102340 . .. ..* SOGIETAS HISTORICO-NATURALIS GROATIGA. TOPLI® RAZMERE ZAGREBA II LJUBLJANE. SPISAT, FERDINAND SEIDL. PREŠTAMPANO IZ „GLASNIKA HRV. NARAVOSLOVNIH!A DRUŽTVA**. II. GODINA. ZAGREB. TISKARSKI ZAVOD „NARODNIH NO VINAH “. 1887 . / #Z34’C> 102340 Ziračna toplina katerega koli kraja zavisi od solnca in pomika se praviloma žnjim. Živosrebrna nit v toplomeru ima svoj redn dnevni in letni obhod kakor solnce. Tekom dneva in slično tekom leta ima se toplina z najnižjega stanja zdržema dvigati kakor solnce, doseči najvišjo stopinjo ter potem polagoma nepretrgano upadati. Kedar topli žarki zasinejo z iste točke nebesnega oboka povrniti se ima vsakikrat i. določena’-osnovna (normalna) to- plinska stopinja. — Jakost solnčnega učinka določujejo fizikalne razmere, ki izvirajo iz zemljepisne širine in topografnih odnošajev dotičnega kraja. Od onih zavisi vpadni kot toplih žarkov, te so¬ delujejo, ker poglavitnega dela toplote zrak ne vsprejema na¬ ravnost od blestečega iztočnika, nego od razgretega površja zem- skega. Koliko solnčnega vpliva tla povzamejo ter oddado, to od¬ ločuje razmerje kopnega in vode, in pa fizikalne ter kemijske lastinitosti tal. Zaman so se trudili fiziki vzhvatiti odločilne vplivnike po¬ samezno, ter je zediniti v matematiško formulo, ki bi točno iz¬ ražala toplinski tir dotičnega kraja. Vendar je možno isti smoter bolj ali manj natanko doseči drugim potom, dasi so razmere še bolj zamotane, kakor smo jih označili. Solnce vzrokuje namreč i velika — na videz brezredna, slučajna — kretanja v atmosferi kot zakonito urejene sisteme vetrov, ki neso simo gorkoto tamo hlad preko širnih ozemelj ter vselej potisnejo njih toplino iz pravilnega tira sedaj navzgor sedaj navzdol. Da se mnogolična zamotanost razjasni, posebej motrimo pomikanje topline tekom dneva in ono tekom leta, ter 4 (46) poskusimo iz jednega in drugega tira izpraviti brezredne, slu¬ čajne motnje. Ako se opazuje toplomer ves dan uro za uro, ter deli svota napisanih zneskov s 24, tedaj nastane pravi dnevni popreček topline istega dne. (Kjer se je nekoliko let tako opazovalo, tam zadostujejo kasneje tudi trikratna opazovanja na dan ob ugodno izbranih urah.) — Poprečki vseh dnij leta predočujejo pomikanje topline tekom vsega leta. Da bode pregled olajšan, zjedinimo dnevne topline slehernega meseca v mesečni popreček. Ne sme se pregledati, da so pojedina opazovanja toraj tudi poprečki sestavljeni a) iz pravilnega, osnovnega zneska, ki pristuje dotični časovni dobi in b) iz neznane motnje. Toraj velja izraz t = T ± s a) ako t pomenja opazovani, ali iz opazovanj povzeti znesek, T pra¬ vilni, osnovni znesek, in s količino motnje, ki je sedaj positivna, sedaj negativna. Kedar se ista časovna doba (ura, dan, mesec) v prihodnjem letu povrne, zakriva normalno toplino T druga motnja +. s’ in toplomer nam javlja znesek t’ tako, da je t’ = T ± s’ b) Na prvi pogled pričakujemo, da se T iz označenih dveh jednačeb more določiti. A varali bi se. Vsaka druga dvojica let objavila bi namreč tem potom drugačen osnovni znesek T, ki je vendar za jeden in isti časovni oddelek nespremenljiv. Verjetnostni račun pomore iz zadrege. Uči nas, da izide istini najbližnji znesek iz mnogokrat opetovanih — toraj mnogoletnih opazovanj. Ako se je toplina istega dne v letu napisovala n let tedaj bode T = 2 1 ~ 2 (± s ) n c ) Po zakonih slučajskih je pričakovati, da se svota positivnih motenj tem bolj bliža oni, ki ima nasprotna znamenja, čem večje število opazovanj je vzetih v poštev. Ob jednem se 2 (± s) bliža ničli. Ako tedaj vzamemo n d) to je, ako aritmetiški popreček opazovanj smatramo kot osnovni znesek, zakrivimo tem manjo napako čem večji je imenovalec n, ki znači število opazovanj. (47) 5 Izkušnja uči, da dnevni poprečki topline niti s stoletnega napisovanja niso oproščene motenj in še ne kažejo pravilnega pomikanja topline od dne do dne tekom leta. 1 Povekšano iz- vestnost imajo mesečni poprečki. Umljivo je to. Saj je sestavlja tridesetkrat toliko opazovanj kakor dnevne. — Pridržimo jih toraj za preiskovanje normalnih razmer zlasti, ako je doba opa¬ zovanj primeroma kratka. Mesečni obroki so sicer tako širni, da z njih povprečkov ne razvidimo nadrobno, kako se toplina tekom leta nepretrgoma po¬ mika. A možno je na nje utemeljiti matematiško formulo, ki vzprime toplinski tir v vsaki točki. Razvidno je, da veže čas z in osnovno, motenj oproščeno toplino y — tesna vzajemnost. Matematik jo znači po svojem običaji takole: y = f (z) i) Uže Lambert 2 izumel je obliko matematiškega uzorca, ki je pripravljen izraziti vsakojak n ar a vin pojav, ki se polagano pomika dokler konča svoj obhod, potem pa se v istem redu in nespre¬ menjeni veljavi zopet in zopet povrača. A. Bessel 3 uredil je način računanja po tem uzorcu, ki se čestokrat namestu po obeh izu¬ miteljih zove le po slednjem. O toplinski spremembi tekom dneva tu ne bodemo govorili; v razpravo vstopajo prave poprečne dnevne topline. Obhodna doba toplinskega tira je toraj leto. Lambert-Bessel primerjata leto krogovemu obodu, čas šte¬ jeta s krogovimi stopinjami. Celoletna doba K ima 360°; oddaljenost onega odstavka letnega, čegar toplino želimo izvedeti, od početka leta bodi z v običajni, x v lokovni meri. Dvanajsti del leta na primer obsega 30°, jeden dan fff krogove stopinje. Sploh velja posled soraz¬ merja x : 2 n = z : K jednačba 1 Prim: . . E. VVahlčn. Der jalirliche G ang der Temperatur in St. Pe- tersburg nach 118-jahrigen Tagesmitteln. Repertorium tur Meteorologie Bd. VII Nr. 7 St. Petersburg 1881. 2 Lambert, Pyrometrie Augsburg 1779. 3 Bessel, Ueber die Bestimmung des Gesetzes einer periodisehen Er- scheinung, Astronomische Naehrichten, Altona, 1828. Glej tudi: M. Koller, Ueber die Berechnung periodiseher Naturerschein- ungen. Denkseh. d. kais. Akad. d. Wiss- Wien 1859. 6 (48) Lambert-Bessel-ov obrazec ima potem sledečo obliko: y=a 0 + a x sin (A x + x) + a 2 sin (A 2 2 x) + a 3 sin (A s -|-3 x) -f... 3) veličine a 0 , a,, a^ a 3 , . . . . A lt A 2 , A s . . . , so stalne za isti kraj in isti naravini pojav, a za druga mesta in drage obhodne pojave so različne. Treba jih je vselej določiti na podlagi opa¬ zovanj dotičnega pojava. One so izraz stalnim krajevnim opliv- nikom; glede topline zavisijo od zemljepisne in topografne leže dotičnega mesta. Najbolj lahko jih najdemo ako poznamo po¬ vprečne topline nekolikih obrokov leta, ki so jednakomerno čez celoletno dobo razpostavljeni. Če vzamemo dvanajst takih obrokov, ne smemo naravnost povprečne topline mesecev upotrebiti. Prvič se toplina ne pomika tekom meseca enakomerno; toraj ni dovoljeno mesečni povpreček smatrati kot povprečno toplino srednjega dne v mesecu. Drugič meseci niso jednako dolgi, raz¬ lični so toraj presledki, ki ločijo njih sredine. Izberimo si ob¬ roke tako, da pade prvi 15 krogovih stopinj posled početka leta ostali pa se vrste s presledki, ki po 30 stopinj obsegajo. Topline teh obrokov se gotovo ne razlikujejo mnogo od mesečnih po- vprečkov. Slednje bo treba le nekaj malega spremeniti. Oem manj pa so popravki, tem manja je njih napačnost, tem zaupneji so. Uže Plantamour 1 2 * je razsvetlil te razmere, a še le W e i h rauch 8 je učil, kako naj postopamo, da preustrojimo mesečne povprečke, kolikor se da točno. Pokazal je, da prva dva člena Besselove jednačbe zadosta strogo izražata tir toplinske krivulje, vsaj kolikor ga pripada sred¬ njemu delu jednega meseca. Za tak oddelek leta velja y = A -f- B sin (/J -j- x) 4) ali pripravneje, ako naredimo B sin /? = D in B cos /? — E y = A -|- D cos x -f- E sin x 5) A, D in E ni težko določiti. Povpreček katerega koli meseca bodi m, početck in konec meseca bodita oddaljena od početka leta (toje od polunoči med 31. decembrom m 1. januarijem) za oziroma § stopinj krogovih. Povpreček smemo kot pravi smatrati, toraj je 1 Plantamour Du clirnat de Geneve 1863. 2 Weihrauch, Ueber die Anwendung' der Besselschen Formel in der Me- teorologie. Oesterr. meteor. Zeitschr. XVIII 1883. (49) 7 m (£ — I 1 ) = y dx 6) Vstavimo integral jednačbe 5) in dobimo posled razvidne spremenbe: sin £ — sin £' cos £ J — cos £ A + D -41L ~ + E g _ £T = m 7) Istim načinom nastaneta nalični jednačbi za predidOci in naslednji mesec. S pomočjo vseh treh se določijo A, D, E, ter potem B in /9 jednačbe 4). Za vse mesece pridobimo sledeče zračni toplini Zagrebški pristojne pomožne jednačbe: I. Temelj jednačbam so mesečni povprečki Zagrebške topline; dodani so v koloni m. Prijavil jih je J Han n 1 in veljajo za tridesetletno dobo 1851 — 1880. Meteoroložke razmere Zagrebške napisujejo se od leta 1856. nadalje. Toraj je petletje 1851—1856 interpolovano. S početka je opazoval prof. g. Ant. Zeithammer, od leta 1861. pa opazuje prof. g. Iv. St ozir. V Ljubljani še je napisovalo do 1. 