I Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Ko-porec — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-mer in Slavka Rojina, Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVI — 26. 4. 1972 St. 4 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Osnove našega perspektivnega programa — Kako smo izpolnili plan v marcu — Cene za letovanje — zaenkrat le informativne — Tudi drugje lahko preživite dopust — Izobraževanje v letu 1971 — Spominska proslava na Planici — Kako izboljšati informiranje — Prosta mesta za vajence — Svetovni dan zdravja 1972 — Desiniranje s pomočjo elektronskih komp juter jev — Mi in naši otroci — Prvomajska nagradna križanka Osnove našega perspektivnega programa V zadnjih letih je bilo naše podjetje, kakor tudi vsa večja podjetja tekstilne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji, soočeno s številnimi težavami. Ne edini, vendar pomemben vzrok za to dejstvo je tudi zastarelost strojnega parka, ki ni omogočal hitrejše prilagajanje tržišču z novimi, sodobnejšimi tekstilnimi proizvodi. Stalno pomanjkanje sredstev tudi ni omogočalo podjetjem, da bi si bolj širokopotezno začrtala perspektivne programe. V vseh tovrstnih podjetjih, tudi naše ni bilo izjema, so se začeli kopičiti proizvodi, katerih piasman je bil na tržišču problematičen. Za del proizvodnje so se dosegale nizke prodajne cene, te pa niso omogočale večjih investicij v modernizacijo strojnega parka, niti ne primernih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev. Znano je, da evropska tekstilna Predenje za 1 kg preje — kolovrat — sölfabtor — prstančev prediini stroj — sodobni prediini stroj Tkanje za 100 m tkanine — ročne statve — mehanične statve — avtomatske statve — brezčolnične statve industrija bistveno ne povečuje svojih kapacitet, pač pa v zadnjih letih vlaga ogromne vsote denarja v modernizacijo strojnega parka, ki omogoča dvig produktivnosti, osvajanje nove tehnologije in novih proizvodov. Tako je na primer ZR Nemčija v teku šestih let investirala 7 milijard mark (od tega za razširitev kapacitet samo ca 15 odstotkov), vse ostalo pa samo v modernizacijo tekstilne industrije. Zaradi hude konkurence je bil vedno v tekstilni industriji vsak dohodek težko prislužen. To pa sili tekstilne strokovnjake v sami proizvajalni bazi, kakor tudi v spremljajočih dejavnostih, da stalno iščejo poti k racionalnejši, boljši, cenejši in modernejši proizvodnji. Navedeni podatki kažejo, kako je z modernizacijo rastla produktiv- nost v osnovnih zah: proizvodnih fa- Leto Delovne ure 1760 200 1880 2 1900 0,3 1969 0,1 1760 466 1820 85 1900 9,5 1969 0,87 Tudi povojni razvoj v rasti produktivnosti v tekstilni industriji zapadne Evrope je zelo uspešen: Predenje 1945 1965 Indeks 1945/65 — mikan j e 5,44 kg/h 22,7 kg/h 4,8 — raztepanje 27 m/min 365 m/min 1350 — predpredenje 720 o/min 1200 o/min 167 — predenje 21 m/min 36 m/min 171 — previjanje preje 457 m/min 1142 m/min 250 Tkanje — previjanje votka 5000 o/min 12000 o. min 240 — tikanje votka 250 m/min 612 m/min 245 Beljenje 453 kg/h 2268 kg/h 502 Barvanje 9 m/min 82 m/min 912 Ti grobi podatki kažejo hiter napredek, ki se ne bo nikoli zaustavil. Številni strokovnjaki in znanstveniki, ki delajo na razvoju tekstilne dejavnosti, odkrivajo nova vlakna, nove tehnološke postopke in načrtujejo nove stroje, ki omogočajo nenehen napredek v tekstilni industriji. Tudi regionalna usmeritev v tekstilni proizvodnji je za perspektivni razvoj zelo važna. Znano je, da so glavni proizvajalci naravnih vlaken poleg Amerike razne afriške in azijske države. Te se tudi intenzivno preusmerjajo iz pridelovalcev vlaken tudi na proizvodnjo enostavnejših tkanin v želji, da zaposle čimveč svojih prebivalcev v lastni industriji. Izredno hitro naraščanje človeštva in rast osebnega standarda povzroča tudi vedno večjo porabo tekstilnih proizvodov, katerim pa naravni viri v bližnji prihodnosti ne bodo več sledili. Zato kemična industrija postaja iz dneva v dan bolj pomemben vir preskrbe tekstilne industrije z vlakni. Kemična