Q. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e venerdi. - 5 marzo 1926. Posamezna številka 25 stotink. Izhala: vsako sredo zjutraj in vetck zlutraj. Stane za celo leto 15 L » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslune naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Št. 18 V Go riet, v petek 5. marca 1926 Leto iX. Nefrankirana visma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se placalo v naprej. List izduia konsorci) »GORIŠKE STRAZE*. Tisk Zadružne tiskarne v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prcj Scuole). — Teles, int. štev. 308, Zdrobite verige! Tržaški in koperski škof dr. A. Fogar je izdal za velikonočni čas ^~ö pastirski list, ki govori o zelo nerečem sodobnem vprašanju, o krščanski družini. Kot rdeča nit Prepleta skofova razmotrivanja s[edeča plemeniiii zamisel: »Kr? Ščanska družina naj goji temeljnc družabne kreposti in naj preobra* zi družbo.« Beseda prevzvišenega je pripro; s'a, topla in iskrena. Prihaja od St>ca in bo äotovo nasla tudi pot do src vernikov. Naj v vzgled na; vfdemo dimes odlomek, ki uteme; 'hije potrebo, da se krščanska mU SW udejstvi v življenju. Škof pravi: »Dandanes se toliko govori in Mše o spošiovanju, ki smo ga dob zni veri, poudarja se, da mora imeti vjra vpliv na javno in privatno življenje, na solo in družino. Mi Se tega odkritosrčno veselimo! Če se ne motim, se misli tu na našo katoliško vero z vsemi njenimi r?snicami, z njeno nruvnostjo in Zskramenti; saj je katoliška vera, yer« skoro vseh prebivalcev našega kraljestva in je pripoznana tudi od države. »Vse vere so enako dobre«, *° reklo je izšlo od framasonov, ""- ki danes niso več v modi pri nas 7~ $ tern namenom, da ne bi po no; vzni veri živeli. Pri mnogih so svoj namen dosegli. Framasonstvo res ^irna več fiste moči kot prej, toda Povejte mi, zakaj kljub temu še velja pravilo: »Vse vere so enako dobre« in kar je še hujše, zakaj ^elik del res nič več krščansko ne *'W. Ni dosti,da obsojate frama; Sonstvo, da obžalujete škodljiv vPliv, ki ga je imelo v verskem in Ktiivstvenem oziru v soli, zabaviš; čjh, družbi in pri oddaji služb. Zdrobite ie verige, bodile verni!« Potem govori prevzvišeni na na; sfc>v izobražencev: »Izobraženci! Vi ne veste, kako "o naše Ijudstvo srečno, če bo vU ^e/o, da ste postali verni. Kakšen 'eP zgled bi mu dali! Koliko važnih vnrašanj bi s tem rešili v korist v$em in nobenemu v škodo, koliko ?'a bi odpravhli in kakšen upliv bi lrneli. Kar se tiče drii&h veroizpot v nost« mršava. Prepričani r,mo, da ne bo nikdar več voskuša! prodajati svoje »filozofije« o verstvu kakor je to storil v Gorici in tudi po drw'ih uciteljskih zborovanjih. Z razglašanjem svojih naukov je sto; ril svoüm višiim zelo shibo uslugo, njegove trditve se pred škofovo besedo razblinijo kot pene v solncu. Drugič: Pobožna »Edinost«, k se s tako donkišotsko korajžo spušča v boj za krščanske resnice in tako sveto naglaša svojo gorečnost za krščimsko moralo, neločljivosi zakona in krsičnnsko vzgojo mladi; ne. naj prečita odstavek namenjen izobražencem. Zlasti naj si dobro oüleda in premisli skofov stavek: »Zahtevamo pa. da öotovi puste pri miru našo vero!