1857. na tamošnjem brzojavnem uradu, od tedaj opazuje kustos deželnega muzeja g. K. Deschmann. Kedor ve, da zaupna meteoroložka opazovanja zahtevajo zelo mnogo truda, skrbnosti, časovnih žrtev, vztrajnosti in neu- i Han n J.: Die Temperaturverhaltnisse der Osterr. Alpenlander. Sitzb. d. kais. Akademie d. Wissenschaften Wien. Math. — nat. Classe; II. Abt. vol. 90, 91 i 92 (1884 i 1885). 8 (50) mornosti, znal bode ceniti bogati zaklad mnogoletnih napisovanj Zagrebških in Ljubljanskih. Opazovatelje vodila je in vodi le lju¬ bezen do znanosti in krepka volja. Zatoraj spolnjujemo le mal del dolžnosti, ako jim izrekamo na tem mestu odlično spošto¬ vanje in najtoplejo zahvalo. Ako vstavimo zapored x = 15°, 45° 75° itd., pridobimo zneske, ki so vvrščeni v kolono pod j; to so želj en e topline dvanajstih jednako razdaljenih obrokov leta. Raz- •like r = y : — m so le majhne, kakor smo pričakovali. O zanesljivosti računanja se lahko osvedočimo. Ako rrp, m 2 , m 3 . . . . m 12 značijo povprečke januarija, februarija, marca, .... decembra, tedaj sledi povprečna letna toplina najstrožjim potoni poleg 31 m „ -f- 28 m a -(- 31 m 3 -j- . . . . -)- 31 m 12 __ -| 1 -1 A0°r, 365 Navedeni, jednako razdaljeni obroki leta pa nam podajejo kot aritmetiški povpreček 11T50°C; le za 0'001°G več od istinite veljave. Tolika točnost je povsem povoljna. Določiti imamo sedaj stalnice a in. A Bessel-ovega obrazca. Spomnimo se, da je sploh sin (a + /?)==. sin a cos /? -j- cos a sin /? in jednačba 3) povzame novo obliko: y = a 0 + a, sin Aj cos x -(- a, cos A x sin x -j- a 2 sin A 2 cos 2 x -j- a 2 cos A 2 sin 2 x + • • • • 8 ) Da si skrčimo število znamenj naredimo aj sin A, = p, ai cos A x = ep a 2 sin A 2 = p 2 a 2 cos A 2 = q 2 Besselova jednačba pridobi potem priprostejo obliko: y — a 0 -j- p t cos x + q, sin x + p 2 cos 2 x + q 2 sin 2 x -f-... . 10) ker velja obrazec za vsako dobo leta, todaj mora biti istinit tudi za navedenih dvanajst obrokov, ki so od početka leta oddaljeni (51) 9 za 15°, 45° ..Bolje ugaja našim namenom ako preložimo početek štetja na sredo januarija, ali prav za prav na obrok 15°. Lokovne dalje se na to umanjšajo za 15°, in postanejo zapored 0° , 30° , 60°. 330°, Imenujmo jih: x 0 , Xj , x 2 . X n , pripadajoče y pa y°, Ji r y 2 • • • • • • yu Istinito je toraj sledeče: y„ = a o + Pi cos x o + Ti sin x 0 + p 2 cos 2 X,, + q ž sin 2 x 0 -f.... y, =a 0 -(-p l cosXj + q, sinx 1 -j-p 2 eos2x l -|-q 2 sin2x 1 -f-_ yi. =a 0 + Pi cosx 11 4-q l sinx„+p 2 cos'2x 1J +q ž sin2x u + . . Iz teh jednačeb se dado določiti neznane stalnice, in sicer najbolje z »metodo najmanjih kvadratov"; toraj tako, da bo svota kvadrovanih napak Z (e 2 ) == Z ( — yn + a u + Pj cos n x -f q, sin n x + p, cos 2 n x + q, sin 2 n x -f . . .) 2 kolikor možno mala. Vzeti se pa ima zapored n = 0,1, 2, ... 11. Ako stopi svota kvadrovanih pOmot v najmanjino (minimum) tedaj so v posebnem tukaj veljavnem slučaji prvi diferencijalni kvocijenti: d Z (e 2 ) d Z (e 2 ) dJ(e‘) d2(e ! ) d^(e 2 ) _ d a„ d Pj d q, d p 8 _ d q, ' ' ' Te kvocijente zapored zračunamo, potem pa se ozremo na to, da je sin 0 4- sin 30 -f- sin 60 -j- ... . -j- sin 330 = 0 cos 0 -f- cos 30 -j- cos 60 -j- ... . -j- cos 330 = 0 Vsled tega se pridobljene vrste znatno skrčijo. Za določitev neznanih stalnic ostanejo sledeče jednačbe: 10 (52) a " tV (*• + yi + y2 + • • • • + Yn) Pl = | (y„ + Yi cos 30 + y 2 cos 60 +- + y u cos 330) qi = | ( Yi sin 30 + y 2 sin 60 + - + y u sin 330) 12 ) V obče: pi = I (y 0 + yi COS i.30 4- y 2 cos i.60 + ... + Yu cos i.330) rji = J- ( y L sin i.30 -j- Yi sin i.60 + y u sin i.330) Prvi člen Besselove jednačbe je toraj enak letnemu povprečku. Ako za p,, q,, p 2 , q 2 . . . . vvedemo njih vrednosti poleg izrazov 9), potem pridobimo zapored a l5 A,, a 2 , A 2 . . . . Za a,, a 2 , a 3 . . . . izberemo vselej positivno znamenje; z znamenj, koja imajo Pi, q,,; p 2 , q . 2 ; . . . . razvidi se v koliki kvadrant spadajo koti A 1; A ž . . . njih absolutno veljavo pa podado jednačbe tang A, = (i = 1, 2, 3, ....) 9 ' Ako privzamemo sedem članov Besselove vrste, tedaj imamo toliko neznanic kolikor jednačeb, kajti q 6 = 0 in sicer nezavisno od y 0 , Ji, 7* Vsa sistema jednačeb je toraj določena. Pridobljene stalnice vstavimo v vrsto 3) in nastane nam analitski izraz o toplinskem tiru Zagrebškem: y = 1M50 -f 11-175 sin (270° 19' + x) + 0-904- sin (320° 11' + 2x) + 0-166 sin (307 2 52' + 3x) + 0-311 sin ( 62» 6' + 4x) -f 0-179 sin ( 90° 43' + 5x) -f 0-154 sin (270° + 6x) Čas se tu šteje od sredi januarija na dalje; preustrojili bo¬ demo jednačbo tako, da se bo štel od početka januarija (od polnoči med 31. dcb. in 1. jan.) nadalje. V ta namen naredimo x = x' — 15° ako x' znači abscise novega štetja. (53) 11 Jedinica štetja pa je še vedno dvanajstinka leta, to je 30°. Hočemo li Besselovo vrsto porabiti, da z nje računamo dnevne topline, tedaj moramo vvesti mesto 30° presledek 1°; toraj na- mestu x' Naposled smemo na mestu x" zopet pisati x in Besselova analitska jednačba, ki izraža slehernega dne osnovno topimo Za¬ grebško, dobi konečno obliko: y = 11-150 + 11-175 sin ( x + 255° 19') + 0-904 sin (2x + 290 11') + 0-166 sin (3x + 262° 52') + 0-311 sin (4x + 2“ 6') + 0-179 sin (5x + 15" 43') + 0-154 sin (6x + 180° ) Čas štejemo od polunoči ki loči 31. dcbr. od 1. jan.; za sredino 3. dne januarija je toraj x = 2° 27-94' „ 8. „ „ „ „ x = 7» 23-83' itd. Ako prestopamo od petdnevja do petdnevja, ter vselej zra- čunamo y za vstavljeni x, dobimo znesek dnevne topline s 73 točk celoletnega tira. Sledeča tabela II. kaže tako vsprijeto to¬ plino vsakega petega dne v letu. Postavljena je vselej pod do- tični datum. 12 ( 54 ) V. (55) 13 Za računanje je Besselova formula v obliki jednačbe 10) najbolj pripravna. Napravimo si v ta namen tabelo, ki obsega logaritme trigonometrijskih funkcij cos x, sin x, cos 2 x, sin 2x . . . . (toraj 87G logaritmov, kojih absolutna veljava se deloma povrača). Vrsta pridobljenih toplinskih poprečkov za vsaki peti dan sme se smatrati kot aritmetiška vrsta: s pomočjo prve in druge diferenčnc vrste možno je toplino vmesnih dnij interpolovati po običajni formuli: an = a 0 -j - (”) a 0 -p (2) ^2 ao Sicer je lahko toplinski tir nepretrgan vpodobiti geometrijsko. V pravokotni sistemi koordinat predočuje naj se leto na abscisni osi. Jednaki oddelki na njej pomenjajo naj petdnevne presledke tabele II. Pristojne jim toplinske zneske dodamo kot ordinate. Konce slednjih pa premostimo prostoročno s krivuljo zdržema usločeno. Jasno je, da petinke presledkov na abscisni osi značijo dneve; pripadne jim ordinate kažejo toplino pojedinih dnij. Kri¬ vulja prav očem govoreč predstavlja celoletni tir Zagrebške topline. Naličnim potom nastane krivulja, ki vpodoblja tir zračne topline Ljubljanske z iste 301etne dobe 1851 — 1880. Osnovana je na podatke tabele III, ki velja Ljubljani popolnoma v istem smislu, kakor Zagrebu velja tabela I. III. Bessel-ova formula o Ljubljanskem tiru topline je sledeča: 1 1 Ferd. Seidl, Osnovna toplina Ljubljanska; Ljubljanski Zvon 1886. Ferd. Seidl Normale Pentadenmittel der Temperatur Laibachs; Zeitsch. der osterr. und deutschen meteorolog. Gesellschaft, Berlin 1886, pag. 419. 14 ( 56 ) y = 9-161 + 11-042 sin ( x -f 255° ) + 0-763 sin (2x + 280°25') + 0-278 sin (3x + 277»18‘) + 0-340 sin (4x -j- 1° 8‘) -f- 0-109 sin (5x — 1»17‘) -j- 0-141 sin (6x -|- 180° ) Tabela IV. javlja Ljubljansko normalno toplino poleg te formule računano za iste dni kakor tab. II. Zagrebško. (57) 15 Primerjanje obeh tirov bilo bi prenagljeno, ako ne razso¬ dimo preje za koliko napačni so najbrže mesečni poprečki, na koje ste utemeljeni formuli. Kajti one razlike obeh tirov, ki so v mejah verjetne napake, so negotove, in ne dovoljajo prav za prav veljavnih sklepov. V tabeli II. in IV. priobčene so verjetne napake v mesečnih toplin in pa koliko število let n je treba opazovati, da se bode verjetna napaka umanjšala na ±01 °C. Pozneje se bode razložilo, kako so ta števila pridobljena. Vidi se, da imajo povprečki zimskih mesecev (decbr., jan. febr.) verjetno napako ±036 do ±0 - 46°C in da najmanji zneski verjetne napake še vedno presegajo 0.1 °C. 1 V obče toraj niti prva decimala 301etnih poprečkov ni osigurana. Polagoma, kakor toplina prestopa od meseca do meseca v pojedinih petdnevjih, pomika se i verjetna napaka, seveda po lastnih zakonih. Verjetna napaka sicer povsem zasluži svoje ime, a pripomniti je, da ona ni ravno istinita napaka. Ta je morebiti večja, morebiti manja —• nadaljna opazovanja bodo razkrila resnico. Slavni D o v e je dokazal, da motnje osnovnega tira to- plinskega — toraj one, ki so vzrok napačnostim večletnih poprečkov — ne nastopajo povsem neredno. Razdele se marveč tako, da so istočasno velika ozemlja ali pretopla, ali prehladna. Presežek ali primankljaj je na nekem središči največi, ter se od ondod na vse strani manjša. Sodobna toplina sosednih krajev, ki pripadajo skoro istemu klimatnemu značaju, razlikuje se toraj skoro za jednak znesek od neznane prave osnovne topline. Naj si bode verjetna napaka opazovanega zneska i absolutno velika, relativno bode skoro ista. Opazovanja z enakih dob smejo se v tem slučaji skoro točno primerjati. Tekom razprave se bode pokazalo, da v klimatnem obziru l Besselova formula premakne nekoliko mesečne povprečke; to se pravi iz nje se zračunajo kot mesečni povprečki nekoliko drugi zneski, kakor so opazovani. Razlika je pa le neznatna, in sicer za Zagreb ne preseza ±0-02°C za Ljubljano pa je januarja meseca —0'05°G v ostalih mesecih drage decimale niti ne doseže. Neznaten je toraj znesek, ki povekša — ali morebiti umanjša verjetno napako, ako namestu opazovanih povprečkov rabimo one, koje podaje Besselov uzorec. 