dovršenem delu dobi kandidac d/a meseca dopusta, da se pripravi na izpit. Izpit je, kakor dosedaj, rbrren in ustmen; domače naloge so t;a kandidati, ki delajo skrajšano pri-pravljalno službo, oproščeni. Ce upoštevamo, da dobe sodniŠki kandidati po štirih mtsecih službovanja k adjutu doklado, po nadaljnjih Št;-rih mesecih plačo X. činovne^a razreda, in da postan^-jo po dobrem letu sodniki v FX. činovnem razredu, lahko smatramo izglede za mlade pravnike, ki se /ele posvetiti sodnl-ški službi, za jako ugodne, tem bolje, ker je nezasedeno veliko število sodniških mest vseh činovnih raz-redov. I«!*? o ?I^!?sb!!i nrtJtBj'lJiialL Od Drave nam pišejo: Nekateri davčni nradi na slovenskem Štajer-skem nala^ajo kupcem zemljišč | dvojno pristojbino (desetek. prenos- j nino) od pridobljenih nepremičnin, za I kazen, ako vsebuje dotična fjojrodba j kako izjavo, iz katere davčni urad j sklepa, da se je kup dogovoril več ] ko osem dni pred prijavo pismene pogodbe. Tako določajo tu pa tam stranke, ako sklepaju pismene pogodbe za zemljisča, da davke dotič-nega leta trpi kupee, ker ima dohod-ke, ako tuđi je pismeno kupno pogodbo delal še le kak čas po začetku leta. Priđe pa davčni urad in pravi, ako plačuješ davke od novega leta. si od tedaj Iastnik, to bi bil moral ta-koi naznaniii. pismena pogodba" je prepozno sklonjena in prijavljena In za kazen plačaš dvojno prenosnfno. Stranke rekurirajo, pa ne dobijo re-šitev svoiih rekurzov. ker mariborska okrajna finančna direkcija grozno počasno dela. kar mora sama sto-riti, odobrava pa sletK> predlože davčnih tiradov. ne da bi p-regledo-vaJa. če vsi davčni uradi enotno po-stopajo, kar ravno ni. Zato se v enem okraju nalajjajo kazni za take sluča-je ,za katere v drugih okrajih ni kazni. Vrhunec odiranja ku«pcev pa te provzročil zloglasni pristofbhiskl zakon z dne 4. aprila 1920 in *pravfl-nik* k njemu, ki je v resnici nepra-vimik bivšega finančnega ministra j Jankoviča. Našli so se dćivčrri uradi, \ ki z odobrenjem nerazsodne finančne ! direkcije Mariborske predpisujefo prenosnlno od zemljiškokupnih po-' ^odb sklenjenih pred 4. aprilom 1920. t>a njim prijavljeni i i po tem dnevu. za 1UO% povisano, torej dvojno, in vsled namišljene zakasnele prijave povišujejo dvojqo pristoibino še en-krat na dvojni iznesek. tako da nala-gajo strankam po 20%, to je oetino od kupnin za prenosnino. To za vsa-keg:a razumnega človeka v nasprotU z »zakonom« od 4. aprila 1920, ki samo kolfrovne prfstofbine povišuie in po pravilniku ministra Jankoviča ne dotičejo »pristojbin od prenosa ne-premične imovine«. Tako poslovanje, katero provzročtti so pomagali nesposobni slovenski ministri Koro-sec. Jankovič in Roškar, — oče, od-pt'sti jim, ker ne vedo. kaj delajo — ministri so pa le hoteli, oziroma ho-čejo biti. mora ljudstvo do skrainosti razkačiti in ako nastanejo vsled tega nemiri, odgovorni