• Goriški lisi« izide vsako sredo in soboto zjut t j. — Uprava ur»-d
ništvo v Gorici, Corso Venli štev. 47 - Telefon štev. <?42	glas i	Gorica,	dne	12.	avgusta	1944.
se zaračunavajo no ceniku. - K^čun nri Cassa di Kis >armio Oorira.
Za mesto Gorica in Trst: posamezna šlevilka 0.50 lir, polletna naročnina 26. lir, celoletna 52,— lir. — Izven mesla Gorica in Trsi: posamezna številka lira. polletna naročn. 47.— lir, celoletna 90.-
Netopirji
To so živali, ki ljubijo mrak, boje se svetlobe, pa tudi prave teme ne marajo. Ljudska govorica jim pravi »tič-miš«. Spadajo sicer med sesalce, toda podobni so v resnici letečim mišim, ptiči pa seveda tudi niso. So nekakšna »srednja linija« med živalmi. O-prezni so do skrajnosti in da-si so skoraj slepi, si s svojim tipom znajo pomagati, še bolj pa s svojimi ušesi. Netopir je tista žival, ki ga niti ne slišiš, ne vidiš, ki pa je vendar povsod. Samo, kadar zasije sonce, izgine in se skrije kam v varno zavetje, kjer nepremično obvisi, kakor da ga ves svet ne briga nič.
Take netopirje imamo tudi v človeški družbi, tudi med goriškimi Slovenci. Gospodje »sredinci« so na primer takšni. Poštenega dela se boje, kakor netopir sonca, kadar pa je mrak, prilezejo na dan in ker drugega orožja nimajo, znajo intrigirati in povzročati slabo voljo. Pri vsem novem narodnem delu so ti gospodje »sredinci« bili s svojimi jeziki samo v napotje, ako pa bi bilo vse sploh po njihovi vo-
BOJI V NORMANDIJI SE NADALJUJEJO
Protinapadi prestrezajo sovražnika - Visoke oklep-r niške izgube sovražnika [- Nova zavezniška ofenziva v Italiji propadla - Ogorčeni boji na vzhodu
Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile objavlja:
Južno od Caena je sovražnik nadaljeval z močnimi napadi in razširil vdorno ozemlje proti jugu in jugovzhodu. Naši protinapadi pa so nasprotne bojne skupine ^prestregli in zaustavili. Od 7. do
9.	avgusta je sovražnik južno od Caena in zahodno od Orne izgubil 278 oklepnikov.
Tudi na ostalem bojišču je sovražnik nadaljeval z močnimi napadi na dosedanjih težiščih. Vendar se mu je posrečilo napredovati samo južno od Plessisa in južno od Vire. Hudi boji še trajajo.
Na Bretonskem smo zavrnili napade Amerikancev na bojnih področjih St. Nazaire, Lorient in Brest, ki so jih podpirali oklepniki, ter veliko o-klepnikov spravili iz boja. Hrabri branilci St. Maloja stoje v hudem boju s sovražni-
Iji, bi do narodnega dela nh>-f kom, ki pritiska z vseh strani.
prišlo ne bi, na največje vese lje naših narodnih nasprotnikov in pa njihovih tajnih simpatij v gozdovih, teh simpatij, ki sc jih v Gorici sicer sramu jejo, na tihem pa jim pošiljajo dokaze svoje »ljubezni«, prav po lastnosti netopirjev, ki so vedno oprezni, previdni in ki se	tudi vsakega dru-
gega bitja boje.
Tako začudeno gledajo ti goriški netopirji, kako gre slovensko kulturno življenje na Goriškem dalje, brez njih, saj jih nihče niti ne vpraša za mnenje. Našo domobransko posadko smo osnovali^ čisto brez netopirjev, naš »Goriški list« je čist, brez sodelovanja teh dvoživk, pri obnovi našega verskega življenja v Gorici in na vsem Goriškem izhaja naša duhovščina brez sodelovanja teh ljudi z dvojnim obrazom, obnavljajo se slovenska županstva, slovenski uradni jezik se uvaja ponovno v vse urade, do kamor moremo mi, aktivni Slovenci. Mi bomo zahtevali še več pravic, vse brez sodelovanja sredincev, ki ne morejo drugega, kakor da potujejo celo v Ljubljano in se tam pri raznih ljubljanskih in tam bivajočih go-riških rojakih pritožujejo — čez domobrance in čez »Goriški list«, češ, da jih napadamo, da jih odrivamo od vzajemnega dela in tako dalje. Prav isti uspeh bi imeli ti goriški netopirji, po domače »sredinci«, ako bi sc šli čez »Goriški list« pritožit svojim častitljivim starim mamam, siko jih še imajo. Ker pa so to gospodje v starejših letih, najbrže niti starih mam nimajo in sedaj obupano tekajo okrog, komu bi se šli pritožit!
Kako hudo jih boli uspeh »Slovenske akademije«. Spo. znali so namreč, da so kar odveč, da gre slovensko kultur no delo kar mimo njih! Slovenske šole se ustanavljajo, -— brez netopirjev, brez »srednje linije« — ali ni to hudo, gospodje, ko ste tako odžaga-
Na francoskem področju je bilo v boju potolčenih 128 teroristov.
Na morju zahodno od Bresta smo z bombo zelo poškodovali sovražni velerušilec.
Posebno bojno orožje vojne mornarice je povzročilo sovražniku v zalivu Seine iz-
gubo ponovnih 6 polno natovorjenih ladij s 25.500 BRT, enega rušilca in ene varovalno ladje.
Južno od otoka Jersey so varovalne ladje neke nemške spremljave potopile dva ame rikanska hitra čolna, eden od njiju je bil zadet od sunka iz neposredne bližine.
Nad London se vsipa težak motilni ogenj.
V	Italiji je sovražnik spet povzel z močnimi silami napade na jadranski obali. Napadi so se s težkimi izgubami izjalovili.
Na vzhodu so v teku ogorčeni boji s sovražnimi silami, ki so vdrle pri Sanoku in Mie-lecu. Severnozahodno od Ba-ranova so bili sovražni napadi razbiti in sovjeti v protinapadu zavrnjeni. V hudih bojih je bilo tu uničenih v času od 7. do 8. avgusta 108 sovražnih oklepnikov. Južnovzhod no od Warke so naše oklep-niške skupine v protinapadu proti žilavemu sovražnemu odporu spet zavzele nekaj o-zemlja.
Zahodpo od gornjega Narc-va smo ponovne boljševiške napade zavrnili ali prestregli. Pri Vilkoviskih so v teku protinapadi naših čet. Severno
od Memela so se na področju Raseinen znova izjalovili vdorni poskusi sovjetov, ki so utr^ peli visoke krvave izgube. 52 sovražnih tankov je bilo sestreljenih.
Na Letonskem so ostali številni sovražnikovi sunki med Mitauom in Pljeskovskim jezerom brez uspeha.
Bojne letalske skupine so z dobrim učinkom napadale zlasti v velikem kolenu Visle in zahodno od Kovna sovjetske pripravne položaje in zbirališča oklepnikov.
Ponoči so bila sovražna zbirališča čet sovernozahodno od Baranova in južnovzhodno od Varkc cilj napadov naših bojnih in nočnih letal.
Sovražnik je včeraj izgubil 41 letal.
Sovražni bombniki so po-dnevu metali bombe na področje Budimpešte. Ponoči je šibkejša sovražna bombniška skupina napadla Ploesti, pri čemer je izgubila 14 letal.
V	zahodni in jugozahodni Nemčiji so bili napadeni predvsem kraji Saarbriicken, Karlsruhe, Pirmasens in Luksemburg. Zračna obramba je uničila 33 sovražnih letal, med njimi 31 štirimotornih bombnikov.
Slovenske šole
Gorica 11. avg.
Že tri dni so se v ljudski šoli na via Mameli oglašali malčki, sami ali pa v spremstvu staršev. Po mestu je vladalo živo zanimanje za pripravljalne tečaje in glas o njih se je širil od ust do ust.
Danes zjutraj še ni bila ura 8, ko so resnih obratov in svečano prihajali otroci v šolo. Hitro so se posedli po klopeh in z vidnim zanimanjem poslušali gospodično voditeljico, ki jim je v materinem jeziku razložila pomen teh tečajev in jih opozorila, naj delajo s svojim vedenjem čast svojemu narodu Staršem so se širila srca, marsikatera mamica si je morala obrisati oko. Otroci pa so s smehljajočim obrazom poslušali in razumeli vsako besedo.