16 (58) Zagreb in Ljubljano zares vladajo ista glavna središča. Opazovani istodobni poprečki so toraj v obeh mestih skoro enako napačni, ter se morejo vsled tega neposredno primerjati. Malim razlikam toplinskega tira obeh mest seveda ne smemo prisojati one veljave kakor večjim. Mejo natanko določiti pa ni mogoče — ne glede na to, da primerjamo irracijonalne zneske. Določivši merilo prispodabljanja zasledovali bodemo toplinski krivulji Zagreba in Ljubljane. Formuli 14) in 13) ste iznenadno podobni. Najbolj se razlikuje nju prvi člen, ki pomenja poprečno letno toplino. Ljubljana je poprek čez leto za skoro natanko 2°C hladneja od Zagreba. Ostali členi izražajo premikanje topline nasproti onemu trdno stoječemu znesku, a kažejo le male razlike koeficijentov in kotov. Krivulji se za tega del zelo soglasno pomikati. Dozdevno popol¬ noma abstraktni pojem letne topline pokaže svojo veljavo zlasti ako risajoč toplinsko krivuljo letni povpreček vzamemo kot abscisno os. Ordinate, ki nastanejo v tem slučaju vsprejela je tabela V. za desetdnevne presledke in pa podoba I. Vidi se kako male so ve¬ činoma razlike Z—Lj., kako zelo se toraj ujemati krivulji. (59) 17 II. v, n' 2 18 (60) Besselove formule prvi kotovni člen uže približno znači to- plinsko krivuljo, kajti po velikosti njegovega koeficijenta nasproti onim ostalih členov sodimo, da ima največji vpliv. Razvidi se takoj da ima toplinska krivulja jedno najnižino in jedno najvišino. Ako bi le prvi člen vzeli v poštev nastopila bi najnižina, kedar je x = 15° toraj sredi januarija in najvišina kedar postane x — 180° -|- 15° to je pol leta kasneje L Najnižina segla bi ravno toliko pod letni povpreček kolikor najvišina nadenj, toplinski razseg (amplitude) obeh skrajnostij znašal bi v Ljub¬ ljani 22 - 08, v Zagrebu 22-35°C. Srednja letna toplina nastopila bi, kedar je x = 90 L 15 to je sredi aprila, in v drugič sredi oktobra (x — 285°) Toplina bi enako dolgo naraščala in upadala, nje krivulja bila bi povsem simetrijska. Poglavitne točke letnega tira (minimum, maximum, medium L in K.) nastopile bi v Zagrebu in v Ljubljani istočasno, razlikoval bi se le razseg skrajnostij (22 - 08, 22 - 35). Posebne klimatne lastinitosti obeh mest pa store, da imajo kotovni člani Besselove formule, ki prvemu slede, znaten vpliv. Krivulji postaneti nesimetrijski in da si se precej ujemati, vendar imati lastni poti (glej tab. V. in VI. ter podobo I.) somerno enoličnostim in različnostim klimatnega položja obeh mest. Znamenita je absolutna veljava koeficijenta in kota v prvem členu Besselove formule. V obmorskem podnebji dalmatinskem znaša oni le 8'23 in stalni kot je 241 °30'. Tu se pomika toplina ublaženo v ožjih mejah in skrajnosti nastopijo kasneje. Dejanske razmere razlože popolne Besselove formule. Z njih je posnet sledeči pregled VI., ki predočuje poglavitne znake let¬ nega tira. Zaradi primerjanja dodejani so prispodobni podatki o Dal¬ matinskem obmorskem podnebji. 1 2 1 Tu zanemarjamo pristavek 1!)‘ Zagrebške formule ker pomenja komaj tretjino dneva. 2 Slednji so posneti iz Hannove knjige 1. c. II. del pag. 20. (61) 19 VI. Sedaj moremo letni tir topline obeli mest nadrobneje zasle¬ dovati ter ob jednem razložiti soglasnosti in različnosti. Toplinski tir ravna se po solncu. Čem više solnce stoji in, čem dalje sije, toraj čem dalji je dan, tem više stopi toplina; in obratno. V krajih iste geografne širine vrši se pomikanje solnca enako; ako ne vplivajo posebni, mogočni vzroki, bode i pomikanje topline v tako razmeščenih krajih sledilo enakemu zakonu. Geografni širini Zagreba (45°49') in Ljubljane (46°3 / ) razlikujeti se tako malo, da ne morejo nastati vsled neznatne razlike'dnevne dol¬ gosti 1 2 znatne razlike normalnega tira toplinskega. Od tod izvira soglasje Besselovih formul. Kakor solnce pomika se i toplina ob svojih obratiščih naj¬ počasneje. Razlike od petdnevja do petdnevja so tedaj najmanje (glej tab. II. in IV. ter podobo I.) krivulja je tamo najmanje usločena nasproti abscisni osi. 1 Visokost nad morjem v metrih. 2 Sredi decembra je razlika v dolgosti dneva 4 minute, ravno tolika je sredi junija. Ob 40° zemljepisne širine traja najkraji dan 8-6 ure, najdalji 15-7 ure. * 20 (62) Ob zimskem obratišči je solnčna moč najslabša; toplina pa še po tem dnevu pojema, ker nizko solnce v kratkih dnevih ne premore dolgotrajnega ponočnega izžarivanja. Ob rednih razmerah toraj nastopi v naši geografni širini najnižja toplina nekoliko posled najkrajega dneva. Tu odločuje tudi razmerje suhe zemlje in vode. Celine se hitro in silno ohlade, morje dosta manj naglo, in ne toliko. Najniža toplina tedaj nastopi po celinah preje nego na morji in je skrajneja. Dalmatinskim otokom je približno 22. januarij najmrzleji dan, toplina je takrat 7‘69°C pod letnim po- prečkom, Ljubljana in Zagreb imata už.e 6. dan istega meseca najnižo toplino, ll - 74, oziroma 1P82 0 pod letnim poprečkom. Razlika je iznenadno velika. Nekoliko časa posled najnižine počenja segrevanje bolj zdatno premagovati izžarivanje, pomlad se bliža. Najhitreje dviganje to¬ pline se pa tudi zakasni nasproti pomladnemu enakonočju. V Za¬ grebu se vrši 24. — 29. marca, v Ljubljani v sledečem petdnevji, toraj nekoliko pozneje, da si ne manje jako (1'02°G v petih dneh.) Po vsem planinskem ozemlji je naraščanje topline v dobi od marca do aprila v najvišini (maximum). V dalmatinskem obmor¬ skem podnebji pa se zakasni najsilneje dviganje do dobe med sredo majnika in junija. Ob gomje-italijanskih jezerih in po juž¬ nih Tirolah pa nahajamo obe najvišini. Hannove preiskave so to zanimivo razmerje dokazale (1. c.). Zelo iznenadno je, da najdemo sled druge najvišine celo v Zagrebu in v Ljubljani. Sledeči [pregled kaže prirastke topline v zaznamenovanih petdnevjih. maj junji 3. 8. 13. 18. 23. 28. 2. 7. 12. Zagreb Prirastek R60°C* 0-62 066 0'69 071 072 0-67 062 Ljubljana Prirastek 0'63°C* 0-64 0'66 0-68 070 071 0'69 063 Točna sodobnost in jednaka jakost iznenadnega pojava je čudovita. Tej najvišini pripadajoči minimum je za 012 oziroma 0 08°G manjši in se javlja v dobi od 3.-8. maja. Poprečno letno toplino doseže priraščanje početkom druge tretjine aprila. Tudi tu se javlja toplotna vsprejcmljivost suhe zemlje nasproti morski. Proti najvišini dviga se toplina vedno počasneje. 21 (63) Za časa poletnega obratišča stoji solnce najviše, .dan je naj- dalji. Kasneje visokost solnca in dolgost dneva pojemata. Prido- bitek toplote se manjša, a nekoliko časa še nadkriljuje izgubo (tekom kratkih poletnih nočij) tako, da se toplina še dviga. To traje dokler se je solnce toliko znižalo in dan toliko skrajšal, da sta na dotični podlagi (suha zemlja, voda) pridobitek in izguba enaka. Tedaj inla dan najvišo toplino. Celine se hitro razgrejejo a tudi naglo ohlade. Zatoraj doseže Ljubljanska toplina sedem dnij preje ver- hunec (23- jul.) nego obmorska Dalmatinska. (30. julija). Zagreb kaže v tem oziru dozdevno izjemo. Najbrž je namreč toplomer pred zidom Zagrebške realke neugodno izpostavljen. Zid poslopja zadržuje vrhunec topline. Morebiti je sicer sploh zidovje Zagreb¬ škega mesta povod, da se segrevanje izredno dolgo vrši. To bi bila torej povsem lokalna prikazen, ki ne znači istinitih razmer zračne topline v Zagrebški okolici, nego velja le za mesto. Potem, ko je toplina prestopila vrhunec, postaja izguba toplote silneja nego pridobitek. Početkom jeseni visokost solnca in dolgost dneva naglo pojemata. Čas, ko toplina najhitreje upada zakasni se nasproti jesenskemu enakonočju, in sicer še bolj nego se pomladno najhitreje dviganje zakasni nasproti pomladnjemu enakonočju. Glej tab. VI. Največ upade toplina v Z. in Lj. od 4.—9. nvb. in sicer za 1 '23°, Toraj hitreje upada kakor spomladi narašča. Podobno drugemu maksimu dviganja, vrši se i drugi ma¬ ksimum upadanja topline v Zagrebu in v Ljubljani in sicer zopet istočasno med 5. in 10. dnem septembra. To se razvidi iz slede¬ čega pregleda: avg. sept. okt. ' 26. 31. 5. 10. 15. 20. 25. 30. 5. Zagreb Razlika nasproti pripadajoči najmanjini je 0'09 oziroma (K)7 °C. Ne moremo si želeti točnejega dokaza o soglasji letnega tiru topline v toliko različnih mestih, kakor ste smatrani, nego je na¬ vedena izrednost v naraščanji koncem maja in v upadanji po- 22 (64) četkom septembra. Vendar ji ne moremo pripisovati stalne ve¬ ljave, nego lastinitost dobe 1851—1880 je, in morebiti sc uravna tekom nadaljnega opazovanja. 