so nezmožnl mini-,stri in nezmožni uradnflcl Svaka sUa do vremena. Varufte mir in red in ČDjte živeti državljanom. Še Khnen-Hedervary je zahteval: zakon, rad! reda. tavitev društva MwM\ zmM. Gotovo ima to družtvo relik pc^-men, akoravno ie bil ugtanovnfi ob6hl ?.bor jako skromeu; vršil se j© v ožjem trogn koroških roj ako v in nekaterilr iiavdusenih prijateljev Koroik© is Ljubljane. Odbor 3e je sestavil rm. sle-deči način: univ. prof. dr. Kado Kušci, predseđnik; prof. dr. J. Amejc, nj^gor namestnik: dr. Val. Rožič. tajnik; d-r. Zvonimir Janežič, blagajnik; ga. dt* Tavčarjeva, Konrad Lilco^air, odbornika: LavrenčiČ in dr. Rožman, nameti* r^ika; Tone Mtlller in Fr. Grsf^osMV; stud. phil.. pregledovalca računor. Ob tej priliki se mora >Goapoev^t-ski zvon< zahvaliti poleaj narodnim dama m ljublianskim. ki ao požrtvovakio delovale pri cvetlicnem dnem, oeobtio se tvrdki I. Gorec, ki je podaifla za ti-taloa. ki je metal nad Ljabljano propagandne ]i»tke za ovetlični dan« benofai v znesku 1850 K. in slikarjn Prtetont, ki je brezplafno n^likal veliki lepafc, ki je vieel na poćti. Društvo le priftelo % veIikopoiteBa!K) akcijo pod imenom >Kr on 3ka ibir-ka za Koro§ko<. Vs^k Jogofllovan naj žrt^^l^[e vsaj eno krono za KoroSfeo — in sredstev bo dovc^j »a uspetizso propasrando na KoroŠkem in pose'bnp^ za pomoć nbosri deri. Gospa đr. Debđi-ljakova je prevzela a svojo poirtro valno skrb nabiranje teh pri8p€Krtoc^. pri vseh poStnili uradlh Slovenije. Bcr doljuM in rodoliubkinje na đefeelt! W$\ Vam posije >Gosposvet3kl svon«c nar! biralne pole, ne miro^te, dokler ne itp-nete po Inih! Vse psrlspevke pD&ti$a$tft zobozdravnlku dr. Zvon. Janeiii«, Cankarjevo nabrežje 1. | Prisfopsffe li »tJniio-slĐfF^flsfil IYIatlclM! Zaloga pohlitva In lapatalaka delavnioa Brata $everf L^ublfana, Bosposvelaka c. (Kottzt]) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled! Klavirje planine in harmonije, prodaja in irpo-soia Alloai Breznlk, največji ztJoj^a Tsen glasbil, mazlkaHj i« stran, Ljol)I;i-ni, Kongresni trg 15. 2S87 Vsakovrstne siamnike, rariične torbice, predpražnike, slamnate šolne in druge ple- tarske izdelke priporofa po primerni ceni g. trgovcem Franjo CSftAR, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Doražale pn Ljubljani. 1772 rabrikacija in tvornica pokalic Bogato skla- disče steklenic, vs€ kompletno, za takojšnji električni ali ročni pogon proda: JM" tMBlani Idi g. Knijalii vodja prvovrstna, starejša moč, z za-upnemu mestu priraernlm nasto-pom, verziran v vseh komcrdjal-nih in pisamiških manipaladjah, samostojen korespondent v vsaj treh jezikih, z vedetno prakso v enaki službi, se sprejme. Ponad-be na upravo „Slovenskega Naroda- pod šifro A. J. 9L 4458 Osvetnik dr. Alojzu Javan v paavfoofs mtenanja, da se nahaja njegova pisama na JltafcaflfMtooiff €•*!! •§••• ^Sf I. naclsiropj«. Erjavec A Turk trotvina i železnino pri „Zlati lopati" preje Hammerschmidt, LjdiljHa, lalfazorjn tn itn. 7. aasproti Križansne cerkve. 