Po nozdravu so otroke razdelili v skupine in odvedli v določene razrede. Takoj se je
ni. In naše ljudstvo se za onemoglo jezo goriških »sredinskih« špekulantov ne zmeni več, to naše ljudstvo se je že oklenilo nas, to jc domobranske narodne straže, našega »Goriškega lista« (čigar naklada stalno raste) in naših prosvetnih delavcev, katerih uspehi so že sedaj vidni.
Boli, kaj ne gospodje! Politika »stati ob strani in čakati« se tokrat ni obnesla in sedaj bodite tam, kjer ste si izbrali mesto že ob začetku, tam, kjer so netopirji, v mraku, v senci, ne med soncem in ne med temo!
med otroki in učiteljicami u-stvarila prisrčna zaupljivost, ki bo vsem olajšala delo.
Ob sklepu so otroci veselo pozdravili in odhiteli domov.
Vsak dan bodo jasnih obrazov in žarečih oči pripovedovali svojim staršem, kaj so v šoli lepega slišali in se učili. Z razumevanjem in tihim zadovoljstvom bodo skrbne mamice poslušale in sledile napredku svojih malčkov.
Angleški listi o „V 1“
Dasi imajo angleški listi strog nalog, molčati o strahovitem nemškem orožju, jim vendarle uidejo poročila, iz katerih zvemo, kako se londonsko prebivalstvo počuti pod ognjem povračilnega o-rožja »V 1«.
Najglasneje govori vest, ki jo je prinesel Dailv Sketch, da na dan zapusti London povprečno 14 tisoč ljudi. Še nobena evakuacija v zgodovini ni bila dosegla takšnega števila. Saj so si vsi listi soglasni v tem, da je skrivnostni meteor hud udarec po vsem tem, kar smo v zadnjih dveh letih prizadejali Nemcem« ('Tribune); da je »ogenj nad Londonom vsak teden straš-nejši« (South Africa); da bo »proti koncu 1944 in v začetku 1945 ta vojna za britanski narod še kaj trda in kruta« (Statist); da je »nemški duh še vedno iznajdljiv« in da bodo »Nemci presenečali sovražnike z vedno novim orožjem« (News Statesman and Nation)-
»Goriški list“
v vsako našo družino!
Akademija in mitingi
Goriški Slovenci smo imeli v nedeljo 6.V lil. prvo slovensko akademijo po l. 1926. Glavno zaslugo zanjo imajo domobranci, ki jih komunisti slikajo kot nekake narodne odpadnike in izdajalce. — IJ-deleženci iz dežele, ki so se večkrat udeležili tudi komunističnih »mitingov« (že ime samo priča, kako silno narodne in slovenske so te prireditve) so ugotovili sledečo razliko med komunističnimi mitingi in domobranskimi prireditvami: 1. Tam same grožnje in psovanje — tu ljubezen in sloga med brati. 2. Tam megleno govorjenje o »narodni svobodi«, ki pa naj pomeni samo diktaturo nekega mednarodnega proletariata (»narod« pomeni tu ljudstvo v najširšem pomenu) — tu resnična ljubezen da našega slovenskega naroda in vseh narodnih svetinj. 3. Tam samo govorjenje o tem, kar bo treba uničiti in pokončati — tu le graditeljsko delo v najlepšem pomenu besede. 4. Tam brutalno bahaštvo in surovost --tu žlahtnost resnične vede in umetnosti. 5. Tu po prireditvi veselje in zadovoljnost nad ^bogatenjem slovenske osebnosti, tam zmeda in pobitost radi temnih slutenj glede žetve, ki naj zraste iz semena, ki mu ne vemo imena.
Kri smo dali
Prvi dnevi meseca avgusta so bili v vsem Jadranskem Primorju torej tudi na Goriškem, v znamenju naborov, ki jih je oklical vrhovni komisar Rainer. Videli smo torej zopet ponovitev starih prizorov, ki so jih naši očetje poznali še pod bivšo Avslroogr-sko, ko so naši slovenski fantje strumno primarširali pred naborne komisije, se tam javili in — so bili kar veseli. Kdor je bil potrjen k vojakom, žalostni pa so bili tisti, ki jih je naborna komisija kot nesposobne odklonila. Pravi fant je bil le tisti, ki je bil potrjen, ki je bil spoznan za vrednega, da nosi puško, drugi so bili »škarte«. Ko so se fantje vračali od naborne komisije, je smel nositi največji šopek le tisti, ki je bil res potrjen, drugi samo skromne nagelje v* gumbnici. Po vasi je smel vriskati le potrjeni, za vojaško službo spoznan fant, na okno deklet je smel trkati le vojak, za pijačo v vaški gostilni je smel dajati le vojak, drutji so bili le »škarte«, ki niti cigare niso smeli prižgati, Taka je bila od nekdaj fantovska morala po vseh slovenskih vaseh, povsod, na Goriškem. na Tržaškem, na Krasu, na Kranjskem, na Koroškem, na Štajerskem.
Vi, mladi fantje, ki malo težko sledite izročilom svojih o-četov, vprašajte svoje sivolase očance, kako je bilo pri naborih pred prvo svetovno vojno, recimo od 1. 1900 do 1. 1914! Seveda med vojno so morali k vojakom ne samo fantje, ne samo mlajši možje, temveč tudi starejši.
Vojaška morala je v slovenskem narodu izredno visoka in to se je izkazalo tudi pri naborih v Gorici v prvih dneh meseca avgusta. Slovenski fantje, ki niso nobeni »junaki s Korza«, temveč delovni, marljivi ljudje, ti, so se polnoštevilno odzvali. Na one, ki so že pred letom dni ušli v gozd, na te nihče seveda ni računal več. Kar je bilo zdravega, kar je bilo odpornega", vse to kleno zrnje naše mladine je točno izpolnilo zapoved in udeležba slovenskih fantov pri naborih je bila stoodstotna. Drugi naj se zgledujejo po Slovencih, kadar je treba, izpolnjevati svoje dolžnosti!
Toda, ako gredo naši fantje v obrambo Evrope, torej, ako smo dali svoje naj dražje, našo kri, zahtevamo za to plači-
lo.	Slovenski narod se je izkazal za vrednega sodelovati pri obrambi Evrope, toda s kakšnimi čustvi naj sodeluje pri vzajemnosti evropskih narodov, ako vidimo, da bi nam cclo nepolitično, kulturno manifestacijo v Gorici radi preprečili. Torej: naša kri je dobra, naše delo je dobro, naša beseda, naša pesem pa bode v oči!
Ako so naši fantje šli v o-brambo Evrope v mnogo večjem, skoraj popolnem odstotku, ko so drugi bežali, vprašamo sedaj, ali je tudi iezik staršev teh fantov dober? Ali bodo razne oblasti še vedno igrale vlogo ptiča noja in zanikavale, da Slovencev v Gorici sploh ni? AV bomo
morali še vedno vprašati na prefekturi, na mestni občini, na raznih drugih uradih, kje je kak uradnik, ki zna za silo slovenski? Ali bomo po brivnicah še vedno gledali, kje je kak slovenski napis, v kavarnah, celo v cerkvah, kje bomo 1 videli, da je jezik slovenskih vojakov enakovreden z drugim? Kdaj se bo spomnil na primer častiti gospod župnik cerkve sv. Ignacija, da bi po Kristusovem povelju: »Pojdite in učite vse narode!« povabil v slovenščini na cerkveno slavnost župnega patrona tudi slovenske in sicer globoko verne župljane!
Pred dnevi je mlad slovenski kapucinec bral novo mašo. Kapucinci so bili nekoč varuhi ognišča slovenske besede
v	Gorici. Na to novo mašo kapucinca, doma iz Mirna, niso bila poslana slovenska vabila. Ali častiti očctie kapu-cinci sploh ne vedo, da branijo sedaj tudi slovenski fantje Evropo pred boljševizmom in ali hočejo še sedaj ignorirati slovensko besedo!
Dali smo kri, zahtevamo plačilo za njo in sicer samo ob sebi umevno plačilo:	ena-
konravnost našega jezika in našega naroda!	-Ir.