1 Povod našej sodbi je ta, da se obe nerednosti držite v mejah verjetne napake dotičnih toplinskih zneskov, kajti ona presega OT°C. Omeniti imamo še nekoliko svojstev toplinskih krivulj. Po¬ mladni povratki ovirajo dviganje topline; jesensko ohlajenje je manje moteno in se hitreje zvrši. V Ljubljani se toraj dviga to¬ plina 198 dnij, upada 167 dnij; v Zagrebu narašča 204 dnij (kar je morebiti preveč osled omenjenega lokalnega vpliva) in upada 161 dnij. Razlika je 31 oziroma 43 dnij. Očigled bliž¬ njemu morju je tolika razlika zopet dokaz o precejšnjem vplivu suhe zemlje, kajti ob morju znaša le 23 dnij. Slično razmerje se javlja, ako primerjamo koliko dnij je toplina nad letnim popreč¬ kom in koliko pod njim. Glej tab. VI. Na dalmatinskih otokih je toplina dalje časa pod letnim poprečkom nego nad njim, (11 dnij) v Zagrebu in v Ljubljani je to razmerje uže obrneno; toplina je 21 dnij dalje nad letno srednjino nego pod njo. Poučno je neposredno primerjati tek obeh smatranih krivulj spomočjo pregleda V., ki javlja njih ordinate, ako vzamemo letni popreček kot abscisno os. Positivno znamenje razlike Zagreb Ljubljana kaže, da je Zagrebška toplina višje nad poprečkom nego Ljubljanska. Tekom marca in aprila dviga se toplina v Za¬ grebu hitreje nego v Ljubljani, skrajna sodobna razlika ordinat je ravno 1 j i °C; maja, junija meseca in pol julija pa Zagreb zao¬ staja, in sicer največ za 0T0°C. Na to pa počne Zagrebška kri¬ vulja naglo presegati Ljubljansko, ter se še dviga ko slednja uže upada; tako naraste presežek do pol stopinje C. 21. dan avgusta. Proti koncu septembra , pa začne tir Zagrebški hitreje upadati nego Ljubljanski in to se vrši vso jesen in zimo, do marca. Zaostanek znaša največ 0'36°G. 24. dan novembra. Vrši se toraj segrevanje in ohlajenje v Zagrebu hitreje. To kaže, da je Zagrebški toplomer v razmerah bolj kontinentalnih nego Ljubljanski. Isto se spozna odtod, ker je Zagrebški minimum nižji, maksimum višji nasproti Ljubljanskemu. Povod, da negativna razlika Z.—Lj. koncem jeseni doseže maksimum in ne pozneje, je ta, da Ljubljanska toplina mnogo hitreje pada najnižini naproti nego Zagrebška. (Vzrok bo- 1 Glej dostavek na konci te razprave! (65) 23 demo spoznali kasneje). Zatoraj pa se bližata krivulji. Ne¬ razumljivo mi je kaj zadržuje toplinski tir Zagrebški konec po¬ mladi in polovico poletja (maj, junij i pol julija; glej tab. V.) oziroma kaj pospešuje tačas Ljubljansko toplino. — Pojasnjevati tako male razlike je sploh težavno, kajti vprašati se imamo, je li so sploh dejanske (reelne): ni nam znano koliko vpliva na ter¬ mometra mesto samo, koliko kraj, kjer sta izpostavljena. Zanimivo je zasledovati, kedaj nastopi v obeh mestih dolo¬ čena toplinska stopinja. V sledečem pregledu je povedano, kedaj doseže dnevna to¬ plina 0° 5° 10° 15° 20° in skrajnosti. VII. 0° 5° 10° 15° 20° 15° 10° 5° i 24. jan. 10. mre. 5. apr. 9. mj. 16. jn. 28. avg. 29. sptb. 26. okt. Zagreb [ 5° O 0 Najnižina Najvišina I 17. n o) ir. 19 dcb. — 0-67* 6 jan. 22'03° 29- jul. 0» 5" 10° 15° 15» 10 1 5° 0» i 15. fbr. 22. mre. 18. apr. 24. mj. 15. sptb. 19. okt. 10. nbr. 4. dcb. Ljubljana ; Najnižina Najvišina I -2-58 6. jan. 19-89 23. jul. Že 24. januarija zapusti dnevna toplina v Zagrebu negativne stopinje, v Ljubljani še le 15. februarija, 12 dnij potrebuje to¬ plina 5° da dojde od Zagreba do Ljubljane; skoro enako stopinja 10°; 9. dan maja ima v rednih razmerah v Zagrebu povprek 15°, v Ljubljani 15 dnij pozneje. Zagrebška osnovna toplina drži se od 16. jun. do 28. avg. nad 20°, Ljubljanska te stopinje niti ne doseže. Upadajoč dojde toplina v Zagrebu do 15° 29. dan sep¬ tembra, v Ljubljani 14 dnij poprej, etc. do 0° pride v Zagrebu 19. dan decembra, v Ljubljani je takrat-že 15 dnij pod njo. Pod ničlo se drži dnevna toplina v Zagrebu jeden mesec, v Ljubljani 73 dnij; nad dva meseca; nad 15° je v Zagrebu 143, v Ljubljani le 114 dnij nad 20° ostane v Hrvatskem glavnem mestu 63 dnij. Nadaljna prispodabljanja moremo zvrševati, ako zedinimo toplinske razmere daljših obrokov, mesecev in letnih časov, v sle- 24 (661 Februarij jo topleji nego december, avgust topleji nego junij, pomlad in jesen presegati letni popreček a slednja doba bolj, nego prva. Preostaja nam, da smatramo očrtano kolebanje topline še s širnejega obzorja. Znano je, kako enakomerno je toplina razdeljena po krajih vročega pasu. Najhladneji in najtopleji mesec ne ločita se niti za P5°C.; proti tečajem narašča razlika in ob 46° severne širine dospe (v visokosti 0 m nad morjem) uže na 23 - 6°; kajti tu pri¬ pada najtoplejemu mesecu 202° najmrzlejemn — 3 - 4" 1 Nasprotje skrajnih toplinskih stopenj, kojim se ima naš organizem v rednih razmerah ukloniti, olajšano je toraj nekoliko v Zagrebu in v Ljubljani; kajti raznost najvišjega in najnižjega mesečnega poprečka je le' 22° oziroma 2P9°G. Absolutni razseg poletnega vrhunca in zimske najnižine je sicer 22’7 in 22-5, a naši razpravi zadostuje, ako smatramo skrajna meseca. Zemljepisna širina ne odločuje razsega kot j edini vplivnik. Ob istem vzporedniku nahajamo različne razsege, ako se od obali velikega morja, obrnemo v notrino celin. To razmero jasni sle¬ deči pregled IX. IX. Razvidi se, da more razseg (amplitude) služiti kol mera za 'kontinentalnost podnebja. A. Suppan 1. c. imenuje podnebje z razsegom pod 15° obmorsko ali ekvatorijahio podnebje, razseg 1 Spitaler Die VVarmevertheilung auf der Erdoberfl&che. Denkschr. d. kais. Akadem. in Wien 1886. • 2 Hami, Klimatologie. 3 Hann, Temp. Ssterr Alpenlander. 4 Dr. Guido Sclienzl, Jahrb. d. konigl. Ungar. Central Anstalt f. Me- teorologie und Erdmagnet III. 1873. Na 301etno dobo 1851—80 prevedel je pisatelj. 6 A. 'BoeiiKom. TaOnniri. I o K.iHMamr. m>. Pocchh 0 . Ilemepfi. 1883. (67) 25 15°—20° znači prehodno, 20°—40° celinsko, nad 40° skrajno (ekscesivno) celinsko podnebje. Oddaljenost od atlantskega oceana in visoki nasip planin storita, da je podnebje ob Savski dolini kontinentalno. Vpliv ja¬ dranskega morja je premalo mogočen, da bi to razmerje zdatno olajšal, dasi ,,Kranjska in Hrvatska vendar še ponekoliko dobi¬ vate toplih in vlažnih vetrov od Adrije" (Hami). Kako ta vpliv pojemlje, obistmi sledeči pregled razsegov: X. 1 Razseg Ljubljanski (21'9) ne moremo naravnost prispoda- bljati Zagrebškemu (20*0), da bi presodili, katero obeh mest ima primeroma bolj kontinentalno podnebje. Zagreb je nekoliko bolj oddaljen od Adrije, obe mesti sta zlasti severovzhodnim in jugo¬ zahodnim vetrovom odprti, a loči ju precejšnja razlika'nadmorske visokosti. (Ljubljana 292 m. Zagreb 153 m.). .— Da znamo, kako pojemlje toplina po Kranjskem na visokost, izračunamo lahko, kolika bi bila toplina v Ljubljani, ako bi se to mesto znižalo 'eaeteris paribus do Zagrebške nadmorske visote. S teoretiškega stališča bode sploh zanimivo izsledovati, ka- kove bi bile toplinske osnovne razmere, ako bi obeh smatrahih mest, ne ločila nadmorska visokost ter zemljepisno položje. Na podlagi toplinskih podatkov štiridesetih postaj razmeš¬ čenih ob Karavankah ter jim. ob jugu in vzhodu po Kranjskem in spodnjem Štajerskem poiskal sem spomočjo metode najmanjih kvadratov formule, ki povedo, kako se toplina po omenjenem ozemlji preminja z nadmorsko visoto in geografno široto, in sicer v posameznih letnih dobah in poprek na leto. 1 2 Formule so sledeče: 1 Podatki so povzeti iz Hami, Tempverh. ost. Aipenl III. del Tempera- turtabellen pag. 110, 111. 2 Dotično razpravo prijavi tekoča letnik Meteor. Ztochr. 26 ( 68 ) Zima t = — 0-91 — 0-00289 Ah — 0-0338 J Jesen t. = 9-63 — 0-00377 A h — 0-0140 A