vlakna tako zvane tretje generacije imajo tudi nekatere lastnosti, ki omogočajo kvalitetnejše in boljše tekstilne proizvode. Zato je tudi cilj evropske tekstilne industrije, da se preusmerja iz predelave naravnih v proizvodnjo tekstilnih proizvodov iz kemičnih vlaken in mešanic z naravnimi. To pa daje popolnoma nove izdelke, ki so bolj prilagojeni ukusom potrošnikov glede uporabnih vrednosti in same nege. Torej cilj evropske tekstilne industrije je opuščanje klasičnih tekstilnih proizvodov iz naravnih vlaken in prehod na kvalitetno izdelavo tekstilij iz kemičnih vlaken v raznih mešanicah. To pa zahteva mnogo več strokovnega in kreativnega dela vseh zaposlenih strokovnajkov in delavcev. Vse to pa omogoča tudi proizvodnjo boljših proizvodov z višjo ceno in ustrezno boljšim dohodkom. Navedena dejstva in spoznanja so služila tudi načrtovalcu t. j. Tekstilnemu inštitutu v Mariboru, ki je v več zajetnih elaboratih izdelal perspektivni program našega (Nadaij. na str. 2) ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Ob 1. maj - prazniku dela iskrene čestitke vsem članom kolektiva in bralcem Tekstilca Uredništvo * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Kako smo izpolnili plan v marcu? Predilnici sta v marcu dosegli sledeče rezultate: Mesečna izvršitev: Mesečno skupaj ef. kg Predilnica I Predilnica II Kumulativna izvršitev: Mesečno skupaj ef. kg Predilnica I Predilnica II Predilnica I je proizvajala povprečni tex 20,33 (Na 49,y) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6), kar je od dejansko predenega za 3,3 nižji tex oz. za 8,7 višja Nm. Mesečni plan je bil zelo ugodno izvršen zaradi nadurnega dela v prostih sobotah in nočni izmeni. Zastoji so bili vsled: premenja-vanja surovin 54.568 vret. ur, čiščenje strojev 69.470 vret. ur, Ikvar motrojev 7.428 vret. ur in popravila z ostalimi zastoji 193.082 vret. ur. Predilnica II je proizvajala poprečni tex 20,33 (Nm 49,9) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6), kar je 125,2 % bb. kg 118,1 % 117,6 119,1 145,7 116,5 119,0 % bb. kg 111,7 % 113,1 m,6 135,0 112,0 od dejansko predenega za 3,3 ni- žji tex oz. za 8,7 višja Nm. Mesččni plan je bil zelo ugodno izvršen zaradi nadurnega dela v prostih sobotah. Zastoji so bili vsled: čiščenja 111.884 vret. ur, premenjava surovin 13.872 vret. ur, kvar motorjev 2.058 vret. ur, popravila in ostali zastoji 29.038 vret. ur. Obe predilnici: Osnovne surovine so bile izdo-bavljene pravočasno. Kvaliteta surovin v pogledu trdnosti ni bila ustrezna pri Gizi 67 FG, Ugandi, Turčiji in Tanzaniji, zato so bili vsi zaboji iz teh mešanic označeni z II. a, kar pomeni, da preja v trdnosti ne dosega iternih normativov. Tkalnici sta v mesecu marcu dosegli naslednje rezultate: Mesečna izvršitev tm votki kval. Mesečno skupaj 113,4 % 112,4 % 90,0 % tkalnica I 119,7 117,3 90,1 tkalnica II 101,1 103,7 89,5 Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj 112,9 % 112,1 % 89,9 % tkalnica I 119,1 117,3 90,8 tkalnica II 100,9 103,0 87,8 Tkalnica I je operativni plan po metrih 102 Obrat tkalnice I je še vedno imel v mesecu marcu dobre proizvodne uspehe, obratovalni režim pa je ostal še vedno isti kot v prejšnjem mesecu. Mesečni osnovni plan je bil dosežen 119,7% po metraži in 117,3 odstotka po votkih, operativni plan pa po tekočih metrih 110,6 odstotka, kumulativno 108,8 %. Preskrba z materialom je v redu, začelo je primanjkovati Nm 34. Kvaliteta preje je še vedno v reklamacijah zaradi nopavosti in trakosti, ki pa se tekoče rešujejo. Fluktuacija delovne sile se še vedno pojavlja pri nižjih delovnih mestih (čistilci, natikalke). Kvaliteta blaga je dosežena z 90 % I. kvalitete, izkoriščanje statev pa znaša 94,7 %. odsoten in po votkih 103,7 %. Proizvodni uspehi so v marcu boljši od prejšnjega meseca, saj se je proizvodnja ustalila (manj zamenjav, dohod utenzilij). Še vedno pa je problem fluktuacija delovne sile, v glavnem čistilcev, transporterjev, natikalk votka in pa problem bolniškega staleža, ki je med najvišjimi v podjetju. Preskrba