4049 Prvnvrstne fttokatanra ff TRSJE ?! dobavlja lakoj v viaki množini doklcr ▼ zalogt najecneje tvrdka Jss. PH Ljikliana, firaialka d. 22. Kdor enkrat nar oči, kapi večknrt ker se prepriča, da dobi najboljSc blago. Bukova drva po 1 n dolga, lepa, Mkaaa v teotem-tmi 1. 1919, te prodajo po 150 K kubični meter tuđi na droboo. Poiive «c W ■^LVflBha1atB^B\aWflB^K Š——A^—9Š—h&^——^——A—W—%————{—H ————M—. _W_W_^_m_^_^_^ *€, MafcUaaa.___________ *4f3 doSla nova raznovrstna dvoko-lesa i najboljšo pnevmatiko, po-sebej plašči, zračna čreva in vsa-kovrstni deli u dvokolesa in razne strofe. Vzamejo se tuđi stara dvokolesa in stroji v račun. F. liiei. [jeiiJii Stari trg it a«. „B J± "L, js: j± IV" Trgovska ipetfKHslMi In komisl|«lca defnISka cSruiba. — Brzojavni nar lovi 9VBaMcanapeclMB UUBUANA, MARIBOR, TRST, WIEN. j Spedic^a vseh vrst. Sprejemanic blaga v skladišta. Zacsrinlania. Mednarodni prevozi Selitve s patentiranim! vozovi Ra vse slnaL SkladlSe spojeno s tirom južne železnice. — l ifnujaiMbo (avao iMnHid» Spediciia •Import« Eksport-Komisija. I -------------^^_m_tm__^^_t___m____________________________!^____mm_____________________^___^__________________l Uglaševanje in popravljanje ktavirjev tuđi na deželi. Fallka ?•▼*•, aata-tovalM klavtrf«*, LiaklfaM, Tr-iaaka t—ta atav. 41._______408j Kmet & Labilna Tmaoitaf laihi T«l. M, • nadi vsako množfno vsakovrstnega lita« kupuje vseh vrst les in goriva. Pona- dbe na zgorajšnjo tvrdko. ROMAN cement najbolje fcafcovotti naprodaf »JKHt4 CMitntaTM, Lisko SHS. nVTOMOBILOV jnMB" brak 10 — 24 HP sa 12o*eb • šestini umrla] ohiogj, z aeto rmrčoo porabo bančim, pripfkvca sa kopt- Hifno fn poitno iveso. • 9pOT9BwaWB popoinoflM aovo optcai* |j« taksttrijonl artomobfl, 22 HP, i 4 sedefi, aovt> asniato previefco^ acrti; virni obroci, ceacfatofjein in t*aalfNRtW'. m^mm1' A — 30 H^, Wn«ri|oztii avteMOblt s 4 sedefi, 2 rezerva« sede-ia_ dohriml ^brofl, i električno ,B#- vsfavi tViitc ((ms| Jtutsatrifc sf. 4HS pivo i Milili I razpošitja v vsaki množini I Na^ramj Mayr md. v Kranju. ! CENE DOLI! faacato vs« sa s»o« SO-— #o C^rlfl sa — lalsaao. mm i. Seljak M"3 M Slatina Htf :jraa ma lm- nc.Mataa _£ wte,wfr d" !.BWMIIB- mm ga htiiBminš Milli InjL |HH|Hi • * BMBUhS BflB logtSka Slatina. Slamnike in klobuke ▼••li vrsi s«re|«Bfta v popravilo Franjo CEMR, tovarna stamnfkov v Stobu, pošte Domžale pri UuMaeL V Ljubiianj se srrejema pri tvrdkl HovaaovtA la Terian. v Prešernovi ulici St 5, kjer so na raipolago tuđi najnoveJSi vzorci. 1771 Šajkače (oapiao) za častnike, crožmke in ura-đništvo se dobijo zopet pri Lsđovlka Bot, trmar, LjabUasa, Orađiiće iiet. 7. Istotam se proda Stroj z kužubovino. Ctgareini papir P«tvsta4. 