minut in + z/ h metrov. V poštev je treba vzeti še vpliv geografne dolžine. Poiskal sem ga — zopet potom metode najmanjih kvadratov — iz 25 postaj razdeljenih med 46° in 46 - 5° severne širine ter 13*5° E in 15-8° E Greenvv. (Iz prej omenjenega računa izpuščene so postaje na Dolenjskem, tur one, kojih visokost 850 m. presega). Vzemimo, da približno zastopajo združene postaje toplino vsega ozemlja, ki je med njimi, tedaj se spremeni toplina, ako se obrnemo ob 46° 15' proti vzhodu, za vsako minuto dolžine 1 16 ) S pomočjo formul 15) in podatkov 16) moremo zračunati, kolika bi bila toplina Zagreba in Ljubljane, ako bi se oba kraja premestila (caeteris paribus) na isto zemljepisno širino 46° ob dolžini Zagrebški, ter na isto višino n. pr. 200 metrov. Tedaj bi bilo : 1 Hann je našel, da se na Ruskem premeni toplina za vsako dolžinsko stopinjo proti vzhodu po zimi za — 0-31 C' v poletji za-)- 0-07, poprek na leto za — 0-14. (69) 27 XI. Sedaj, ko so izločeni vsi vplivniki, ki motijo naravnostim prispodobljanje toplinskih razmer obeh mest, stopajo raznosti jasno pred oči. Dejanska razlika v prekoletni toplini Zagreba in Ljubljane je 2?; polovica izvira iz raznosti zemljepisnih koordinat ter višine ; za 1 - 0°C pa ostane Ljublj. hladneja od Zagreba, celo, ako one raznosti izločimo. To je precejšen znesek. A v vseli letnih dobah ni enak. Najmanja je razlika v poletji ter naraste jeseni in po zimi na 1T°C. Razvidi se tudi, da ima Ljubljana dasi bliža morju primeroma bolj kontinentalno podnebje nego Zagreb. Da se pojasnijo vzroki, storimo korak dalje. Ob 46° ter vi¬ šini 200 m. vladale bi po Kranjskem — kolikor se da sodili iz podatkov 40 postaj z omenjenega ozemlja — in sicer Krasu na vzhodni strani sledeče povprečne razmere : Zima Pomlad Poletje Jesen Leto Razseg —0-6 9-5 19T 10-0 9-5 19'7 Ljubljanska toplina prevedena na 200 m. in 46° pa je: —0-9 9-6 19-8 10-0 9-5 202 Ljubljana ima toraj letno toplino, ki se strinja z ono, ki je sploh oddeljena Karavankam ter predgorju ob jugu in vzhodu. Tu velja ob 46° širine v višini 200 m. toplina 9'5. Zagreb je za 1‘2 na boljem. Med Goriško in med Savsko dolino ob Zagrebu prostira se Kranjska kot izredno hlaje ozemlje. Precejšnja vlažnost in obilje dežja sta temu vzrok. Kranjska ima skoro največ moče izmed avstrijskih pokrajin (200 cm. pod Triglavom do 100 cm. ob jugo¬ vzhodu ji meji; Zagreb 91 cin.) Primerno povekšana je poobla- čenost neba. Toplejim vetrovom je pot vspešneje zabranjena. , 1 Prevajajoč rabil seru števila za ^ li iz formule 15). Ker premembe niso jake, tedaj tudi napačnost prevoda ni velika. 28 (70) Ljubljana in Zagreb sta nasproti severovzhodu in jugozahodu prispodobno odprta in vendar se kaže v razdelitvi vetrov mnogo ugodneje položje nižave ob hrvatski stolnici. Sledeči pregled pove pogostost vetrov 1 za posamezne letne dobe v odstotkih. XII. Ljubljana (10 let. opazov.) zvor iz severnejih širin. Odklonila jih je le Savska dolina. Naro 'jih imenuje »hrvaška burja“. Hribovitost Kranjske napravi večji hlad po zimi, zlasti ker višje sloje stalno odeva sneg, ki toploto prav jako izžariva in kol slab prevodnik brani, da tla ne oddajejo svoje toplote zraku. Z bregov se odtaka ohlajeni težji zrak niz dol, ter nabirajoč se v kotlinah, napravlja jim izredno mrzlo zimo. 2 Ravno Ljubljana nameščena je na dnu velike barske kotline in ima zatoraj celo nasproti splošnim razmeram ob Karavankah ter ob njih predgorju rezkejo zimo. (-—09°C nasproti — 06) V tej letni dobi je toraj razlika med Zagrebom in Ljubljano najjakša. (1 - 1) - Ljubljansko poletje primerjano onim splošnim razmeram je nekoliko pretoplo, podnebje postane toraj izredno skrajno. Razseg nasprotnih letnih dob je 203 in sega precej nad 107. Da si števila, na koja se opira naša razprava niso popol¬ noma breznapačna, vendar pojasnjujejo prav odlično sedanje 1 A Supan, Statistik d er untern LuftstrOmungen Leipzig' 1881. 2 Glej Sprung Lehrbueh d. Meteorologie § 52. ( 71 ) 29 znanstvene nazore o razdelitvi topline v raznih topografskih po- ložjih. A Vojejkov 1 znameniti ruski meteorolog vzhvatil jih je najtočneje: Konkavno površje vekša dnevni in letni razseg topline, ono je hladneje po noči in po zimi, topleje po dnevi in v poletji; nasprotno velja o vzbočenem površji, ako se vzamejo razmere nad ravno planjavo kot redne. Topografsko položje slično vpliva po zimi kakor po noči, v dobah ko prevla¬ duje izžarivanje topline; nasprotno pa po leti in po dnevi, ko nad¬ vladuje pridobitek od solnca. Da še to vzajemnost označimo, navajamo v sledečem pregledu povprečni dnevni razseg topline (mittl. tagl. Temperatur-Sctrvvankung ). 2 XIII. Zima Pomlad Poletje Jesen Zagreb " 3'8 U C 7-3 7-9 4-4 Ljubljana 4-3 8 - 3 '9'5 4-6 Števila so sicer izvedena načinom,, ki ne zadostuje popol¬ noma denašnjim znanstvenim zahtevam, a relativno vzete strinjajo se v smislu Vojejkovljevega zakona. Pač je Zagrebški toplomer tako izpostavljen, da se skrajnosti — dnevne in letne — otopijo nekoliko. Sledeči pregled primerja topimo Zagrebško in ono nekaterih postaj na Hrvatskem, ki so približno v enaki visočini. 8 XIV. prevod, Costenoble Jena 1886. - Jelinek, Ueb. d. t&glichen Aenderungen der Temperatur uach den Beobaclitungen der meteorolog. Stalionen in Oesterreicli Denkschrfl. d. Akad. d. Wissensch. math.-natunv. Classe. XXVII 1867. 8 Poleg tabel Hann 1. c. III. pag. 110, 111. 30 (72) „Zagreb* ima najtopleji poletje, a primeroma še bolj toplo zimo, tako da postane razseg skrajnih mesecev najmanji. Trditi se sme, da se toplina doljnjega mesta Zagrebškega bolj bliža raz¬ meram sosednih krajev po Hrvatskem. Dosedanji del razprave pojasnjeval je normalne razmere toplinske. Dejanstveno pomikanje topline razlikuje se od njih bolj ali manj, za koliko, to moremo ravno presoditi sedaj, ko poznamo osnovni znesek vsakodnevne topline Zagrebške in Ljub¬ ljanske. Ako poiščemo, za koliko so se pojedini dnevi, petdnevja, meseci večletne dobe oddaljevali od poprečnih zneskov, tedaj pregledamo s pridobljenimi razlikami znaten del vremenske zgo¬ dovine one dobe. Nadalje pa moremo presoditi omahljivost ali menjav ost topline, sploh, ako razlike (s) seštejemo ne glede na njih positivno ali negativno znamenje, ter svoto delimo s številom števnikov (n); kvocijent znači poprečno razliko al i anomalijo: V c d = —- n (Glej formulo c) početkom te razprave). Z zdravstvenega stališča je posebne važnosti odgovoriti na vprašanje: Za koliko se premeni toplina od dne do dne? Te premembe na človeški organizem gotovo bolje vplivajo, kakor one, koje loči ves čas, dokler se vrne isti datum, ali isti mesec prihodnjega leta. Ker mi prvotni zapisniki Ljubljanskih in Zagrebških opa¬ zovanj niso pristopni, moram ostati pri tem, da navedem zneske, ki povedo za koliko se toplina poprek premeni od dne do dne v sledečih mestih: Milan 1 - 3°C Atene l - 4, Bukurešt, Dunaj l - 9 Varšava, 2 - 0 Monakovo 2T. 1 Poprečna omahljivost pojedinih mesecev, to je znesek, ki avlja za koliko se poprek menjava toplina januarija, februarija etc. ima tudi tehten klimaten vpliv. Navedena je glede Zagreba in Ljubljane v sledečem pregledu ter je povzeta z opazovanj dobe 1856—1880. (25 let). 1 Hann Ztschr. d. Oster, meteorolog'. Ges. XI, (73) 31 XV. Zagreb 1 Dec. jan. fbr. mc. apr. rnj. jun. jul. ag. spt. okt. nob. leto •2-31" C 2-20 2-68 1-81 1'28* 1-96 1-22 1-06* 1D8 1-09* T60 D67 0-75 Ljubljana 2 3 2-45 2-65 2-51 1-73 D15* 1*62 CHH5* 0-98 1-14 090* 1-63 1-fiO 070 Vidi se, da imajo ta števila reden letni tir. Naj večja je omahljivost zimskih mesecev, najbolj enak si ostaja od leta do leta mesec september. Spomladi se najbolj enako povrača april; majnik je zelo nestalen, kaže maksimum druge vrste. Koj potem nastopi v Lj. minimum druge vrste, v Zagr. še le julija meseca. Avgust kaže zopet večjo menjavost, september pa absolutno najmanjo v letu. Proti zimi menjavost zopet narašča. Letna tira, to je pomikanje omahljivosti tekom leta od me¬ seca do meseca, sta precej soglasna. V zimskih mesecih je men¬ javost v Lj. večja, v ostalih manj a, tako, da se letna toplina v Zagrebu bolj menjava nego v Ljubljani. Povod raznostim letnih tirov je pač težko zasledovati nadrobno; morebiti se te raznosti sčasoma poravnajo, in so le znak dobe 1856 — 1880. V istini pade najvišina menjavosti za dobo 1851 — 1880 v Ljubljani na december in ne na januarij; malo število let toraj razmere uže deloma predrugači. Stalneja števila dobimo, ako v poštev jamljemo na- mestu mesecev daljše dobe. Menjavost topline znači kontinentalnost podnebja, kajti na¬ rašča prav hitro, ako se od morskih obalij obrnemo proti notrini celin. Otok Hvarski na primer kaže sledečo menjavost (doba 1858 —1883). Dec. jan. fbr. mc. apr. mj. jun. jul. aug. spt. okt. nob. leto Hvar 8 1-35 L35 V20 1-47 0-83 1-41 0.89 0-65 0-90 0-89 1-24 1'20 0-49 Sedaj moremo izreči: Ljubljana ima izredno kontinentalno zimo vsled leže v kotlini, Zagreb poletje enakega značaja, všled bližine silno razgrete ogrske nižave. Sploh je menjavost zimske topline po jugovshodnjih pla¬ ninskih dolinah (Celovec, Ljubljana, Novomesto, Gradec, Zagreb) 1 Hann Temperaturverh. der osterr. Alpenl. I. pag. 17. 2 Kačunjeno na podlagi Hann-ovih tabe 1. c. pag. 74—99. 3 Hann Temperaturverh. I. pag. 19. 3 °2 (74) nenadno velika, in pojasnjuje, prav odlično njih kontinentalno položje. Planinski zid brani toplini oceanskim vetrovom, mrzli vzhodnji pa bolj ali manj svobodno dohajajo, izreden zimski mraz more še posebej nastati po kotlinah. V poletji je menjavost primeroma prav mala. Da bode primera točneja, javljamo še sledeče podatke o poprečni menjavosti zimskih, in poletnih mesecev poleg Wilda, Hanna, Doveja in Hellmanna. XVI. Poprečne razmere, o kojih smo dosedaj izključno govorili, ne določujejo še dovolj popolnoma toplinskega položja sma.tra. ni h krajev. Števila, ki stvarjajo poprečke so lehko precej različna. Ugodno bode, ako pregledamo vsaj skrajne toplinske zneske, ki vstopajo v poprečke. Primerjajmo, koliko najvišino oziroma naj- nižino more toplina v pojedinih mesecih doseči v Ljubljani, ko¬ liko istodobno v Zagrebu; to postopanje nam razodene posebnosti izvirajoče iz topografne leže, porazgubljene v poprečkih, ali pa vsaj utrdi drugotna spoznanja. Da bode primera točneja, treba je tudi tu v poštev vzeti več let. Poiskal sem toraj absolutne najvišine in najnižine povzete z opazovanj ob 7. uri zjutraj, 2. uri popoludne in 9. zvečer tekom loletne dobe 1866—1880. Pojedinih zneskov ne bodemo priobčevali, vsaj podlegajo marsikojim slučajnostim; a njih po¬ prečke lustrum za lustrum prijavimo, da se razvidi bolj ali manj vzporedno pomikanje i teh števil v obeh mestih. Popolnosti na ljubo javljamo tudi najskrajneje topline napisane tekom imeno¬ vane dobe. Večjega pomena so pač poprečki absolutnih skraj¬ nosti], ker so v njih slučajne razlike kolikor toliko poravnane. (Glej pregled XVII.) ( 75 ) 33 XVII. a) Poprečki absolutnih skrajnostij. Najvišine. Avg. Sptb. Oktb Nvb. Dcb. Leto Najnižine. 