s prejo teče normalno, problemi so v zvezi z nabavo grebenov, Kovo cevk, škrobilnimi sredstvi. Asortiment ostaja oz. se spreminja v večji ali manjši meri. Kvaliteta artiklov se je v tem mesecu izboljšala iz 86,8 % na 89,5 odstotka, kar je izkaz prizadevanja delovne enote ter pojačane kontrole, tako medfazno kot v končni fazi. Tkalnica II Kvaliteta preje je bolj proble- Osnovni plan za marec je bil matična v višjih številkah, rekla-dosežen po tekočih metrih 101,1 % macije se takoj urejajo med tkal-in po votkih 103,7 %, medtem ko nico in predilnico. Plemenitilnici sta v mesecu marcu dosegli sledeče rezultate: 1. Obseg proizvodnje tm m2 Mesečna izvršitev 107,8 % 107,0 % Plemenitilnica I 100,2 99,8 Plemenitilnica II 141,8 137,9 Kumulativna izvršitev 109,6 % 108,1 % Plemenitilnica I 102,4 100,7 Plemenitilnica II 142,i 139,9 Osnove našega 2. Kvaliteta Plem. I (plan plemenitilniških napak 10 %): Neregelumih tkanin s plemenit, napako: Skupaj neregularnih tkanin: Plem. II (plan plemenitilniških napak 1 %): Neregularnih tkanin s plemenit, napako: Skupaj neregularnih tkanin: 3. Usluge Plemenitilnica I: za plemenitilnico II za zunanje usluge Plemenitilnica II: za plemenitilnico I za zunanje usluge 7,77 % 7,72 % 0,78 % 17,07 % 290.851 136.362 207.170 187.871 (Nadalj. s 1. strani) podjetja za področje tekstilne dejavnosti. Razen tega je predvideno, da se prične tudi z netekstilno dejavnostjo, t. j. s proizvodnjo plastičnih folij, katerih protrošnja v zadnjih letih skokovito narašča v svetu in tudi pri nas. Tudi za to proizvodnjo so programi že izdelani. Osnovni koncept perspektivnega razvoja predvideva koncentracijo tekstilne dejavnosti in uvajanje netekstilne proizvodnje. To bo omogočilo: — izboljšanje asortimenta — zvišanje rentabilnosti — zvišanje produktivnosti — izboljšanje kvalitete — znižanje proizvodnih stroškov Celotna realizacija programa terja ogromna investicijska sredstva, katerih pa ni dovolj na razpolago. Zato je bilo treba predvideti več etap, ki bodo omogočile postopno približevanje k postavljenemu cilju. Pri določanju prve investicijske etape se predvideva vlaganje v ti- sta osnovna sredstva, ki bodo denar najhitreje vračala. Zato bodo angažirana vsa lastna sredstva in tudi delno sredstva iz tujih virov. Nadaljne investicije v naslednjih fazah se bodo pa že lažje izvajale, ker bo dotok dohodka iz novih osnovnih sredstev že bistveno večji kot pa je sedaj. Seveda pri investiranju v preusmeritev in modernizacijo proizvodnje upravičeno pričakujemo pomoč v obliki kreditov, saj če je družba zainteresirana v nadaljnji razvoj tekstilne industrije, ji je treba nuditi nekoliko več finančnega sodelovanja kot pa je bilo to dosedaj. O navedenem razvojnem programu je že razpravljal delavski svet podjetja ter sprejel ustrezne sklepe za realizacijo. Na osnovi teh sklepov so bili že storjeni prvi aranžmani za nabavo nove opreme, ki bo omogočala prehod na boljši asortiment in tudi določeno preusmeritev proizvodnje za tekstilno in netekstilno področje. Z. C. 4. Problematika Plemenitilnica I Mesečni osnovni in operativni plan je delovna enota presegla v tekočih in m2. V .porastu je tudi % regularnih tkanin, katerih je za 0,8 % več kot pretekli mesec. Omeniti je treba, da je postavljeni normativ kvalitete za leto 1972 bil v tem mesecu dosežen. Delovna enota se mora še v naprej prizadevati, da bo kvaliteta naraščala, predvsem v strukturi dražjih artiklov. Tudi kilogramske ostanke je treba odločno znižati, ker jih je preveč ter zato nenormalno zmanjšujejo dohodek podjetja. Zaradi neplanirane proizvodnje tkalnice I v nočni izmeni se nedovršene proizvodnja ni nič zmanjšala, zato je treba v sodelovanju s komerc. sektorjem takoj delno preusmeriti surove tkanine, ‘ki bodo zmanjšale pritisk na plem. I. Še vedno so težave s pomanjkanjem nekaterih barvil in kemikalij, kar otežkoča izpolnjevanje komercialnih zahtev. Plemenitilnica II Delovna enota je znatno presegla osnovni plan lastnih tkanin. Kljub precejšnji količini internih uslug plemenitilnica