« Ko bomo pri prjliki še mi postregli dvoličnim »hdinjašem« s par dejsfvi iz nji; hovega vsakodnevnega življenja, ko bomo napravili par primerov med njihovimi besedami in dejanji, potem bo njihove napihnjene ver; ske vneme konec Kakor smo jih ze davno snre^ledali mi in vse uvi; devno naše Ijudstvo, kakor jih do; bro pozna njihov duhovni nad; pastir, tako bo njihovo pobeljeno svobodomiselstvo spoznala vsa na; ša javnost. livaležni smo irzahkemu knezo; škofu za odločnost, s katero hoče razbiti verip.e. v katere hočejo vl^leniti naše Ijudstvo ruzni krivi preroki. Kaj se godi po sveiu? V zadnji številki smo govorili o dveh političnih do^odkih, ki zani* mata evropske politične možc. To so dogodki, ki oznanjujejo, da bodo države krenile po drugi politični poti kot doslej. Politika novih »blokov«. Jutfoslovanska vlada je poslala v Rim svoje^ja zunanjega ministra. ki se je domenil z Mussolinijem za složno nastopanje proti Nemčiji. To se pravi z drußimi besedami, da Italija vedno bolj širi svoj vpliv po Baikanu in da bo v doßlednem easu namesto Malega sporazuma nasto* pila zvezii Jugoslavije z iužno ev* ropskimi latinskimi državami. Čehi in Poljaki so dejansko po svoji po? litiki že navezani na Francijo in Ita* lijo. Na tak način imajo južne dr? žavc Nemce v svojcm obroču. Tre* ba je dobiti še Jugoslavijo, ki naj kroti Mažare in Avstrijce. Zdaj bo tudi razumljivo, čemu se predvsem Francoz poteguje, da dobi Poljska stalncga zastopnika v Društvu narodov. Italiianski diplo? matje niso do zadnje^a hoteli nie reei. Šele po obisku Ninčieevem v Rimu sta tudi Jußoslavija in Italija podprli poljsko zahtevo. Pri zeleni mizi v ženevski palaei bosta potemtakem sedela dva ta* bora nasproti. Nemci bodo na eni strani; na njih strani bodo bržkone tudi Ani^leži. ker se že itak boje skozi vso svojo z^odovino premoe* ne Francijc na kopnem; nemška zamera bi jim pa povzroeila težave v kolonijah. Na druqi strani pa bo* do Francija, Italija in njih zavezni* ce. Tako smo sreeno prijadrali do časov, ko se v sami mirovni palači začenjajo diplomatična spletkarje= nja. Žačela bo tako zvana politika »blokov«. Pri taki politiki sc pa kaj rado uganjajo le politiene kupeije, ne pa delo v bla^or ljudstev. Ena država išče zaveznika, da drži z njim mcjaša v šjihu; ta zopet išče eetrteßa. da ustvari spet takozvano omajano »ravnotežje« in ta igra se plcte toliko easa, dokler ne pride do kiike.aa na^lega poloma vseh »blokov«. Nemci so razburjeni. Zahtcve raznih držav po stalnem zastopstvu v Društvu narodov niso Ncmccm nie všcč. Razumliivo. Oni so menili, ko so okrenili hrbet zve* zi z boljševiško Rusijo in podpisali po.^odbc v Locarnu, da bodo na za* padu kmalu dosegli prejšnjo ob^ last. Zdaj pa eutijo, da üm Še predno pridejo v Ženevo vežejo roke. To je tudi javno povedal ncmški državni kancler dr. Luther v Hamburgu. Pri slovesni pojedini, ki so jo tarn priredili njemu v po* east, je imel velik političen govör o sporu v Društvu. Dejal je, da je Isicmeija prosiia za vstop v tako Drustvo narodov kot ie obstojalo doslej, ne pa v tako, kot ie hoeejo Francozje. Nemci da ne morejo prepustiti, da bi Poljska prav zdaj želela biti ud, ko s tem tako očitno naperi ost francoske sulice v nem= ško sree. Na koncu ^jovora ie pa še povzdi^nil Luther svoj tflas v svari^ lo, češ, zavczniki bodo zdai s svojo trmo kar na en mah vničili vse pri* dobitve locarnske politike, ec ne uvidijo upravičenosti nemškega stališča. Skrivnostni prsti. Vsemu svetu je po vojni nekako vcepljeno prikrito sovrastvo do »tfermanskih barbarov« Nemcev. Dosti tega sovraštva je upraviče* netia. $e vee pa, ni nas strah pove* dtiti, pa je umetno stvoriene^a. Zdaj se ne bomo povpraševali, kaj zla so ueinili Nemci Francozom ali narobe, marveč hoeemo pokazati na neke skrivne prste, ki mečejo suhljad na žerjavico, da lahko švit** ne plamen. Veekrat smo že povedali, da ho* ee tri dele nemskeßa delovnega ljudstva mirno delati v sporazumu s sosedi. Toda ostala četrtina in ta ima sredstva v rokah, huiska dalje. Vsem so znane različne pol javne bojne or.