3 34 ( 76 ) b) P o p r e č k i absolutnih skrajnosti,]. 1866 — 1880 . Razlika: Razlika. (77) 35 Vidi se, da slede najnižine in najvišine normalnemu tiru toplinskemu. Najvišine zimskih mesecev kažejo, da celo v naj- mrzlcji letni dolu po našili krajih ne manjka pomladno-toplih dnij, a najnižine spominjajo na jakost severneje zime. V poletji pa se srečavata prav zdatna vročina in hlad zgodnje pomladi. Pregleda oddelek a uči, da se drže skrajne topline Ljub¬ ljanske blizu za 2°C pod istodobnimi Zagrebškimi. V tem raz¬ merji javlja se moč poprečne letne topline. Tir absolutnih skraj- nostij bode se toraj najumestneje primerjal, ako poiščemo, za koliko presega in koliko zaostaja naproti vseletnemu normalnemu tiru. — Izpravljajoč razliko letnih povprečkov, moremo osnovni tir obeh mest vpodobiti skoro z jedno in isto krivuljo — male razlike smemo za naš namen zanemariti. Na ta način je prispo¬ doba skrajnostij obeh mest zdatno olajšana. Ako i pri njih iztre¬ bimo letni popreček, tedaj pridobimo števila oddelka b v pregledu. Geometrijski izraz razmer, ki se tem potom razodenejo, predočuje podoba II. Takoj se z nje razvidi, da se skrajnosti ne drže povsem v enaki dalji nasproti normalni krivulji. Skoro sveskozi ostajajo skrajnosti Ljubljanske pod Zagrebškimi, to se pravi: v Ljubljani je neprimerno hladneje leto verjetneje nego nasprotno. Zlasti zima je ostreja, kajti v skrajnih slučajih toplina v Lj. primeroma zdatno bolj upade, in se ne dvigne toliko kakor v Zagrebu. Raz¬ like topografne leže (kotlina, grič) razodevajo se na novo; manje bi bile, ako bt znali še toplinske razmere doljnega mesta Zagreb¬ škega. Marca in aprila meseca se najvišine obeh mest enako od- daljajo od osnove; majnik se včasih primeroma prav jako raz- greje; junijevske najvišine pa zaostajajo. V teli razmerah spozna¬ vamo, da pomlad včasih prav bujno prodira, a tudi ohlajenje vsled junijevskega deževja sc razodeva. Ob jednem uvidimo, da more toplina ncsomerno upasti majnika meseca, in sicer zopet v Ljubljani bolj nego v Zagrebu. Majniški mrazi so obče znani. Najraje nastanejo ob mirnih, jasnih nočeh vsled jakega izžari- vanja. Leža v kotlini zopet mnogo bolj pospešuje ohlajenje nego na griču. Absolutne skrajnosti (Z. 3 - 0, Lj. 0'G) sicer ne javljajo negativnih, mrazovnih stopinj; a opomniti je treba, da so v takih slučajih pritlični sloji zraka precej hlaji nego oni, kojih toplino naznanja v prvem nadstropji izpostavljen toplomer, a rastline * 30 (78) ohlade se kot dobri izžaritelji še zdatneje nego zrak, ki jih ob¬ daja. Ne' sme se prezreti, da so skrajnosti povzete z obrokov 7" 2 h 9”. Toplina ob 7' 1 lehko uže precej presega ono z dobe solnčnega vzhoda. — Avgusta in septembra meseca obojne skraj¬ nosti hitro upadajo — vsaj deloma všled neviht —; a najnižine oktobrove so iznenadno nizke, zlasti v Zagrebu. Videti je (pregl. X.), da so jesenske dobe vetrovi neugodneje oddeljeni Zagrebu. Noveje preiskave 1 so objavile, da se vreme ne spreminja tako silno, kakor trdi ljudsko menenje; temveč nekoliko časa rado pridrži ustanovljeni značaj. Zgodi se toraj, da zelo visoke in zelo nizke stopinje topline niso Osamljene, nego da morejo colo precej vplivati na povprečke mesecev ali še daljih obrokov. Tako nasta¬ nejo skrajni mesečni poprečki. Sledeči pregled XVIII. Največje mesečne razlike na- Njih razseg sproti SOletnemu poprečku: normalnih (prav za prav 301etnih) v Ljubljani in v Zagrebu in sicer tekom dobe skupnega opazovanja 1856 — 1880. Previsoke znači znamenje -f-, prenizke pa — . Skrajni poprečki zimskih me¬ secev se pomikajo v širnih mejah, kakor kaže njih razseg, a precej soglasno s tirom poprečne omahljivosti, Ume se samo ob sebi, da popolnega soglasja niti ne pričakujemo. Nimamo namreč povoda soditi, da raznosti izvirajo naravnost iz posebnostij topo- grafnega položja. Sodelujejo pač i vzroki višili kategorij; oni so 1 W. Kbppen Repertorium fiir Meteorologie II. Petersburg 1871. ( 79 ) 37 nam povsem neznani, in zatoraj za naše spoznanje ,,slučajni". Velikanski napredki novejše meteorologije so dejstovanje prirodnih niočij, kolikor se jih javlja v atmosferi, vsaj toliko pojasnili, da poznamo deloma obliko, v koji stopajo njih učinki na dan. Raz- strli so nam širno obzorje in sedaj nam je možno točneje zasle¬ dovati vzrok normalnemu tiru topline (in drugih znakov pod¬ nebja) ter brezštevilnim izrednostim ali motnjam. T e i s s e r e n c de B o r t in H o 1' f m e y e r opozorila sta na to, da način, kako je zračni tlak preko zelo širnih ozemelj raz¬ deljen, odločuje vremenski položaj atmosfere Evropske. Po zimi vladajo tri glavna delovališča atmosfere (ceni res d’ action de 1’ atmosphere) Med Španijo, Madejro, Azorskimi in Ber¬ mudskimi otoki prostira se tedaj jedno onih središč z visokim zračnim tlakom (barometerski maksimum) drugo tudi z visokim stanjem barometrovim ima svoje jedro v osrednji Aziji. Tretje po¬ glavitno središče je ustanovljeno z nizkim tlakom (barom, mini¬ mum) v severnem delu atlantskega oceana. V poletju razširi se atlantski maksimum nekoliko proti Se¬ verji, nad Evropo in Azijo prostira se barometerski minimum, ki ima jedro v Aziji. To sta vladarja poletnemu vremenu. Ostali letni dobi ste prehodnji povsem. Kakor hitro se jedno glavnih središč premakne, nastanejo izredne toplinske in sploh vremenske razmere. Po tem takem je umljivo, da imajo vsikedar velikanska ozemlja skupen vremensk značaj to ali onstran normalnega. Manje spremembe, dasi čestokrat globoko segajoče, vzroku- jejo depresije (barom, minima) ki pogostoma v kratkih obrokih nastajajo ob obodu velikih depresij ter drčevajo imenovanim glavnim elevacijam (barom, maksimom) ob robu. One prestopajo preko ozemelj, ki so dostikrat večja nego srednja Evropa ter da¬ jejo njih vremenu značaj spremenljivosti in slučajnosti. Vsakako toraj istočasne toplinske razmere (in sploh vre¬ menske) niso v prvi vrsti krajevnega pomena in zasledovati ter razlagati jih moremo poglavitno kot bolj ali manj razširjene po¬ jave. Nadrobna razprava o motnjah toplinskega tiru Ljubljanskega in Zagrebškega morala bi se tedaj ozirati na zelo širno podlogo, in to bi presegalo prostor, ki je dovoljen spisu o krajevnih lasti- nitostih. 38 (80) Le v obče bodemo očrtali razmere, ki store, da so izrednosti v Ljubljani in v Zagrebu večidel istočasne ter sploh vzporedne, to se pravi na isti strani izven osnovnega tira. Obe mesti spadate v področje depresij, ki se pomikajo veči¬ del ali v obližji Nemškega obrežja ali pa preko Sredozemskega morja. Od središč obojnih depresij sta Zagreb in Ljubljana skoro enako oddaljena toraj je tudi vpliv na vremenske razmere prvotno enak, a vsled topografnih raznostij predrugačen. Po zimi je posebne važnosti proga visokega tlaka zračnega, ki se stega od Azijatskega inaksima preko Rusije in Alp do Azorskega maksima. A. Vojejkov jo je imenoval „veliko kontinen¬ talno os“. Važna je za tegadel, ker vejejo ob njeni severni strani topli oceanski vetrovi prek Evrope, na nje južni strani pa mrzli kontinentalni. Ljubljana in Zagreb sta na tej slednji strani (glej pregled vetrov X.) in imata zatoraj kontinentalno mrzlo zimo; in sicer najostrejo tedaj, kedar sc naj višina zračnega tlaka preseli nad sredino centralne Evrope. To se je zgodilo na primer de¬ cembra 1879. Toplina tega meseca, najmrzlejega v tekočem sto¬ letji upadla je najniže pod osnovo (Ljubi. —10-3, Zagreb —8'2 glej pregled XVII. c) in sicer bolj v Ljublj. nego Zagr. vsled leže v kotlini. Kedar se kontinentalna os pomakne izredno proti jugu tedaj nam dohajajo topli oceanski vetrovi. Decbr. 