Prosvetna pomlad v Kobaridu
^ n i>|,r
Zaplenjeni vo i
Strah vsega tolminskega je obveščevalec VOS-a na Št. Viški gori, sin tukajšnjega sovaščana. Poleg vohunstva in špijonstva je njegova glavna naloga ropanje, v katerem je pravi mojster. Imel je baje za novince že večkrat specijelni tečaj, kjer jih je uril v tej častni obrti. Pred kratkim je bil zaključen tovrstni tečaj, in nekaj učencev je bilo poslanih na preizkušnjo v gozdove pri Plaveh, da pokažejo, kaj znajo. Novopečeni tovariši, mojstra vredni učenci so se z vso vnemo vrgli takoj pr-
vi	večer na delo. Prilika se jim je prav kmalu ponudila. Po cesti od Sv. Lucije proti Gorici prižene par dobro rejenih volov neki kmet. Ne bodi len, jih tovariši odpeljejo v gozd in se s ponosom predstavijo s plenom učitelju. Ko komisar pregleda plen, mu zastane sapa od začudenja. Ugotovil je namreč, da so voli last njegovega očeta. Pravijo, da je pošteno zaklel.
Srebrničeva smrt
MARIJINO CELJE
V	Marijinem Celju nad Ka. nalom je pokopan bivši posla, nec Srebrnič o katerem je Go. riški list poročal, da je utonil. Z njim je pokopanih še pet rdečih voditeljev iz Brd.
V	nedeljo dne 6. avgusta je banditska tolpa spet pokazala, kaj so njeni cilji. Ob desetih dopoldne so z minami začeli streljati na Kobarid. Pri tem niso naredili nobene škode vojaškim objektom, ampak so ranili 6 civilistov. Pri protinapadu so partizani izgubili minomet, 5 ubitih in 15 ranjenih. Bombe so bile namenjene zborovanju, ki je bilo prvotno napovedano za ta dan, a je bilo zaradi akademije v Gori ci preloženo, česar pa partizani očividno niso zvedeli. Po tem dogodku so terenci začeli trositi vesti, da bodo partizani motili vsako prireditev, ki se bo vršila v Kobaridu. Zahtevali so, da se prebivalstvo ne sme udeležiti nobenega zborovanja ali kulturne prireditve, ki jo prirede domobranci. Kobaridci se seveda za partizanske grožnje ne zmenijo. V nedeljo zvečer so se v velikem številu udeležili uprizoritve Kovačevega študenta. Dvorana je bila nabito polna. Tgro so si ogledali g. major Dieterich z nemškimi častniki, g. župan, g. dekan, naši častniki in ostali domačini. Pred prireditvijo je spregovoril vodja propagande v Koba-
ridu in obračunal z nasprotni- ! ki narodnega preroda ter s j preteklostjo, ki je zatirala j kulturno življenje Kobarida.
Kovačev študent je pod ; vodstvom g. nadpor. Cotiča, g. Slamiča in kobariškega organista sijajno uspel. Vsi pevci so se zelo potrudili in pokazali polno dovršenost. Pri igri je sodeloval pevski zbor iz Tolmina in pevski zbor. Na koncu je vsa dvorana zapela slovensko himno.
Slovensko kulturno društvo Goriški slavček ima na sporedu vrsto predavani kulturnega značaja. Prvo tako predavan ie je imelo v sredo 9. t. m. dr. Joža Lovrenčič, ki je predaval o kulturnih spomenikih na Goriškem. V nadaljnjih dveh predavanjih bo obdelal vso kulturno zgodovino Goriške. Predavania so obljubili tudi dr. T. Debeljak, nesnik S. Šali in pisatelj V. Beličič.
V	soboto 12. t. m. bo kot uvod v slovesno zborovanje literarni večer, združen s koncertom Šramla. V nedeljo ob desetih bo zborovanje, ob treh popoldne ponovitev Kovačevega študenta, ob petih pa športni program.
v a,, ki; se mirno vije pO' zeleni strugi.. Nasproti Tabra se ti smehlja Brdo s svojimi čednimi hišami in rožnatimi vrtovi.
Iz Brda se ti nudi pester razgled proti sončni Gorici. Zalbšče in Saksid ob Vipavi so ljubke dornberške občine. Zlasti Zalošče z znamenito cerkvico Sv. Lovrenca na hribčku med vinskimi goricami so zelo mikavne. Lepa cerkev Sv. Lovrenca te vabi, da si jo ogledaš in zmoliš en očenaš. Dornberg pridela na Vipavskem največ vina. Zgodilo se je, da je v prav dobrih letih pridelal do 30.000 hi' rajnega vina, ki je daleč naokoli zaslovelo kot prvovrstna’ kapljica.
Dornberžan je zeib gostoljuben. Ko ga posetiš, te prijazno sprejme, gospodinja ti pogrne mizo ter. ponudi, kar je najboljšega in najšlajšega v shrambi; bokal’ zlatega vinca in domač kruh s pršutom. Znan je tudi kot veren, delaven, skrben in narodno zaveden. Trda je zemlja, katero obdeluje v potu svojega obraza, a delo mu je v vesel je in nonos. Ko pa Bog blagoslovi njegov trud z dobro letino, je vrli Dornberžan ves srečen v okvirju svoje družine in prijateljev, s katerimi se razgovar-ia nrav živahno o tem, kako je bilo, kako je ih kako bo.
Goričan.
Cokijamo, s cokljami krevljamo
Otroška prireditev v Tolminu
Preteklo nedeljo je v kinodvorani kar vse šumelo. Kdo bi si mislil! Polna dvorana ljudi! Ne samo mamice, tudi očetje in fantje in vojaki so prišli gledat. Malčki pa, saj ne bi verjeli, so se tako odrezali, kot se znajo samo še v Ljubljani. Pri tem smo čutili globoko hvaležnost do gg. učiteljic in učiteljev, ki so tolminske malčke naredili za prave slovenske učence. Ganljivo je bilo tudi, ko je ob koncu vsa dvorana stoje zapela:	Hej,
Slovenci...
Pri tem vas, vse OFarje, vprašamo, ali je to tudi eden izmed mnogih načinov, s katerim mi pravi Slovenci izda« jamo svoj narod, kar vi vedno trdite! Ali ni naša šola prava, saj je taka, kot jo imajo vsi pametni ljudje na svetu?
PULJSKI ŠKOF SE PONESREČIL
Puljski škof Radassi sc je preteklo sredo ponesrečil z avtomobilom, ki se je peljal iz mesta. Poškodbe niso težjega značaja, tako da bo škof verjetno v kakih treh tednih zdrav.
Kobaridci in okoličani!
Nedelja 13. avgusta bo naš dan ! Pridite, da dokažete povezanost z našo sveto slovensko zemljo. Naj Vas ne plašijo grožnje tolovajev ! 1/ nedeljo vsi na tabor. Nikogar ne sme manjkati! Domovina vabi vse poštene Slovence k novemu delu.
Dopis iz Dornberga
Lepa je Vipavska dolina. V tej romantični dolini leži vas Dornberg, o kateri lahko rečemo, da je ena najzanimivejših in naj krasne j šili v vsej dolini. Kamor koli se obrneš, se ti smehljajo nasproti rodovitne vinske gorice, skrbno obdelani travniki, pašniki in gozdiči. Nad vasjo kraljuje stari Tabor z nad sto let porušenim gradom, v katerem so v davnih dneh gospodarili grofje Dornberg, po katerih se vas imenuje. Okoli porušenega gradu se nahajajo lična gospodarska poslopja, v katerih prebivajo pridni gospodarji. Diven je razgled iz Tabra po Vipavski dolini. Oko se ne more nanasti nad divno okolico, katere kras je reka Vipa-
V	teh kritičnih časih, ko povsod vsega primanjkuje, smo postali zelo. iznajdljiv., posebno kar se tiče ženske mode. Moški so v tem paragrafu svojega živi jen. skegk zakonika precej konservativni m zato si tu pl: tam izpre-menijo ie kroj svoje obieKe, ostalo jih pa več kot ;oUko ne briga. Ženska giava pa ima toliko misli, kolikor ima kodrčkov, in zato ni čuda, da odpade največ teh misli njeni zunanjosti. Kako neokusno bi bile pa oblečene, če bi zdaj prepustile to misel le poklicnim obrtnikom! Same pa najdejo prav povsod priložnost, da si izmislijo kaj novega za svojo nikdar dovolj veliko garderobo.