^anizacije, ki pod pretvezo eiste domovinske ljubezni mešctii* rijo za eno stranko: navadno se pa šc puste, kot plačanci izrabliati od velckapitahi. Takih zvez ie povsod ne samo v Nemčiji dovoli. Te na? cionalistiene or(4anizaciic .ijrojejo misel na stari nem.ški imperializem in na monarhijo. V zadniem času se je zaeela v Nemeiji pa še poseb* ne vrste propaganda. Izhajaio nain- ree debeli zvezki diplomatskih li? stin, kjer skušajo razni profesorji dokazati. da ni Nemeija prav nie kriva svetovne vojne. S tem hoeejo reei, da so vsa ponižanja, ki jih je morala Nemeiia za kazen prestati, kriviena in da se morajo vrniti sta? re nemške dinastije in stari nemški duh. Kajpak padaio taka zlohotna semena v ljudsko dušo in io otru? jejo ter podzavestno našeuvajo proti dru.aim narodom. Tako slavi ta hudičev nacionalizem spet svoje zmaj4e v po^ubo elovestva. Nemški »časopisni kralj«. Dandanes si je menda že vsakdo na jasnem, da časopisje ustvarja javno mnenje. Sam sedanii papež je izjavil časnikarjem, da ie tisk svetovna velesila. ki s svoüm stra* hovitim orožjem lahko ustvari obi* lico dobrega, povzroči tudi lahko kupe gorja. Neki učcnjak se je iz« razil, ee bi danes živel sv. Pavel, apostol narodov, bi gotovo postal časnikar. Veliki pomen časopisja pozna jo vsi tisti, ki imajo moč v rokah. Ka* pitalisti ga podkupujejo s težkimi miljoni, da ne vzburkaio delavskih množic proti njim; vlade ga podku* pujejo, da piye njim v prilog. Kdor hoee ustvariti javno mnenie se po* služi tiska, ki se vrine v zadnjo ko* čo in dosežc svoj namen. Danes je veeina easnikov v Nem* čiji nacionalistično usmeriena. Po* sebno izven glavnih središč. Zakaj? Ker vlada danes nemško republiko nekronani nemški krali, finaneni svetnik dr. Hugenberg, ki ima ob* last nad 57 odstotki nemškega ča* sopisja. Njegova moč. Mož je znal s svojo spretnostjo in trgovskim talentom pridobiti vpliv in prvo besedo pri sedmerih največjih bankah, ima celo vrsto papirnic. celo filme izdeluie. Nje* gov koncern je obsegal lani že 1200 easnikov, letos jih plcše, kakor dr. Hugenberg piska že 1600. Glavna njegova moč na javno mnenje pa obstoja v njegovih dopisnih uradih s posebnimi velikanskimi brezžieni* mi postajami. Vse svoje moči pa je Hugenberg postavil v službo desni* čarskih velekapitalističnih strank. Izven njegovega vpliva stoie še re* publikanski in centrumaski tisk. Se razume, da ves ustroi Hugen* bergove velesile, posebno TU* do* pisni urad (Telegraphen*Union Pressfunk), služi nacionalistieni mi* sli in težki industriji. Njegovi do* pisni uradi sestavijo o kakem do* godku brzojavko in jo priredijo, kakor dobe navodila od svoiega glavarja. Taka brzojavka pride v časopise, ljudje berejo, verjamejo in naenkrat ie javno mnenie tako ustrojeno, kakor je »časopisnemu kralju« prav. Brzojavke o raznih nemirih in slabem položaiu v Ru? siji so sc vse