100 koeov v kajionu Akaslto,.......K 20O- •aaiaam........g 195-- OMOMSS,.......K 20O— aUeesao,.......K 170-— •ol«*,....... . K 170-- aflavetnl papir: v knjiiicah 100 kosov v kartonu ■te MMmššm s tiskom . . . K 185 — AlUiail, dober pspir . K 158 - Strojnice: »aiafl voaok 1 kg . . . K 60 — RazpoStlJa aa debelo: Psplralca Uranns, l^Uiaaa, Ifesinl trg U. M fesapjev se sprejne takoj v trajno delo. Anton fftaaaaff Jeranora ml. 11, Lfabliana« 3277 ^SsT* Mostsrf atsNfSNilk ^K Ivan Bricelj stavbfio podjotjo, ts>hwlfwa pk sarna. Ljubljana, llomUtovp ulica it. 19, naspr jtl mest elektrana. se priporckxa za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračuna*. D*k> a> Udno, cene zmerne in najboljii kMirti cirani delavcL I KEMIKALIJE I Alatni. Boraks krtst Karbolna kisthM 100 '/* KaHlev oksalat aawsaKK Mramorni ptovtc wtymi (9m-stain). Netritaa banzalOHa. Matrlum fgiiutiaaal—. Otovna gM)a. (Momi sate. Pariško modrHo IM'/^ Sal aicali krist. Salmlak za totanja. Steklo topivo (WanarfJai m 380 Bi. tlnski kanen (aanar tertarO i druga kemlkaa*« araaaja a« vam tfrtta Ign. Hitan Rolati Telio čka poslo?sJca ts isstflits iaiastrtj«. Ztfreat Ntrlaiska sL n. BrzttaTiiHjiiZatre«TtItiHll-aa. I Stran 10. .5L.ovfcl\J6Kl NAKOD*. dne %7. junija 1920. 5tev. 144. Otvori se kopališče toEtk ■ Bogelifl v Doli oii Vita im ina 1. julija, letos prvič po 5 I etili, 1$&i Hotel ima na razpolago 30 krasno opremljenih sob, posebej restavracijo, obširno stekleno verando, veliko kopališče s 50 kabinamt in lepo urejen park. Kuhinja izborna in se bodo točila najboljša štajerska ljutomerska vina. Prijave na naslov: Ćuček - Hugelman, Dole, pošta Otok ob Vrbskem jezeru, postaja Vetrinje, KoroŠko. B jlmjjl^M-_m_/uiS jhelII^ ■aiDovejši in najpriljublienejši pisalni stroj se fllgV^S^Sg SfSI dacjostt. izvrsten predvojni angl. materijal. jaa™a^aW^B*B *wB Pisava krasna, zelo priporočen, uooraba ncoporečna, cena zmerna. FHANC BAJV Ltubljana Cankarjevo nabretje šter. 5. — Telefon 4ter 423. 46-3 I Slov. eskomptne banke l^rimuu 0T i LlDbljaiia, Dasprotl ilanenii totodteii:~: delek :~: | r 'ŽENSKO ZORAIflLIŠČE----- TOPLICE DOBAMA PRI CELJU. I poprej NEUEAUS bei ČILU. I Nađome*tuje v polnem obsegu Františkove lažne (Franzensbađ). I firedni uspehi pri Ženskih in 2ivČnih boleznih. boleznih srca, lcdfc, I slabokrvnosti, revmatiimu, protinn in vseh Do;avih oslabeiosti. I Termalne naravne ogljikove kopeti, termalna citna voda. ŽeieznAti vre- ■ lec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli ter koceli v vročem zraku. I Krasen park. — Srarekovi gozdovi. — Divni izleti. ; I Nikdar megleno ! — Vojaška zdraviliška godba. — Seiija: maj-oktober. i I ^f""pel :i -^stonj pri upravi kopališča. gonila, vretena, okrogia iezišea. kovine, krogiasta ležišta, les, pločevina, liti koluti, štedllne peči Mikoto, vse točno dobavno. a) tvornice strojev, b) fužine HANS WOTTLE, Wien X. Fernkorngasse 