Poglejmo njih obuvalo. Zdaj, ko ni več usnja (včasih ga sicer lahko kupijo, a je preslano), so si nabavile celo vrsto cokel j. Marsikatera jih je izdelala kar sama. Saj ni težko, treba je le malo iznajdljivosti in pa precej veliko dozo potrpljenja. Najmlajše gospodične, ki imajo šolske počitnice, imajo časa na pretek, zato jim tudi potrpežljivosti ne manjka. Iznajdljive so pa včasih celo preveč. Na lesena stopala, ki jih kupijo za mal denar v Raštelu, si nabijejo trakove ali pa lepo u-krojene nartne dele iz raznega blaga. Najmočnejše so iz platna, ki je lahko surovo in nebeljeno, belo pobarvano, živih in nežnih barv in včasih nrav okusno kombinirano. Precej trpežne so coklje, pletene iz vrvice. Iznajdljive ženske glave vpletajo vrvico na najrazličnejše načine, jo pletejo in celo kvačkajo. Tu je potrebna poleg iznajdljivosti tudi spretnost v pletenju. Na širše nartne pasove si uvežemo ali r«a naslikamo z oljnatimi barvami lepe ornamente v
cvetju, raznih likih in v narodnih ornamentih.
Peta je pri cokljah navadno-nrosta in to. je zelo udobno,, ker nas blago ne žuli. Coklje so v tem slučaju precej glasne, a to danes nikogar več ne moti.
Nebarvane in iz blaga izdelane coklje so priporočljive za deževno vreme. Ko jih od-rabimo, jih lepo umijemo s toplo vodo in milom, denemo na zračen prostor, da se po-suše. Nikakor pa ne smemo dati mokrih lesenih cokel i na sonce ah k toplemu štedilniku, ker les razpoka.
V kakšnem predalu ima marsikatera lepo zalogo starih odrezkov trpežnega in lepega blaga, s katerimi si zdaj prevleče coklje tudi preko lesenega stopala. Za podnevi jih prevleče s svetlim blagom, najrajše z belim, za večerne ure na s temnim. Na podplate ii pribije čevljar gumi in s tem prepreči cokljam glasno govorjenje.
V svoji garderobi je marsikatera našla usnjen pas, ki je bil še lepo ohranjen, a ker ni več moderen, si je napravila iz njega jermene za coklje. Take coklje so seveda najbolj trpežne.
Najbolj pa so veseli cokel j otroci. Tudi oni si jih napravijo kar sami. Mami smukne* jo kos blaga in je niti ne vprašajo ali ga rabi ali ne. Iz polena si zoblajo in zglade leseni del, nanj pa pribijejo blago. Najrajši tekajo s takimi cokljami po tlaku, kjer najlepše ropotajo. To je veselje! Navadno jih še vlečejo za seboj, da bi ja ne hodili pretiho. Včasih bi rada stopala z velikim užitkom tako glasno kot otroci tudi kakšna gospodična, a ji je vseeno malo nerodno.
Dr. Jože Lovrenčič:
PISATELJ ANDREJ ČEBOKLI
Dvajset let že počivaš prijatelj Dreja, na .tihem pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža v Kredu, dvajset let se te spominjam, ko roma moja misel domov in te išče med dragimi znanci. Ah. mlad, poln načrtov in nad si legel v grob
v rodni zemlji in prihranjeno ti je bilo, da bi gledal trpljenje našega rodu ob Nadiži in Soči, ki je šumela zasužnjenim ...
Danes prihaja nov čas in nov red, ki ga čuti tudi naša zemlja ob Soči. Njegovo znamenje je tudi ta spominski govor, ko more neovirano slovenska beseda, ki si jo tako ljubil in njej živel, iz mesta ob morju in jo nemoteni poslušajo naši ljudje na kršnem Krasu, v rajskomili vipavski dolini, v sončnih brdih in v naših lepih gorah.
O, naše gore! Tam gori je
planinski raj, ki zajema tudi kobariški kot nepozabno dolino med bukovim Matajurjem, senožetnim Stolom in obmejno Mijo s kratkim tokom tihe Idrije in prodnato Nadižo! Kobarid in Svino in Sužid so tam gori in Staroselo in Kred z Robičem in Potoki in Borja-na in Sedlo in Bregijij in Lo-gje in še Podbela in Romee in Robedišče...	O, lep	je ta
svet, čudovito	lep, *i	reven,
ker je preobljudcn in ne more preživljati svojih prebivalcev. Od nekdaj je leto za letom sleherna pomlad prinašala v kobariški kot	žalost:	kar je
bilo moškega,	je moralo v
svet, za delom, da ohrani dom in rod.
Tudi pri Jurecevih v Kredu ie bilo tako. Prejšnje čase je bila sicer to trdna hiša, a kakor toliko drugih se je omajala in mladi gospodar je mo-
ral z delom v svetu skrbeti za zaslužek, da podpre hišo in družino. Leta 1893. dne 27. novembra se je rodil pri Ju-recovih deček in so ga krstih na ime svetnika, ki zaključuje mesec. Deček je bil - Andrej Čebokli.
Drcjec je rastel, bil živ in boder, hodil je v ljudsko šolo, a preden je dosegel deseto le to, je jokal ob očetovem grobu z materjo Terezijo, dvema bratoma in sestrico, ki je štela šele dneve. V šoli je bil Andrej med najbistrejšimi in ker je imel v Gorici strica Andreja, kaznilnični nadpaznik je bil, so se odločili in dali malega D rej ca v goriške šole. Pri stricu je stanoval in obiskoval prvo leto pripravnico šolskega doma, drugo leto državno pripravnico za srednje šole, nakar je prišel v gimnazijo. Po odlično končanem prvem razredu, je bil na priporočilo krejskega vikarja Jakoba Fona sprejet v deško semenišče, v katerem je ostal do višje gimnazije. Zadnja le-
ta je stanoval v mestu in se vzdrževal z instrukcijami. Le ta 1914. je maturiral in se odločil za profesorski poklic.
Pa je tedaj zagrmelo in namesto na vseučilišče je moral
v	vojašnico in na razna bojišča, na katerih se je uveljavljal kot poročnik, dokler ni ob koncu 1918 slekel vojaške uniforme. •
V	vojni se je nalezel revme in še — sušice, na katero pa ni mislil. Zato se je od poloma do jeseni 1919 držal doma, da se pozdravi. Ob skrbni materi in negi se je res opomogel in ker se je čutil boljšega, je prišel v šolskem letu 1919-1920
v	Ljubljano, da dokonča na naši novi univerzi svoje študije. Tri leta je študiral slavistiko in romanistiko in ko je ab-solviral je bil v šolskem letu 1922-1923 nastavljen za suplen-ta na mestnem liceju v Ljubljani. Učil je slovenščino in italijan. Celo leto je vztrajal, dasi je močno hiral. Su-šica ga je vidoma stiskala. Upal je, da ozdravi, a koncem
leta, ko je odhajal junija domov v Kred, je bil že zapisan smrti...
Prišel je domov in ne gori-ško sonce, ne zdravilna voda Nadiže, kamor se je hodil kakor prejšnje čase rad kopat, in ne velika materina skrb ga niso mogli več rešiti. Dne 17. oktobra 1923 ob 2. zjutraj je zatisnil tridesetleten svoje še tako življenja željne oči z vda-nimi besedami: Kako sem jaz srečen, vzemite me k sebi.
To bi bila kratka življenjska pot Andreja Čeboklija od rojstva do groba tam gori na tihem pokopališču pri cerkvi svetega Miklavža v Kredu.
Ob prerani smrti Čeboklije-
vi	niso žalovali za njim samo domači in Krejci in vsi ki so ga poznali kot človeka, žalovali so tudi vsi, ki ljubijo slovensko besedo, ki ljubijo in cenijo slovensko knjigo in naše leposlovje.
Da, Andrej Čebokli je bil nadarjen pisatelj v polnem razvoju. V gimnaziji je že za-
VESTI IZ GORICE IN DEŽELE
Rože, rože cveto, diše
Poletje je doba rož.
Tisoč vrst jih je, od najrazkošnejših, umetno gojenih vrtnic, od preprostega šipka, kakor raste v krivem pobočju Sabotina. Vseh barv so: rdeče, rumene, oranžne, modre, vijoličaste, rožnate, bele.