18(53, 186(5, 1868 s skrajnimi presežki Lj. 7-4, Z. (y± glej pregled XVII. c, 1880 etc.) Naše poletje je v obče kontinentalno ker pripada uže v pod¬ ročje azijatske depresije. Zelo važne so za naše kraje Jadranske depresije. Zlasti spomladi in jeseni se pogostoma pokažejo ter vzrokujejo burjo. silne nevihte, zdatno deževje in sneževje. Sicer pa ne more nalog našega spisa biti vse le razmere osnovne in izredne nadrobno zasledovati, ker one zadevajo širna ozemlja in ne spadajo več v tesno okvirje lokalne klimatogratije. Vendar nadaljujemo preiskavo o toplinskih nepravilnostih z druzega stališča. Početkom razprave smo omenili, da imajo celo večletni po- poprečki manjih obrokov, kakor so mesečni še dovelj nerednostij ter da se njih tir mnogo manj bliža osnovnemu, nego tir meseč¬ nih poprečkov 39 (81) Poiskal sem petdnevne poprečke Ljubljanske topline na¬ ravnost s petintridesetletne dobe 1851 —1884 1 ter našel, da se deloma v istim zdatno razlikujejo od onih, koje nam podaja Besselova formula s 301etnih mesečnih povprečkov. Razlike javlja sledeči pregled XIX. za vsaki mesec v vrsti a (anomalija). Petdnevja se vrste enako kakor v prejšnjih pregledih. Krivulja narisana z naravnost vzetimi aritmetiškimi povprečki petdnevij predočevala bi anomalni tir. 1 Prvotne podatke občijo Jahrbticher der k. k. Central-Anstalt fur Me- eorol. u. Erdmagnet, in Wien, in namestujoča jili javljenja tega zavoda. 40 (82) Vprašanje nastane, jeli so anomalije povsem slučajne, al i pa se v nekaterih dobah leta redoma v istem smislu vračajo. Odgovora ne pričakujemo od strogo matematiške preiskave (s pomočjo verjetnostnega računa). Izkušnja uči ', da za tako preiskavo ne zadostuje 851etna doba opazovanja v našem zelo menjavem podnebji: to se pravi računska indukcija javlja pravo za pravo le lastinitosti opazovane dobe, a ne podaje dovelj širnega temelja, da bi od preteklosti sigurno sklepali, da se one lastinitosti v prihodnje povrnejo. S tem pridržkom velja sledeče. Anomalija sama na sebi ne pove dovelj odločno, da toplina ob dotični dobi redoma stopi iz osnovnega tira v posili vnem ozi¬ roma negativnem smislu. Ozirati se imamo tudi na to, je li se je anomalija smatranega petdnevja pogostoma vračala ali ne. Ver¬ jetnostni račun na to pove, kolika je »verjetnost, da se i v pri¬ hodnje povrne/ G. Hellmann a je preiskoval, kedaj se po severni Nemčiji najbolj pogostoma moti zdržno pomikanje toplinsko. Našel je iz¬ redne povratke hlada tekom dviganja osnovne topline, tekom nje padanja pa povratke toplote. Primerjal je 251etne poprečke pet- dnevij s 25 postaj na Severonemškem in sicer z dobe 1848—1872. V njih so seveda slučajnosti še kaj malo izločene. Zatoraj jo isti učenjak poiskal anomalije z 921etnega tira Vratislavskega. Pogla¬ vitne izmed njih so sledeče: XX. 1 Plantaniour Des anomalies de la temperature observees a Geneve pen¬ il ant les 40 annees 1826—1865 Genčve 1867. ? G. Hellmann Ueber d. jahrl. Gang d. Temperatur in Norddeutšchland. Zeitschr. d. K, preuss. statist. Bureaus Jahrg 1883. (83) 41 Izrednosti ne nastopajo natanko ob omenjenih dneh, nego drže se od leta do leta precej širnih mej, a iz večletnih poprečkov se določijo navedeni obroki, ki povedo, kedaj se anomalije naj¬ verjetneje povrnejo. Tudi verjetnost je računjena z baletnega opazovanja v Vratislavi (Breslau). Ljubljanske anomalije poiskal sem sicer nekoliko drugim načinom, kakor Hellmann Severonemške, a posledice računa smejo se primerjati. Pregled XVII. javlja tudi verjetnost anomalij (vrste v). Na prvi pogled se vidi, da se Ljubljanske anomalije in Se¬ veronemške precej ujemajo, da so toraj učinki jedilih in istih pojavov atmosferinih. Bolj ali manj istodobne izrednosti Ljubljan¬ ske so sledeče: XXI. Izmed ostalih anomalij omenjamo iznenaden povratek plote: nvbr. 11 .— dec. 1. Verjetnost 0'71 to- To izrednost javljajo anomalni tiri topline na Severonem- škem z dobe 1848—1882 s 25 krajev, a v 921etnem Vratislavskein je ni več. Anomalija, ki je v 351etni dobi iznenadno pogostoma vračala se, vendar ni redna, zakonita, nego spada k slučajnim motnjam, ki se posled verjetnostnega računa polagoma uravnajo. Morebiti se bode sčasoma isto dokazalo o vseh anomalijah. Vendar naj še omenimo, da je J. Hann 1 našel celo v ne¬ koliko uravnanih stoletnih poprečkih Dunajske topline, da pravilna rast njena preneha 8. februarja in še le 15. dan istega meseca doseže znesek s 7. febr. Gl ai s h er javlja, da v Greenvichu traja motnja še dalje: 9.—22. febr. Opomina vredna prenehanja rasti toplinske so na 1 J. Hann Temperatur von Wien, Sitzb. d. kais. Akad, d. Wiss. matb. nat. Cl. 1877. 42 (84) Dunaji še: konec februarija, sredi aprila in zlasti v tretjem pet- rlnevji inajnikovem. Najjačje nazadovanje pa se lamo vrši med 13. in 23. junijem, kar je uže Jelinek opazil. Tudi v Ljubljani je sredi aprila povekšana verjetnost negativnih anomalij, ostale iz¬ rednosti pa so v Ljubljani naravnost izražene. Videti je, da nazadovanja topline koncem zime in v zgodnji pomladi povzrokuje barometerski maksimum, ako se nastani nad srednjo Evropo. Da še marca meseca more povrniti se zimski značaj, razvidimo tudi s sledečega. H. Wild 1 je našel, da marca meseca še biva zimska depresija nad atlantskim oceanom in ba- romet. maksimum nad Azijo, le da je jakost teh protivnih si središč atmosferinega delovanja redoma oslabljena. Na ves drug način nastanejo povratki hlada v prvi polovici majnika. Bezold 2 razpravlja, da jih povzrokuje barom, depresija ustanovljena v obližji Ogrske nižave skupno z bar. elevacijo nad zahodnjo. Evropo. Obe povzročite hladne severne vetrove Nemčiji in Avstriji. Oni jasne nebo ter tako pospešujejo izžarivanje to¬ plote. Tedaj je toplina še dovolj nizka, da upade pod ničlo in napravi mraz. Najbolj pogostoma nastanejo majniški mrazi v Ljubljani med drugim in tretjem petdnevjem meseca. A uže koncem aprila prihajajoče negativne anomalije so poprek l - 5krat večje nego positivne. Za prvo, drugo in tretje petdnevje majniško našel sem isto razmerje oziroma Im, 08, T2. Še v petem pet- dnevji je verjetnost podnormalne topline 051, dočirn je v četrtem le 037. — Ti resultati jasnijo in dopolnjujejo občno ljudsko mc- nenje o .ledenih možeh" in o „sv. Urbanu". Bezold je dokazoval (1. c), da je razdelitev zračnega tlaka tekom vsega meseca majnika ugodna nazadovanjem topline, ki tedaj lahko nastopijo vsaki dan, a najpogosteje nastopajo početkom druge dekade, ker je tedaj razlika med barom, minimom in mak- simorn najjakša. V obče razlaga Bezold pojav tako-le: Spomladi se balkanski poluotok in sosedni svet tje do Karpat kot največi proti jugu segajoči del Evrope najprej in najjakše segreje. Zrah¬ ljani zrak naredi nizek tlak, in v njem se rade nastanijo barom, depresije, bodisi da se na mestu ustanove, ali pa da pridejo od 1 H. Wild Temperaturverhaitnisse d. russischen Reiches. Poglavje: Ur- sachen dei' unregelmassigen Temperaturverteilung. * Bezold, Kalteruckfalle im Mai Oesterr. met. Ztsch. 1883. (85) 43 drugod. Tačas je v zahodnji Evropi zračni tlak visok in vsled Buys.-Balloto vega zakona nastanejo preko srednje Evrope hladni severni vetrovi in z njimi povratki mraza. Najjače in najbolj pogosto nazadovanje topline vrši se v drugi polovici junija in početkom julija. Preiskava Hellmannova je to obelodanila za severno Nemčijo, Jelinek-Hannova za Dunaj in isto nam javlja naš pregled XVII. o Ljubljani, toraj velja za pokrajine, ki so avstrijskim Alpam ob jugovzhodu. Uže Do ve je dokazal, da nastopi to nazadovanje na severni strani Alp isti čas kakor poletno deževje srednje Evrope. In to sega na južni strani tudi preko Ljubljane in Zagreba ', ter potisne toplino navzdol. V noveji dobi je Krankenhagen 1 2 poskusil določiti, kakova raz¬ delitev zračnega tlaka daje povod prostrani motnji. Junijevsko nazadovanje topline je ob enem najjakše in naj¬ verjetneje izmed vseh motenj; znamenje, da najbolj redno in v precej določenem obroku nastopa. Upadajoči del toplinske krivulje Ljubljanske motijo nekateri povratki toplote, koje nahajamo skoro istodobno po severni Nem¬ čiji. V stoletnih Dunajskih poprečkih upadanje le koncem julija do početkom avgusta in koncem novembra preneha. Izredni po¬ vratek toplote koncem novembra, največa anomalija Ljubljanska tekom dobe 1851 —1885 pa se v 601etnih opazovanjih (1814 — 1873) v Greenvichu še pozna. Ona je posledica viharnim depre¬ sijam, ki se tedaj pomikajo preko Severnega morja. Znamenito je preobilo ohlajenje v predzadnjem petdnevji septembra meseca, zlasti ker mu sledi zdaten povratek toplote. Tudi po Nemškem je tedaj upadanje topline zadržano, tako da nastane tako zvano »babje leto* (Nachsommer). Tem solnčnim mirnim jesenskim dnevom sledi pri nas jesensko deževje, in včasih zgodnja zima. V obče nahajamo anomalije tekom vsega leta, a pokazalo se je, da se nekatere s precejšnjo verjetnostjo povračajo. Zasledo¬ vali smo nadrobneje le one, koje nam donašajo severno od nas prestopajoče baroni, depresije; o južnih, sredozemskih in zlasti 1 -J. Hann Die Regenverhaltnisse Oesterreich-Ungams. Sitzb. der Wiener Akad. d. Wiss. LXXVII. 1879. 2 Krankenhagen Die Vertheilung des Luftdruckes in Mittel-Europa im luni. Zeitscli. d. otserr. und deutsch. meteor. Gesellsch. I. 44 (86) jadranskih depresijah ter njih učinkih nam sploh manjka dovolj- nega znanja. S pomočjo anomalij dado se še zanimiva vprašanja rešiti. Nestanovitnost vremena je prešla v pregovor; toplim dnevom slede hladni, deževnim solnčni itd. Jeli pa je res vrstitev toplih in hladnih dnij popolnoma slučajna? 