skuhale v teh kuhi* njah. Hugenberg je izdal kratko povelje in drugo jutro so že proda* jali na ulicah liste, ki so hujskali proti, ko je sei Stresemann podpi* savat v London locarnske pogodbe; Hugenbergovo delo je tudi izstop nacionalističnih ministrov iz vlade. Tako se širi njegova moc\ ki je zo? pet v omenjeni službi nacionali* zma, ki zopet ni nie drugega kot le ponižen hlapec fabrikantov in ban? kirjev. Republikanska Nemčiia se bo morala zelo truditi, da iztrga nem? ško javno mnenje od tega vpliva. H koncu nai omenimo še. da se tudi med Slovenci najdejo časopisi, ki ne posegajo v javno /ivljenjc iz načelnih razlogov marveč zastran osebnih koristi nekaternikov. Iz povedanega je razvidno, kako če? stokrat udarjajo skrivni prsti na tipke, ki mesto blažilnih melodij igrajo speve maščevanja med ljud? stvi. Te melodije se žal, čuiejo tu* di pred veeerom zborovanja Dru* štva narodov. Stran 2. »CjORISKA STRATA« DNEVNE VE5TI. PROTI ODERUŠTVU. V naše uredništvo in v tajništvo naše politične organizacije prihaja vsak dan polno strank, ki se bridko pritožujejo nad raznimi posredo= valci in odvetniki zaradi premasts nih racunov. Znani so nam slučaji, ko so si gotovi posredovalci pridr? žali za svoje delo po polovico ce? lotne vojne odškodnine. Za delo, ki bi bilo vredno 100—500 lir, si razni gospodje posredovalci zaračus najo po 1000—6000 lir in še več. Proti temu oderuštvu bo naš list ods slej vodil ostro borbo, ker ne mo« remo dopustiti, da bi se naše revno ljudstvo na tak sramoten in podel način izžemalo. Prisiljeni bomo pri* ti z imeni na dan, če prizadeti go* spodje sami ne spoznajo svoje brezvestnosti in nesramnosti. Vsak posamezen slučaj oderuštva bomo prijavili državnemu pravdništvu. Nečloveškega in krivičnega izže* manja mora biti enkrat konec. Po* zivljamo naše Ijudi in posebno nas še izobražence, da nam javijo vse slučaje oderuštva, za katere dozna? jo. Slučaji morajo biti. to bodi pos sebno podčrtano, resnični in dokas zani. Osebna vest. Č. g. župnik*dckan Valentin Pi? pan iz Renč je dobil te dni ugodno rešeno prošnjo glede italiianskega državljanstva, ki mu je bilo prizna? no. Iskreno častitamo! Operni tenorist Marij Šimenc, naš goriški rojak. ki dcluie sedaj na zagrebški operi, se mudi te dni v Gorici, od koder odpotuje na štu* dijsko potovanje po raznih itali? janskih mestih. Novo okrožje »Prosvetne zveze«. Zadnjo nedeljo se je ustanovilo v Bovcu novo okrožje »Prosvetne zveze«: Bovško okrožje. Pristopila so trj društva: čezsoško, loško in bovški mladinski krožek. Po dalj? šem načclncm predavaniu odpo? slanca »Prosvetne zveze« ie bil iz? voljcn sledeči odbor: predsednik Ivan Šuler, taj. V. Stanič, blaß. Čer* nuta Mihel. Žclimo novemu okrožju obilo uspchov. Za železničarjesvpokojence. Organizacija državnih vpokojen? cev za Julijsko Benečijo nas obve? šča o slcdečem: Kakor je znano je vlada izdala odlok. ki proglaša za definitivne vse provizorične rešitve pokojnin? skih prošenj vpokojcncev nekda? njih državnih železnic. Ta odlok vsebuje tudi člen, ki določa, da se morajo vsi eventuelni prizivi vloži? ti tekom februarja. Ker pa so vpo? kojenci doznali za odredbo zelo kasno, se je pri finančnem ministru doseglo, da se ta rok podaljša. Or? ganizaciji v južni Tirolski in naša v Trstu sta poslali že v Rim odvet* nika Olivierija odnosno Bianchija, ki sta nesla na ministrstvo prve