Vsaka barva in vsak vonj ima svoj pomen. Bela je znamenje nedolžnosti in otroštva, rdeča znak vroče ljubezni. V različnih pokrajinah dajejo rožam različen pomen. Tu pomeni vijoličasta barva zaupanje, drugod, n. pr. na francoski rivijeri, so vijolične perunike žalne rože.
Znana je ljubezen slovenskega ljudstva do lepih rož. Kakšna krasota je bilo v mirnih časih stopiti v slovenske vasi. S tihih oken so lili zeleno rdeči slapovi nagljev, ki jih je skrbno gojila nežna roka dekletova, da jih nekoč utrga in povije z rožmarinom in roženkravtom za svojega fanta.
Tujci pripovedujejo, da sc slovenski kraji ne odlikujejo samo po čistoči in belini hiš, ampak tudi po cvetju, ki bujno poganja po vrtičih okrog domačij. Ne samo vasem ampak tudi trgom in mestom daje gojenje rož svoj svojstveni narodni značaj.
In v rožah, šopkih, vencih in pušeljcih je cel koš narodnih navad in običajev.
V prejšnjih časih je bila zlasti po mestih in gosposkih grajščinah v navadi govorica i rož. Kar mladenič ni mogel s besedo izraziti, je dal na znanje dekletu z rožo v gumbnici ali s podarjenim šopkom. Ta barva je pomenila hrepenenje, ona zvestobo, tretja ljubosumnost, četrta nemir srca in tako naprej. To je bilo v časih Jakoba Alešovca. Poezija preteklih dni!
V današnjih časih govorice rož ne poznamo več. Raba rož se prilagaja dobi. Rože dobivajo svoj nov pomen in novo poslanstvo.
Rože v družine! Šop rož na mizi da sobi čisto drug značaj. Okolje se spremeni, postane lepše, prijetnejše. In to je velikega pomena! Pomislimo le na Krekove socialne tečaje na Št. Joštu, ki so vsi izzveneli v klic: Treba je obnoviti družino, ni pa družine brez prijetnega doma. Zato se je Krek toliko trudil z gospodinjskimi tečaji, da bi vzgojil rod žena, ki bi znale pričarati s skrom-
čel pisati. »Zora« je prinesla prve njegove pesmi in kot osmošolec je priobčil v »Ljubljanskem zvonu« svojo prvo zgodbo iz naših krajev ob Nadiži »Podlokarjev Tine«, skrit za psevdonimom Andre-janov. Ta zgodba je že pokazala, da je bolj rojen za pripovednika kot za pesnika, da-si je še vedno pisal verze, ki pa so ostali neobjavljeni, v njegovi zapuščini.
Med vojno tudi ni odložil svinčnika in peresa. Gledal in opazoval je življenje, kamorkoli ga je zaneslo, in mislil in pisal. Kakor je že kot študent doma zapisoval v svoje beležnice značilne domače besede in rečenice ter samorasle domislice naših ljudi in še skiciral ta ali oni motiv, tako je delal tudi med vojno. V Ljubljani je potem iz vojnega vzdušja zajemal in črtal ljudi in kraje in razmere, kakor jih je videl v letih grozote, in oznanjal in klical novo človeštvo, ^ katerega je veroval. V človeštvo, ki bo živelo po evan-
nimi sredstvi ljubek dom. Kaj vse se da tu narediti z rožami!
Rože v tovarne! Delu se mora vrniti čast. Tovarne ne smejo biti le shajalnice mrkih ljudi, ki z gnevom prodajajo delo svojih rok. Treba je delavcem spraviti iz src gnev in jim vliti zaupanje in zavest, da so oni važni činilci v družbi in da človeštvo brez njih ne more naprej po poti napredka. Zato jim je treba nuditi tudi duševnih užitkov in plemenitega ugodja. Kultura naj blaži tehniko. Mnoge tovarne v Nemčiji in drugod so preuredile svoje obrate tako, da nudijo videz simpatičnih stavb obdanih z vrtovi polnimi rož, V takih obratih delavec. ki ie pravično nlačan res i lahko d^la z veseljem in le tako delo je polnovredno.
Naš živilski t'g
Poletje je na svojem vrhuncu in to lahko vidimo tudi na našem trgu. Zjutraj gremo lahko brez misli na trg, kaj bi kupile, saj nas zclenjav kar ! sama vabi. Naše torbice se še 1 prehitro napolnijo in denarni- { ce prehitro izpraznijo Nc da bi bilo vse tako drago, ali izbira je precej velika in skušnjave nas druga za drugo premagajo. Solate se še vedno nismo naveličale. Zdaj kupimo zelje, zdaj glavnato solato, včeraj smo kupile stročji fižol, danes lepo rdečo peso, rumeno korenje in tudi male bučke. Saj jih lahko pripravimo na več načinov; seveda so nam najbolj pri srcu polnjene bučke, a kaj. ko nimamo vedno mesa na razpolago. Nadevamo jih večkrat z rižem a če ni mesa, nič prav ne tekne. Meso je le meso!
Velika je izbira paradižnikov. Lepo sveže rdeči, svetli in okrogli te že pri vhodu prijazno in nekam vsiljivo vabijo, da jih prav res ne moreš m ne smeš prezreti. Zdaj je čas, da lih kupimo za vlaganje in za kuhanje mezge. Dodamo jih lahko vsaki zelenjavni juhi, še bolj seveda meseni, kjer sploh nc smejo manjkati. Ko se skuhajo, jih pretlačimo skozi sitce, kajti lupine prav res niso nič okusne in tudi ne
geliju in njegovih resnicah. Vsa njegova dela izzvenijo v ta klic, ki je največkrat tako presunljiv, da se še danes zamislimo ob njem in spoznamo, kako je imel prav, ko je kazal grozo zgrešenega življenja v materjalističnem pojmo vanju in želel novega človeka, močnega samo v bratski ljubezni.
Svoje ekspresionistično pisane črtice in slike je priobčeval Andrej Čebokli v Almanahu slovenskega katoliškega dijaštva, v Mladiki in v Domu in Svetu, ter še v goriškem koledarju. Tako so izšle v Mladiki lepe »Sanje božičnega večera« in mrke slike »Ločenih svetov«, v Domu in Svetu pa prisrčno »Velikonočno pismo«, »Otok«, v katerem čudovito lepo opisuje in riše življenje v Be ju, na produ ob Nadiži, in še grozotne slike vojnega življenja »Črn ček«, »Otrok gladu«, »Idiot Marko in oni«, »Sonce se smeje nad črnimi rakvami«, ter »Pod mrtvimi drevesi« in še to m
nataknjenega možička s Takimi malenkostmi? Paradižnike lahko pred uporabo poparimo z vrelo vodo, tako nam bo šla tenka kožica prav rada s paradižnika in se ne bo tako trgala, paradižnik pa bo ostal cel. Tudi paradižnikove peške moramo vedno odstraniti.
Zdaj si pripravimo za kosilo ali pa za večerjo lahko po-gostoma paradižnikovo omako. Saj dobimo pri peku moko za polento in vroča omaka in mrzla polenta je pia' izvrstna jed! Še boljši so seveda paradižniki cvrti z jajcem, ah pa pripravljeni v sol iti z mrzlim kuhanim krompirjem in s trdo kuhanimi jajci. To lahko serviramo poleg testenin, ki so pogosto tako suhe, da kar nočejo v želodec.
Tudi zelene paprike je vedno več in vsak dan je lepša. Velika je primerna za nadevanje.
Od sadja je največ jabolk. Marelic sploh ni videti in je na trgu kar pusto zaradi tega. Tudi breskve si lahko kupimo le v jutranjih urah, pa še te so precej trde.
Grozdje je že precej sladko, a na trgu je redek t!ost. V prodajalnah sadja pa ga večkrat vidimo v izložbah.
Na tisti strani trga, kjer so stojnice za cvetje, pa tako lepo diši, da kar ne moreš stran. Posebno lepo dehte nageljčki, naš slovenski simbol. Ko bi le tako dragi ne bili! In vrtnice! Tako skromno so položene na lesene mize, a če povprašaš za ceno, se hitro obrneš.
Gospodinja.