0 tem vprašanji je prijavil W. Koppen temeljito razpravo '. Sledeč njegovemu načinu računanja zasledovati hočemo vrstitev anomalij Ljubljanske topline od petdnevja do petdnevja tekom 851etne dobe 1851 — 1885. Trditi se sme, da se i v tej zadevi Zagreb ne razlikuje bistveno od Ljubljane. Opazovanja od tod pa obsegajo daljšo dobo in zatoraj podajajo verjetniše posledice. Ako bi tu bila doba opazovanj širneja, pridobili bi seveda števila, ki se istini še bolj bližajo. Primerjati imamo toraj naše podatke vseskozi z onimi, koje je obelodanil Koppen z bolj razsežnih dob opazovanja v nekaterih evropskih mestih. Anomalije se vrste na videz popolnoma neredno; jedni po¬ sili vni ali negativni slede po 1, 2, 3, 4, . . . nasprotne, včasih je ves mesec ali še daljši obrok pretopel ali prehladen itd. Vpra¬ šanje nastane, koliko skupin obsegajočih 1, 2, 3, 4, 5, . . . pre¬ toplih ali prehladnih petdnevij proizvedel bi čisti slučaj v poje- dinih letnih dobah. Verjetnostni račun nam podaje odgovor, pri¬ javljen v razgledu XX., ki velja, kakor je uže povedano anoma¬ lijam petdnevij Ljubljanske topline z dobe 1851—1885. Sledeče bode podatke pregleda pojasnilo. Pokazalo se je, da je bilo tekom 714 petdnevij zimskih z imenovane dobe 1 2 397 petdnevij pretoplih, 317 prehladnih. Ver¬ jetnost positivne anomalije je toraj 0-56, negativne pa 044. Na to pove račun, da bi slučaj napravil 79 pojedinih pretoplih pet¬ dnevij, 44krat po 2 pretopli petdnevji, 25krat po tri, 14krat po 4 pretopla petdnevja itd., kakor navaja pregled XX. v koloni pod „Slučaj a“ oddelka „Zima“. V istini pa je bilo le 28 posameznih pretoplih petdnevij, 16 skupin po 2, 7 skupin po 3 petdnevja 1 W. KOppen, Die Aufeinanderfolge der unperiodischen Witterungs- Erseheinungen, nach den Grundsfttzen der Wahrscheinlichkeitsreehnung unter- sucht. Repertorium fur Meteorologie II. Petersburg 1872. Izpis v: Sprung, Lelir- buch d. Meteorologie Hamburg 1885. 2 Število 714 ni soglasno s produktom 3.6.35 = 630 (trije meseci dcb., jan., febr. s petintridesetih let, po šest petdnevij), ker pojedine skupine anomalij segajo v predidoči november in sledeči marc. (87) 45 3 -a Oh rt O N rt jo O, ^ O (COOhOCOC: > Pl O ^ O O O C <-^ 0^^0000000 p o § rt j={ m 10^990999999099 crt^OOlOPl-r-fOOOOOOOOOOOOOO S o o o 10 CO )Q Pl zo P. A. Pl Pl. Pl O »O 00 ^ a ^M®iOMrtOOOOOOOOOOOCC Pl lO Pl OOOOOOOOOO OO h iO C ^ O W lO &\ O A A i O O S 2 j^^jO^giJOPlOOI^^T-iCOOPlOCOOOOOOOO ° fcf M - M S «S o 05 00 >.0 1.0 1» 10 ' oj Oh ^ OO Pl rH hPIO-^OPIOOOOOOO Oh O rt _* >0 rt rt OtOOJHNiD^MCHOHOHOOOOOOO Mhhh OCOt-hOOOOOOOOOOO ^OOiOjOCO— lOOOOOOOOOOOOOO CO O CO o — T—< v* C 0 iC 'r' Ol o A č CO 3 S' 3 r OO hcOOO&HMmOCOh^&IcOOOOOOO’-' O C- lO CO TH H H N ^ c$ jp ,q oiopooiN^mo^^ooH^iDooooo 0 N ^rt c n »O OOOOOOOOOOOO > o . rt P *r 7 rt > 44 m C 73 'S aS P P < Pl X ^ iO w < (M CO ^ lO O t> X' O O H CO S 2 05 rn t .j, $c S 55 »P petdnev. S £ o. m o o £j 73 46 ( 88 ) obsegajočih itd., kakor javlja isti oddelek pod »Opazovano a“. Ako primerjamo števila obeh kolon, razvidi se takoj, da je v resnici kratkih obrokov manj kakor zahteva slučaj, daljših pa več. Dalje časa trajajoče anomalije so primeroma bolj pogoste, kakor kratkodobne. Isto pokaže kolona b o negativnih anomalijah. Glede ostalih letnih dob velja isto. Izreči smemo toraj isto, kar je W. Koppen našel drugod: Vsaka anomalija skuša obdržati se; toplinske in sploh vremenske spremembe ne vrše se po zako¬ nih slučaja, nego namero imajo ustanoviti se vsako¬ krat za dalje časa kot bi določil slučaj. Negativne in positivne anomalije se vrste pač po jednem in istem zakonu. Da se vrstitev nekoliko oprosti slučajnih motenj 351et.ne dobe, seštel sem koloni a in b; tako je nastala kolona 2(a,b). Ako vprašamo: kolika je verjetnost, da se menjajo nasprotne anomalije a in b, hočemo izvedeti m e n j a v o s t topline. V istini je sledeča v pojedinih letnih dobah: Zima Pomlad Poletje Jesen 0-26 033 0-35 030 Ako bi spremembe vršile se povsem slučajno, bila bi men- javost 0-49 0-50 0-50 0-50 vseskozi večja nego je. Verjetnost toplinske (pač sploh vremenske) spremembe je toraj mnogo inanja od one, kojo bi vladal slučaj. Najmanja je po zimi, največja v poletji, jesen se v tej zadevi bliža zimi, pomlad poletju. Po zimi se sme staviti 4 proti 1, da ako je pretoplo ali prehladno, bode tako tudi še ostalo. Vrhu tega je po zimi verjetnost positivnih anomalij (056) večja nego ona negativnih (044); nasprotno velja o poletji (046 proti 0-54). Vsaj tako je bilo v 351etni dobi opazovanja. Spomladi in v jeseni je verjetnost obojih anomalij precej enaka (0‘48 in 0-52). Pregled XX. nadalje pove, koliko petdnevij anomalije po¬ vprek trajajo. Po zimi obsegajo anomalije poprek 3-8 petdnevij, to je 19 dni j, po leti se najhitreje menjajo, namreč uže čez 09 petdnevij, to je 14—15 dnij. Nagon do stanovitnosti pokaže se (89) 47 tu zopet, kajti slučaj hi anomalije poprek čez 2 petdnevji spre¬ menil. Ako primerjamo menjavost zime, pomladi etc. od leta do leta (glej pregled XIII.), in pa menjavost letnih dob tekom istega leta, pokaže se popolno nasprotje: zimski meseci so od leta do leta najbolj menjavi, poletni najmanj, tekom iste zime pa je to¬ plina najmanj, tekom poletja najbolj spremenljiva. Važno je še preiskati, kolika je verjetnost spremembe potem, ko je anomalija uže trajala 1, 2, 3, 4, ... . petdnevja. Ker se števila 2 (a, b) ne pomikajo še dovelj pravilno, nisem računal za pojedine letne dobe, nego le za leto. Pokazalo se je sledeče: XXIII. Verjetnost spremembe posled 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 petdnevij Leto 0-34- 0-29 0-34 0-27 0'28 0;31 0'28 0'31 0’28 0-32 Videti je, da števila, dasi polagoma, pojemajo, tako da pre¬ iskava o Ljubljani potrjuje (v tej zadevi enako, kakor v prej ob- ravnanih) posledice Koppen-ove preiskave o Vratislavi in Parizu s 731etnega opazovanja. Verjetnost spremembe je v obče tem manja, čim dalje je anomalija uže trajala. Na¬ vadno upajo ljudje, da se bode vreme kmalu spremenilo, ako je uže dolgo časa bilo lepo ali slabo. A to upanje ni opravičeno; nasprotno, vreme pridrži tem dalje svoj značaj, čim dalje ga je kazalo. — Vendar je verjetnost, da nastopi zelo dolgotrajna doba enakega vremena, jako mala, in upanje, da se vreme bistveno spremeni posled 50 dnij, je še vedno 032, to se pravi, izmed 100 potov je 32krat pričakovati spremembe. Anomalij daljših obrokov: mesecev, letnih dob ne moremo s tolikih stranij preiskati, kakor one petdnevij, ker je za tako razpravo 351etna doba prekratka. Vendar zahteva poprečna ano¬ malija mesecev (pregled XIII.) posebne pozornosti za to, ker mo¬ remo z nje zračuniti za koliko so najverjetneje še napačni kljub mnogoletnemu opazovanju mesečni povpreeki, lcoje smo dosti¬ krat na kratko zvali „osnovne“. V ta namen služi Fechner-jeva formula: 48 (90) 1-1955 v = + - ■ — • a 1/2 n - 1 tu pomenja v = verjetna napaka, n = število let opazovanja, a — poprečna anomalija (omahljivost) mesečnih poprečkov. Tudi moremo zvedeti, koliko let. treba opazovati, da se do¬ seže katera koli točnost „osnovnih poprečkov". Število let opa¬ zovanja n', ki je potrebno, da bode verjetna napaka v', ako je verjetna napaka z n let v, določuje sorazmerje n' : n = v 2 : v /2 . Oboje zneske v in n' javljata pregleda II. in IV.; oni o 251etnih opazovanjih Zagrebških, ta o 301etnih Ljubljanskih in sicer je postavljeno v' = ±0T°G. Toplina januarija Zagrebškega je toraj najverjetneje še napačna za ± O39 0 C, Ljubljanskega ja¬ nuarija za +. 041 °C in treba je 380 oziroma 494 let opazovati, potem še-le bode toplina tega meseca toliko določena, da hode verjetna napaka le ± 0 - l°G itd. Razvidi se, da niti prva decimala mesečnih poprečkov ni še določena. Vendar se pomika verjetna napaka v obeh mestih to¬ liko soglasno, da moremo „osnovna"‘ t.oplinska tira precej točno primerjati. Opomnja. Pričujoči spis bil je bistveno končan, ko mi je došel „Jahrbueh der k. k. Central-Anstalt tur Meteorologie und Erdmagnetismus in Wien“ letnik 1885. Tu so prijavljeni mesečni poprečki Ljubljanski in Zagrebški z let 1881 — 1885. Ako jih vza¬ memo v poštev, pridobimo 351etne mesečne poprečke. Za koliko se razlikujejo od SOletnih, na koje je utemeljen veči del naše razprave, pove sledeči pregled XXII. Tu navedene zneske je treba 301et.nim poprečkom dodati, da nastanejo 351etni. XXIV. Ljubljana (91) 49 Ta števila so zopetni dokaz, da se toplina v obeh mestih zelo soglasno pomika, kajti 801 etn e poprečke zadevajo večinoma enake premembe. Javljajo pa tudi drugo, ne manje važno vest: Videti je, da se april in majnik na jedni strani, avgust in oktober na drugi strani toliko premene, da izgineti dozdevni nepravilnosti 301etnega tiru, namreč drugi maksimum dviganja in drugi maksimum upadanja topline med dnem 18. maj. in 2. junija oziroma dnem 5.—10. septembra meseca. 4 Glasnik hrv. nar. družtva. God. II. jw fhr nuy apr rnj j n Tab. 1. ji ag spl okt tvob dcb j n fbr apr rnj jrn ji ag SJ)t okt nvl dc/> Zagreb __- _ Zjutljasue/. -»■ Glasnik hrv. nar. druživa. God. II. Tab. H.