prizive. Obenem se izdela tudi spo? menica za ministre in tozadevne komisije. Vsem vpokojencem bivše državne ali južne želczniee, ki še ni? so svojih prizivov vložili. svetuje* mo, naj to brž store in pošljejo prošnje potom odv. Bianchija, Via Torre bca. 27, Trst. Tečaj za občinske upravitelje in uslužbence. Ravnateljstvo tukajšnje trgov* ske šole näs obvešča, da bo v nede- ljo 7. t. m. ob 11. uri dopoldne otvorjen z uvodnim predavanjem odv. Pernc poscben tcčai o vodstvu in uradovanju v občinah. Tečaj bo važen ne le za obč. tajnike in urad* nike, marveč tudi za tiste, ki imajo željo postati poteštati. Predavanja se bodo vršila ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Naročnikom »Našega čolniča«. Drugo številko smo odposlali še vsem lanskim naročnikom. Z mar? cem pa bo uprava ustavila list vsa« kemu, kdor ni poravnal naročnine ali sc vsaj javil kot naročnik. Na? prošamo vse naše fante in dekleta, naj ta mesec znova agitirajo za to naše edino slovensko mladinsko prosvetno glasilo. Dopise za mar? čevo številko je treba poslati naj? kasneje do 10. marca. Koncert. Pevsko in glasbeno društvo v Go* rici priredi v soboto ob 8. uri zve? čer in v nedeljo ob 4. uri popoldne v Trgovskem domu svoj običajni koncert. Vstopnice so po 10, 7, 5 in 3 lire. Politični obiski. Za jugoslovanskim ministrom Ninčičem sta se podala na pot v Rim še grška zunanji in prometni minister. Hočcta skleniti z Musso? linijem še tesnejše prijateljstvo. Italija bo potem imela na Baikanu in po Sredozemskem morju prvo besedo. Za morjem teče rdeča kri... Na maroški obali še pokajo pu? ške. Abd?el?Krim je začel z novo ofenzivo in pregnal Spance iz važ? nih postojank. Tudi Francozom zdaj slaba prede. Vstaši so znali izrabiti sedanje dcževje in potiska? jo Francozc proti moriii. Francoski poročevalci brzojavljajo domov, da to še ni glavni rifanski napad. Tako beremo v »Piccolu« in drugod, da bodo po* slanci Slovenske Ijudske stranke hudo nastopili proti ministru Nin? čiču, ko se bo vrnil domov. Prijeli ga bodo, zakaj da ni v Rimu niti besedice spregovoril v prilog slo? venski narodni manjšini. Niso tiho. Zadnji dan v februarju so bile na Dunaju spet hude demonstraci? je za neodresene brate v južnih Ti? rolih. Zahtevali so, da mora o tern govoriti Društvo narodov. Ima prav ali ne? Na nekem shodu v Monakovem je znani minister Held, ki ie zane* til spor med Ncmčijo in Italijo, de? jal: »Kot Nemec sem govoril odkri? to o tern, Cesar je bilo srce polno. Pae ne bo držalo, če sem min. pred., da bi ne smel tega Povoriti kar sem mislil.« To je povedal zato, ker so mu nekateri očitali, da bi bil zastran političnih razlogov moral takrat molčati. Vedni bolnik. Po Beogradu se je spet zvedelo, da je stari jugoslovanski krmar Ni? kolaj Pašič obolel. Zdravniki pra? vijo, da ni hudega. Vztrajen pa je, ker noče dati krmila iz rok. Tu in drugod. Na Švicarskem. kjer so trezni in pametni ljudie potrošijo za vojake in kanone le 10 odstotkov od vseh državnih izdatkov. Drugod pa ko? maj ostane 10 odstotkov za pamet? ne in koristne reči (sole, bolnišni? ce, ceste, ubožce, knjižnice itd.). Za vojne sirote. Mcstno županstvo nas obvešča: Pri mestncm anagrafskem uradu je na vpogled razglas videmske pre? fekture (odbora za zaščito in po? moč vojnim sirotam), ki govori o zdravljenju vojnih sirot v morskih in gorskih zdraviliščih. Vojne