Ilovi m zatemnitve
od 21.30 do 5.30
Opojno dehte akacije
Mesto je lepo in prijazno lc tedaj, kadar te že v njegovem središču tu in tam pozdravi drevje. Tihe barve hiš med zelenjem ožive in sc ti zde kot dobrodušno smehljajoče se starke. Zelenje v mestih pa je koristno tudi zaradi tega, ker vsrkava cestni prah in pri gledanju v zelenje se trudne oči odpočijejo.	.
Najbolj priljubljeno drevo za parke in drevorede je aka-
ono. Sem in tja se je oglasil tudi še s kako kritiko, oceno novih knjig. V rokopisu je zapustil še marsikaj, med drugim tudi ekspresioistično dramo »Tragedija nerojenega <>-troka«, in še nedovršeno obširno disertacijo o pesniku Josipu Pagliaruzziju Krilanu, ki jc bil doma iz Kobarida. 1 o bi bilo delo pisatelja Andreja Čeboklija, ki bi zaslužil, da bi ga zbrali in izdali vsaj ob 25 obletnici njegove smr’i, da bo njegov spomin ohranjen živel med rojaki na Soči.
Tako dragi prijatelj Dreja. Če bi bil sam na goriškem in bi ti tam govoril, bi nemara več povedal in topleje vzbujal spomine na te, tako pa sem v Ljubljani in sem samo napisal te podatke, da bodo lahko govorih o tebi in se poklonili tvojemu spominu, ki naj budi in utrja ljubezen do rodne zemlje, katero si ti tako ljubil in ji želel lepih in srečnih časov in si zanjo tudi delal z vsem idealizmom svojih mladih let.
cija, oziroma robinija. Akacija ie eksotično drevo in uspeva naibohotnejše v svoji pra-
vi	domovini. Pri podnebnih pogojih naših krajev pa ne doseže vrhunca svoje rasli in najlepšega razcveta, zato imenujemo akacijo, ki uspeva v naših krajih robinijo.
Akacija oziroma rebiniia spada med metuljčnice in stročnice ter je sorodna fižolu, grahu, bobu in deteljam. Medtem ko so druge metulje niče pritlične rastline, zraste robinija v lepo, tudi do sedem metrov visoko drevo. Debla so sloka in ovita v zgodnjih letih rasti z gladkim in mužev-nim lubjem. V poznejši dobi pa postane hrapavo in žlebi-často. Vsako pomlad požene nešteto mladik, ki se kljub jirecejšni množini vode, ki jo vsebujejo, prav rade lomijo. Listi so na zgornji strani temno sivozeleni, na spodnji p;». svetlo sivozeleni. Njih oblika je elipsasta. Vise z obeh strani vejice v parih, na koncu vršička pa je še en listič, tako da je število vseh listov na vsaki vejici liho.
Od konca maja pa do začetka julija privablja s svojim o-pojnim vonjem pridne čebelice in njeno nežno cvetje jim nudi veliko pašo. Cvetovi so razporejeni v obliki visečih grozdičev, posamezni pa imajo obliko letečih metuljev. Barve so bele in tudi rahlo rumenkaste.
Poleg čebel sesajo sladki prah iz dišečih grozdičev tudi otroci, ki vedno prvi odkrijejo dobrine, ki jih je skril Stvarnik v naravo.
Akacijevo cvetje nam da s stepenim jajcem prav tako okusno cvrtje kakor bezgovo cvetje.
Na koreninah ima akacija parazite in sicer neke vrste bakterije, ki ji dovajajo iz zraka dušik. Akacije gnojimo s fosfati in kalcijem, ki ga pa mestne akacije vsrkajo dovolj iz cestnega prahu.
Zadnja leta napada akaci. e neka nova bolezen podobno kot breste. Prisili jih, da kmalu usahnejo. Tako je uničila ta bolezen v beli Ljubljani v zadnjem času okrog trideset akacijevih dreves, ki so prijetno senčila živilski trg. Po leg bolezni jim je škodila tudi suša in še bolj asfaltirana cesta, kajti asfalt ovira dostop dušika, ki je taki metuljčnici kot jc akacija, nujno potreben. Pazimo torej, da se v Gorici našim akacijam ne ponovi ljubljanska nesreča.
Goričanka.
Ljudsko gibanje v Gorici
Rojeni so:
Furlan Vojko, Martelatii Ivan, Lasi Viktor; Manuli Graziella, Tomažič Dora, Klauzor Ernest. Komel Lidija; Sava Graziella, Benossi Ana Marija, Nemcc Dominik, Vogrič Ana, Erzeti Bruno, Trcntadue Liča, Sauli Danijel; Črnigoj Katarina-
Umrli so:
Mikeln s Terezija, 80 let; Kodermac Josip, 72 let; Gabrijelčič Josip, ~0 let: Šuligoj Ivan, 70 let; Casini Henrik, 20 let; Vuerich Rajmond, 35 let; Spria-110 Karel, 41 let; Gorjup vd. Kamšek Alojzija, 63 let; Rossi Angel, 19 let: Vidmar lian, 13 let! Penzo Alojzij, 31 let-
Oklici:
Cubej Ferdinand, mehanični kovač -Bortot Virginija, gospodinja.
Poročeni?
Šuligoj J6sip, uradnik - Sepič Ema, gospodinja; De Petris Settimo, pilot -Brontesi Marija, dijakinja; Pitassj Renco, trgovec - Nikolini Elvina, manekenka; Steni Julij, učitelj - Spanger Bruna, uradnica; Debenjak Anton, vrtnar - Hvala Ka>rlina, gospodinja; Fajt Ivan, šofer - Silič Marija, delavka; Rosolen Franc, brivec - Antonač Eliza, gospodinja.
ODDAJA KROMPIRJA
Pokrajinski urad za kmečke ugotovitve obvešča vse pridelovalce krompirja v ravninskih občman, da natančno pregledajo povprečni pridelek krompirja. Vsak poljedelec bo moral oddati količino krompirja, ki presega njegovo domačo rabo. K povprečnim pridelkom spadajo tudi pridelki malo plodne zemlje in zaradi slabega obdelovanja manjši pridelek.
Že sedaj obveščamo, da so mali pridelki le malo različni od povprečnih.
Kmetje, ki zaradi slabega uspevanja ali iz drugih vzrokov ne bodo dosegli povprečnega pridelka, se morajo brez odlašanja zglasiti pri pokrajinskem uradu za kmečke u-gotovitve, ki bo pritožbe pregledal. Če bo ugotovljeno, da je pridelek večji, kot je naveden, bo moral kmet primanjkljaj dodati. Dosedaj u-gotovljeni povprečni pridelek:
Fara ob Soči: srednji pridelek 130 stotov na hektar; Kopriva (v dolini železnice) 130 stotovr na hektar; Kopriva (nad železnico) 140 stotov na hektar;
Gorica (Sv. Peter) 140 stotov na hektar;
Gorica (mesto in okolica) 130 stotov na hektar.
Proti tistim, ki se temu odloku ne bodo odzvali, se bo uvedel kazenski postopek.
ODDAJA FIŽOLA Goriški pokrajinski urad za kmečke ugotovitve naznanja, da se bo začela oddaja suhega fižola v prihodnjih dneh. Za vsakih 0.25 ha zemlje je treba oddati 4 kg fižola.
Kmetje naj že sedaj pripravijo pridelke za oddajo. Začetek oddaje bo pravočasno objavljen v našem listu. ODDAJA SLAME Goriški pokrajinski urad za kmečke ugotovitve poziva o-ne kmete, ki v teku petih dni po mlatenju niso oddali slame, da to nemudoma store. Oni, ki v petih dneh po objavi ne bodo izvršili dolžnosti, bodo izročeni kazenskemu postopanju. Slamo oddajte v sledečih skladiščih Kmečke zadruge: Občina Gorica: skladišče u-lica Faiti 9 (prej ulica Maeel-lo);
občina Krmin-Kopriva: skladišče Krmin;
občina Romans - Mariano: skladi.če Romans;
občina Gradiška - Fara ob Soči-Zagrad: skladišče Gradiška.
SPOROČILO URADA ZA NAJDENE PREDMETE
V	uradnih prostorih občinske policije v Mazzinijevi ulici 7 se nahaja vrsta predmetov, ki so jih tja izročili pošteni najditelji. Lastniki naj se zglase pri občinski policiji.
IDRIJA NA BAČI Na Idriji ob Bači so prejšnji teden partizani počakali na avtobusni postaji Breščak Štefana, trgovca iz Kanala. Aretirali so ga in nato ubili.