56 T 52288 b Ili. ArenSsergršng 11 T 11861. m f as? w ^ ? r Velika Izbire. — Zmerne cene. • Prodaja trgovcem na debelo Lfublfana, Zagreb, Beogr&d, Strišarjeva ul- 7. Mesm^ka ni, 5. Sarajeva ca ni. 8. I samo 6 dni* I Eđioa naikrafša črža. Vozne llstke za vse liziile, vozne I listke za upalne vozove Simplon-Orient-Express (Ljubljana-Paris) B )o vta zađevna pojasnila daje edino koncesijon. potovalna pisama t Ivan Kraker«Uiii | Bosposvetska (Marije Terezije) c. St. ia (KoHzej) 393ft Tovarna lit Biirh Ljubljaira, Polianski nasip 4. Podružnica: Selenburgova ul. 3 lf¥q -------blago. Kemično cisti obiekc Cnoflnlll/a ovratnike, zape-JVcIIOiIKG stnice in srajce. ===•=—= PocdriJižnico :— • - - — Maribor Novomesto Sočevje Oosposka ui. SS. Slavni irg it«v SS. ^^^B ^i^s ^b^^ ^a* ^° naicenei5e 'n najbo- ' •^^■■nB V^^H^^) ' zaloga v trgovini ^""^ll**>rr^r DBI8 jCi|3i9 L|flW|3i3. Priporočamo KOLIHSEOIAVNO PRIHES Koliasla tovaru tanik triiesi v LidljaoL Na mestal glasbeal Aoli v Pittjn se razpisuje za pririod-nje leto, to je od 15. septembra 1920 isto ii§r za gi ia vM IM M\ n M. Plača po dogovoru. Prošnje je podati redno kolkovane (1 dinar — 4 K) do najdalje 5. julija 1920 na mestni magistrat v Ptuja ter priložiti potrebna spričevala. Prednost imajo učitelji, vešči slovenskega jezika. Mestni magistrat Ptujf dne 22. junija 1920. Vladni komisar: dr- Senear s. r. Nodri§ s Jon M\i ■ Maske | LJUBLJANA, I Zidc^ska ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočam veliko izbiro najnovejših modelov, svilenih hlebufeov, čepić in slamnikov za damo lm dsklioe. Popravila totno Ia taliti kiobnki wsdao v etno. talogt. zavod Mestne hranilnice v Mariboru« i Telef. Ini. 3. Itezorm f9S00UI00 IL dovoljuje posojila po 4'/*%, izdaja 4Vi%ne zastavnice, ki uživajo sirotinsko varnost, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarneje naložen, ako si kupite zastavnice bipotećnega zavoda v Mariboru, ki se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupi-larnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 41-/2%nih zastavnic, si jih je treba pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji Hofete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržrni mehko kožo? Hofete solnčnih peg, mozoliev in ogrcev? ĐporaMJajtc Frtlcrjero prav« EIm obnuM, k«f* <>wi^|X> pMBaio! OM«-doran! bodetef Zaviaaaf! 1 loniek 9 K, ftt IH. B*lM)i« vrate 12 K. K ton j FellCTjf?« B«}flneJ*e lf!ijMB«w ■!!« UK. Hofete imeti tepe. zdrave lase? f''^"V^: poroađs ta rast las taefe bujne laac! Ia-preči prtaal. vreram otlvcajt. takraal aldkf 1 lonćrk K 9, tt. III 12 K. K tima «•<(■•<*- rOTO r-ilo za ntslvaHJe giavc f R. SaayecUlnl 24 K. Rajhoiiif rar'nm z najfia«jtJai dafctai ođ 8 K naprtj. Malflsej'! Hcga-psAer Dr. K1sr«r, bd. rtu la rnam. 1 ftllki tkttlja 11 K. Moena FrancovkA f itHiciictt pe I ii ?2 L 0•— Hron. nmmmnmi fow