vdove lahko dobe pojasni? la ob uradnih urah. Prošnje za sprejem v zdravilišča pa morajo biti vložene že do 30. marca. Važna knjiga. Nemški poslanec dr. Sternbach je izdal v posebni knjigi kraljevi odlok ? zakon z dne 22. maj a 1924, St. 751, ki govori o nreureditvi skupnih uživalnih pravic (Riordina* mento degli usi civici nel Regno). Knjiga prinaša zakon v italijan* skem izvirniku in nemškem prevo? du. Poleg tega je dodal poslanec tudi daljši, stvarni uvod v nemšči? ni. Knjigo dobite v Katoliški knji? garni v Gorici. Vere na Cehoslovaškem. Čehoslovaška je znana, če že nc kot protiverska dežela, pa vsaj kot versko brezbrižna. 13 in pol miljo? na prebivalcev je razdeljenih na 20 različnih veroizpovedani. Nckaj eez 10 miljonov je rimskih?katoli? kov. Po uradnih izkazih so od leta 1920. padli za več kot en miljon! Narastli so pa prebivalci, ki se pro? glašajo za brez vere; teh ie že tri cetrt miljona. Na Češkem (brez ostalih delov države) ie že izmed 100 prebivalcev 10 brez vere. Gospodarstvo. Vojnim oškodovanceml V zadnjem času prejemajo stran# ke vedno več vojno ? odškodnin«1 ! skih likvidacij od tržaške finančne , intendence. Te likvidaciie obsegajo ; večkrat premičninsko, zemljiško in j stavbinsko vojno odškodnino; v mnogih slučajih pa samo eno ali drugo od gori omenjenih vojnih odškodnin. Vsak vojni oskodova* nee nai takoj pregleda dobro do* tične račune in če najde, da je ra* čun v njegovo škodo nepravilen, ' naj se pritoži proti računu pri pri* stojni vojno ? odškodninski ko* • misiji. I Postopanje registrskih uradov. V tajništvo K. D. Z. in v naše \ uredništvo prihaja veliko strank, ki se pritožujejo nad postopanjem re* fistrskih uradov in posebno še go* riškcra urada pri določevanju vrednosti pogodbenih predmetov. Res2istrski urad dviga brez vsakega usmiljenja trgovske cene pogod* benih predmetov tudi pri starih po dneh; v Avstralijo: _ »Re d'Italia« 15. marca 1926. Inforrnacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopuik F. Rosich. Gorica, Via ContavaUe št. * Röütgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko pFimapijo Qi i n noi! ü GORICI, C0R5Ü VITT. EM. III. Št. H SPRE3EM9 OD 9 - IZ IN Z - 4 Zdraunih za zobe in usta Dr. LOH KR9IGHER sprejema vsc dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. Dp. Ivan Smerchinich zdravnik radiolog v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju,, izvedenec v radiologiji jfe začel zopet sprejemati in sicer vsak dan od 8 do I lire. Zdravljenje z X žarhi SEMENIŠKA ULICA 24 (Baderjeva hiša.) TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množfni pri „Zadružni žganjekuhi" v Dortibergu RESTWRACIJA „UNION" ===== GORICA - VIA. GARIBALDI 1O ===== otvorjeno 1. msrcö 19Z6. Popolnoma prenovljeni prostori. Velika obednica. Prostori za zborovanja. Priznana kuhinja. Domača in tuja vina. Točna postrežba. Lastnik : Serafin Joos in sin. Sprejmem krojaškega pomočnika dobro izučenega v velikem in ma; lem delu. Plača po zmožnosti dela. Bremec Franc, krojač, Podbrdo. LUDOVIK ZOTTER Obce znani brivec in vlasuljeir v Gorici na Travnihu, nnsproti vodnjahu, št. 17. se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi. V zalogi ima vlasulje krep, mastik itd. priprax e Šminkanje po zmernih cenah. Poseben salon za ženske. IzvrŠi se strižanje na bubikopf in garcon, onduliranje, pranje na Shampoing i. t. d. i. t. d.