NEMŠKI RUT Te dni so se vršile volitve v Nemškem rutu. Kot je bilo razglašeno, so imele volivno pravico vse osebe, zdravega uma, ki so dopolnile 18 let. Veliko pa jc bilo razočaranje, ko so občani pregledali voliv* nc imenike. Bilo je izpuščenih toliko volivnih upravičencev (ki po tovariško niso pri čistem), da bodo morali v rdeči republiki zgraditi v vasi posebno umobolnico.
prebavljive. Zakaj bi torej z njimi jezil' svoje otroke in tudi svojega že itak vedno malo
Vesti iz Trsta in okolice Kmetijstvo
Oprostitev od vojaške službe
Po Deutsche Adria-Zeitung posnemamo:
Da bi se pospešila presoja prošen j za oprostitev od vojaške službe, se opozarjajo mladeniči letnikov 1914-1926, tvrdke in delodajalci, da je take prošnje naslavljati izključno na naslov:
An die Stellungskommission beim Deutschen Berater - Pra-fektur von Triest - Zimmer 18, II. Stock.
Kdor je vložil prošnjo in še ni dobil odgovora, se mora seveda določenega dne javiti naborni komisiii.
DUHOVNIŠKA IMENOVANJA
Župnik Andrej Zini na Opčinah je bil imenovan za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. Rojanski kaplan Franc Schullar je bil i-menovan za bolnišničnega kurata Bo!n šnični ku-cf. Narcis Rigonat je bil	ščen	k
Sv. Antonu. No^c-n*. »k- U . '■i-rij Penco -e bd imenc in za kaplana v Milju, Marn r -'fcjna-ni v Piranu, novomašmk A1--mand Gotardis v Portolub. Novomašnik Natal Jelovac je bil imenovan za kaplana v Pazinu. Prav t iko sta nastopila svoji službeni mesti tudi no-vomašnika Rastislav Jožef U-dovičič in Stanislav Mačuka.
ZAPIRANJE TRGOVIN PO ALARMU
Trgovine z živili - tudi z zelenjavo in kruhom - morajo biti odprte eno uro čez običajen čas, če je letalski alarm trajal dlje kot polovico časa, kar je trgovina odprta.
KONTROLA PO DVORIŠČIH
Zatemnitvene predpise je treba izpolnjevati tudi glede zatemnitve dvoriščnih oken. To velja tudi za okna in odprtine na podstrešjih. V kratkem bo izvedena kontrola po dvoriščih, da se ugotovi, če se občinstvo drži zatemnitvenih predpisov.
NA TRŽAŠKEM NEPRE- | MIČNINSKEM TRGU
je bilo v letošnjem juniju in juliju 75 sprememb. Prodanih je bilo nepremičnin za skup-no 10,790.950 lir. V mestnem središču so bila prodana 4 poslopja za 8,015.650 lir, v pred- | mestjih pa 71 objektov za 2,775.300 lir.
Javna zaklonišče
služijo ie onim, ki jih zateče alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zaklonišča ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hišah iz tehničnih razlogov zaklotršča sploh ni možno napraviti Nedopustno je, da se v javna zaklonišča zatekajo osebe iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče.
ČRNI VRH
Po dolgem trpljenju, ki ga je moral prenašati Črni vrh s svojo bližnjo in daljno okolico, je prišlo težko pričakovano odrešenje. Dne 3. avgusta je dospela četa mladih in navdušenih stražarjev v Črni vrh in s tem pomnožila število domobranskih postojank na Primorskem. Ljudje so sc kar oddahnili, ko so dospeli tja stražarji. Saj se je s tem dnem pričelo za Črni vrh in okolico lepše in mirnejše življenje. Nič več ne bo komunističnega nasilja, partizanskih laži in ropa. Ravno na dan 3. avgusta, to je dne, ko je dospela domobranska posadka v Črni vrh, je mislila skupina osvoboditeljev vsega narodnega in nrivatnega imetja izropati ta kraj, toda na srečo so bili domobranci pred njimi v Črnem vrhu in tako so morali partizani oditi z dolgim nosom.
In kakor so že mnogi primorski kraji dobili domobranske posadke in se je življenje popolnoma zsaukalo, tako se bo to zgodilo v Črnem vrhu.
ZAHVALA
Najtoplejša zahvala vsem znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali ob težki, tako nepričakovani in tragični izgube naše drage pokojnice, gospe
HARIJE FONZARI
In vsem onim, ki so jo spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaliujemo gospodu pevovodji Komelu in njegovemu pevskemu zboru za krasno petje.
Gorica. 9. avgusta 1944.	F0NZ»RI	IN	VSE	S0R0DSTU0.
Kurje bolezni
Veliko škodo povzročajo našim perutninarjem mnoge kurje bolezni, ki uničujejo kurji rod. Poročamo zato o nekaterih najbolj pogostih boleznih.
Navadne pršice se hranijo s kurjo kožo in perjem. Posebno nevarne so te pršice malim piščancem, ki se izležejo v poznem, vročem letnem času (komaj izvaljeni piščanci dobijo pršice od koklje in zanemarjenega gnezda). Piščanci izgubljajo peric na vratu in hrbtu, močno zaostajajo v rasti ter vedno bolj hirajo, dokler končno drug za drugim ne poginejo.
Proti tem zajedalcem je snaga, posebno v gnezdih in prašna kopel, ki jo morajo imeti kure vedno na razpolago. Male piščance, ki jih je napadla ta pršica, se maže z janeževim oljem*
Tudi kurja uš ali perjanica povzroča veliko gospodarsko škodo. Je večja kakor pršica in se je kura v dobri prašni kopeli kmalu otrese.
Prašna kopel je za kure poleti in pozimi neobhodno potrebna, ker se s kopanjem v pesku in prahu otrese kura svojih zajedalcev.' Zato mo/a-jo imeti kure za kopanje vedno na razpolago kup peska, ki se večkrat menja. Kjer primanjkuje kuram prašne kope-h, si poiščejo nadomestila na gredah na vrtu ali na najbližji njivi in povzročajo škodo ter jezo.
Nalezljive bolezni so najbolj nevarne, ker navadno izpraznijo kurnike, ob splošni epidemiji pa pogine perutnina cele vasi ali okraja, če ljudje niso dovolj previdni in ne pokličejo pravočasno živino-zdravnika, da ukrene najpotrebnejše.
Najpogostejša je perutninska kolera, ki napada vse do-
mače in divje ptice. Bolezen poteče zelo naglo in v dveh do treh dneh nastopi pogin živali. Poleg splošnih znakov težkega obolenja, se proti koncu pojavi pri živali močna driska. Najbolj značilno za to bolezen je njen nagli potek in pogin živali. Zdrave živali se lahko rešijo, če se takoj ob pojavu bolezni zaščitno cepijo. Poginjene živali se polije z apnom, ter se jih globoko zakoplje, daleč vstran od gospodarskih poslopij. Vsak je po zakonu dolžan pojav kolere prijaviti naj bližji oblasti, da čimprej ukrene vse potrebno, da se bolezen ne razširi, o tej. bolezni je treba vse temeljito razkužiti, manj vredne predmete sežgati in je najbolje, če se na takem dvorišču vsaj pol leta ne redi nobene perutnine.
Hudo krvavo drisko in navadno tudi pogin živali povzroča perutninska kuga, ki pa se vedno perutnine ne prime.
Kokošja difterija ali davica prav tako povzroča med perutnino veliko škodo. Ta bolezen se razvija zelo počasi in prehaja polagoma od ene živali na drugo, tako da so kokoši mesece in mesece bolne, ter ne dajejo nobenih dohodkov. Bolezen je pri mlajših živalih navadno smrtna, dočim jo starejše prebolijo. Bolezen nastopa v dveh oblikah: ali po-
pade samo greben, kjer tvori hraste, ne da bi živalim v večji meri kaj škodila. Navadno pa nastopa resnejša o-blika davice, ki se očituje z vnetjem vseh vidnih in nevidnih sluznic v območju glave in vsega telesa. V nosu in očesu se pojavijo gnojni izcedki. Proti davici je zaščitno cepljenje, ki traja eno leto.
Jetiko ali tuberkulozo nalezejo živali druga od druge. Razpoloženje za to bolezen je podedljivo. Bolezen se razvija zelo počasi, mnogo počasneje kakor davica. Dolgo časa se živali prav nič ne pozna, niti nesnost preveč ne peša. Šele v visokem razvoju bolezni začno živali vidno hirati in kmalu poginejo. Obolenje se redno pojavlja na prebavilih, zlasti na jetrih in črevesju, ter se bolezen prenaša z blatom bolne živali. Proti tej bolezni je edino zdravilo, da se obolele živali pokolje in se vzredi popolnoma nov, odpornejši kurji rod.
Bolno perutnino ni težko prepoznati od zdrave. Medtem ko se zdrava živahno giblje, ima rdeč greben in podbradek, živahen pogled, gladko, prilegajoče se perje in dober tek-
Pri vseh, posebno še nalezljivih boleznih je pomniti, da se jih lažje prepreči kakor o-zdravi.
Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica
Službe dobe:
OT išče gospodične od 18-35 leta, ki obvladajo nemščino, da se bo do izvezbale za telefonistinje. Dalje mladeniče, tudi take, ki nemščine ne znajo, da se izvež-bajo za telefonske inštalaterje pri gradnji daljnovodov.
Vsi, ki imajo veselje in zanimanje za tako izobrazbo, naj se zglase pri vodstvu OT, gradbeno vodstvo v Peschieri (Lago di Garda).
\
1
ADRIA
JLLUSTRIERTE
danes itooašteotffca!
Jerzy 2ulawski:
jLa
srebrni obli
Malce je okleval, potem pa je dejal:
»Zdaij je že vseeno — zdaj vam lahko poveni...«
In začel je pripovedovati počasi, s tihim glasom, iki ga jo kdaj pretrgal utrip srca in težka sapa.
»Se še spominjate mrtvega mesta v puščavi pod Tremi glavami? Se danes ga vidim pred sabo, z vsemi njegovimi podrtimi stolpi in razpadlimi vr ati • ■. Vem, da bam umrl, a še zdaj mi je žal, da ga nisem obiskal. Toda, stvar je bila takale . • • Ko sem stopil iz voza, sem moral hoditi po kamenju, ki je bilo na las podobno razkopanemu tlaku stare rimske ceste kje v Švici ali laških Apeninih •. Nazadnje sem prispel na zložnejšo pot, Mesto je bilo pred mano kakoir na dlani- 2e sem do pičice razpoznal velikanska vrata s polovico oboka in mogočnimi podboji kfe, ko ....«
Zgrabil naju je za roke in se nekoliko dvignil v postelji- Oči ie imel ši-
roko razprte, mrliškobledi obraz je bil zelen-
»Vem«, je govoril, »vam se dozdeva in tudi meni sc je dozdevalo nekoč, da je edina resnica ■— znanost -.. na izkustvo oprta znanost, ki jo moraš ujeti v matematične formule • - -Pa vendar — stvari so čudne, zagonetne ... Smejte se mi, če vam je prav, to stvari ne spremeni- Malo stvari vemo za gotovo, malo, bore; bore malo - - -«
Umalknil jo za hip in nas pogledal, kakor bi hotel dognati, ali se skrivaj no norčujemo iz njegovih besedi, toda bili smo tihi in zatopljeni vase. Oddahnil se je in nadaljeval:
»Takrat sta vstali pred mano dve senci — Tle! Dva človeka, mrliča, dve pošasti sta stopili izpod vrat in se napotili proti meni . • • Noge so se rn.i šibile — zaprl sem oči, da bi pregnal privid, a ko sem jih odprl znova, stal štiri korake od mene stala — brata Romognera. Držala sta se za roko, bila sta grozna — vsa krvava, zabuhla!, taka, kakršna smo našli med razbitinami — gledala sta me s strašnimi očmi - .. Poznate me, da nisem ne bojazljivec ne praznovernež — toda verjemite mi, če vam povem, da sta bila tam in da sem ob pogledu nanju oledenel od groze- Nisem se mogel ganiti, obrniti. - - Takrat sta
mi začela govoriti, da, govoriti, in jaz sem ju slišal, čeprav ni bilo zraka, kakor slišim tukaj vas . • •«
»In kaj sta povedala?« sem nehote vprašal-
»Zakaj bi radi vedeli to?« je rekel-»Dovolj, da sem slišal jaz, dovolj . • • Povedala sta mi, kako bom umrl jaz in kako bosta umrla vidva . • • Napovedala sta dan in uro • •. In dejala sta tudi, da ne smeš brez kazni zapustiti Zemljo in da ne smeš brez kazni gledati skrivnosti, ki so prikrite človeškim očem. Bolje nam bi bilo — tako sta rekla — da smo poginili na Morju nalivov, kakor da smo mrtvim ukradli zrak in si podaljšali življenje samo zato, da bi trpeli, trpeli... Midva sva prišla za vami — tako sta rekla, dobro sem ju slišal — .najine smrti pa ste krivi vi, da, tudi vi - • •’ Oči so jima škodoželjno blisnile po meni.. • S spačenimi, skaženimi ustrni sta se zlohotno hohotala - - - V tistem trenutku sem opazil, da za njima stoji — 0’Tamor, ves bled, bel, koščen •.. Ni se smejal, pa tudi govoril ni ničesar, le gledal me je otožno, kakor da mu je hudo zame - ■ • Zakričal sem, zbral vse svoje sile, da sem odtrgal odrevenele noge od tal in se spustil v beg ... Pozabil sem na tisto mrtvo rhesto, pozabil na vse • • • Spotaknil sem se in obležal — čutil sem še,
da mi zmanjkuje zraka, potlej sem izgubil zavest...«
Umalknil je ves izčrpan, nas pa je obšla čudna otožnost- Globoko v sebi sem bil uverjen, da je bilo vse skupaj utvara, kakor sem še danes uverjen, da ni bilo tisto mesto nič drugega kakor privid, ki ga je zbudila nenavadna razvrstitev kamenja, a tega mu nisem upal povedati- A nazadnje --kaj se ve? Svet je poln zagonetk in skrivnosti- Na to zledenelo oblo so že stopili ljudje in z njimi je Prišla Smrt. Morda je s temi ljudmi in njih spremljevalko Smrtjo prielo sem turi tisto neznano, ki se tam na Zemlji smeji v brk slehernemu znanju, raziskovanju in dognanju.
Nato je Tomaž pol ure spal-Brž ko se je zbudil, je hotel vedeti, kje smo- Povedal sem, da se bližamo koncu Prečne soteske in da v kratkem pridemo na Morje mraza- Gledal me je. kakor da me ne razume potlej je dejal:
»A tako, tako -.. Jaz pa sem sanjal. da hodim po Zemlji. • •«
Obrnil se je k Marti:
»Daj, pripoveduj mi, kako je na Zemlji...«
In Marta ej jela pripovedovati: Sinje, sinje je nebo nad zemljo in po tem nebu gredo oblaki- Na Zemlji je mnogo, mnogo voda, na Zemlji
šume oceani. Ob morjih — obrežju in prod in biserne školjke, a dalje ob rekah so loke in krhki, dehtivi, rosni cvetovi... Za lokami so gozdovi, živali in ptice, ki v rosnih jutrjh pojo . -. Kadar veter veje, šumijo morja; buče gozdovi in trave šelestijo . • •
Tako je bajala otroško preprosto, nam pa je bilo, ko da poslušamo prelepe, čarobne pravljice. Bolnik je na-laliko premikal ustnice, kakor da ponavlja za njo: buče gozdovi — šelestijo trave...
»Nas ne bo tam nikoli več«, je nazadnje glasno dejal-Marta je iznenada zaihtela. Dalje ni mogla vzdržati. Celo je naslonila na rob mrežnice in se tresla v neutolažljivem, težkem, brezupnem joku-»Nikar, nikar,« jo je miril Tomaž in so nalahno dotikal njenih las s svojo dlanjo. A tugi njega je že dušilo v grlu- Obrnil se je k nam in nas jel blazno rotiti:
»Rešite me! Imejte usmiljenje z mano! Ne, nočem poginiti! Tukaj ne! Tu je tako strašno! Rešite me! Jaz hočem živeti, še živeti -. • Marta •. •« Kaj smo mu mogli odgovoriti? Soteska gre h kraju- Morje mraz S se že odpira pred nami. Bolestno prepričan som, da pridemo čez to planoto sami, brez Tomaža-
(Nadaljevanje sledi.)