ni bila polno zasedena, ker ije primanjkovalo tujih tkanin. Zaradi premajhne količine uslug se je hitro zniževala zaloga surovih tkanin v skladišču. To pa ne more še dolgo časa trajati, zato je nujno potrebno, da se čimpreje reši vprašanje uslug ter se delovno enoto polno zaposli. Kako pereče je pomanjkanje dela kaže podatek, da bi po planu morali predelati v I. tromesečju 1,255.600 m storitev, dejansko pa je bilo izdelanih 248.768 m2 (preračunano s faktorjem). Za kompenzacijo je bilo oplemenitenih nekaj več lastnih tkanin, vendar ne dovolj. Kvaliteta gotovih tkanin se je nekoliko izboljšala v primerjavi s preteklim mesecem, vendar še ni zadovoljiva, ker postavljeni normativ še ni dosežen. Cene za letovanje - zaenkrat le informativne Že v prejšnji številki smo obljubili, da bomo članom kolektiva posredovali tudi podrobnejše informacije za letovanje v naših počitniških domovih. Vpisovanje za letovanje je bilo končano 24. aprila, vse proste kapacitete pa bodo po tem datumu oddane na razpolago tudi drugim interesentom. Delovna enota prehrane in oddiha je za letošnjo sezono pripravila kalkulacijo novih cen, katere je potrdil tudi delavski svet podjetja 11. aprila, vendar zaenkrat ostanejo le informativnega značaja, ker bodo stopile v veljavo šele takrat, ko bodo to dopuščali zakonski predpisi: do takrat pa se bo vse storitve Počitniškega doma zaračunavalo po lanskoletnih cenah. Nove cene so naslednje: nove hišice stare hišice a) celi obrok člani kolektiva in svojci, ki jih vzdržujejo (otroci, nezaposleni zakonci in upokojenci podjetja) 40,00 din 38,00 din b) zaposleni svojci 52,00 din 50,00 din tuji gostje c) inozemci 80,00 din 75,00 din d) polovični obrok otroci članov kolektiva 27,00 din 25,00 din otroci tujih gostov 34,50 din 32,50 din otroci inozemskih gostov 55,00 din 50,00 din Dom v Novigradu bo predvidoma odprt od 22. maja do predvidoma 30. septembra. Glavna sezona bo od 15. junija do 31. avgusta. Cene v izvensezoni so 10 % nižje kot v glavni sezoni. To ne velja za inozemske goste. Nočnine za Počitniški dom Bohinj in kočo na Krvavcu ostanejo do nadaljnjega lanskoletne. Ponovno opozarjamo vse vpisane člane kolektiva, ki so se prijavili za letovanje, DA SO REZERVACIJE NEPRENOSLJIVE. Nihče ne more svoje rezervirano mesto odstopiti drugemu, temveč ga mora obvezno odjaviti delovni enoti prehrane in oddiha. Kolikor se ta ukrep ne bo izvajal, oziroma da bi se dogajalo tako, kot že nekaj let nazaj, bo gost zavrnjen, če se napotnica ne bo glasila na njegovo ime. Posebej naj opozorimo člane kolektiva tudi na to, da regresa ne bo obračunavala delovna enota prehrane in oddiha, temveč se bo izplačeval na način, predpisan po določilih Pravilnika o razdeljevanju sredstev za rekreacijo. Izmene za Novigrad bodo 2 krat tedensko in sicer vsak torek in petek. Cena prevoza v obe smeri je 60 din, otroci do 4. leta starosti imajo prevoz brezplačen, od 4. do 10. leta pa plačajo polovično ceno. Plačilo penziona in prevoza ter dvig blokov, vozne karte in napotnice, prijavljenci plačajo 7 dni pred odhodom v Novigrad. V ceni penziona ni vračunana turistična taksa, katero ob prihodu v dom plača vsak sam. IN ŠE NEKAJ ZA TISTE, KI SE BODO ODLOČILI PREŽIVETI PRVOMAJSKE PRAZNIKE V NO VIGRADU: Med prvomajskimi prazniki restavracija in bife v Novigradu ne bosta poslovala. Gostom bo na razpolago le prenočitev v hišicah, prehrano pa si morajo preskrbeti sami. Cena nočnine, v katero je vračunano tudi pranje posteljnega perila, voda in elektrika, je 8 din. Gostom je zaradi požarne varnosti strogo prepovedano pripravljanje oz. kuhanje hrane v hišicah, kakor tudi kurjenje na območju naselja. Za te namene je določen poseben prostor na plaži. Vse ostale informacije pa dobite v pisarni delovne enote prehrane in oddiha — interni tel. št. 226. R.S. Novigrad Tudi drugje lahko preživite počitnice! Za člane kolektiva, ki ne bi več dobili prostora v našem počitniškem domu v Novigradu ali pa bi želeli na počitnice drugam, smo pripravili v sodelovanju s kranjsko potovalno agencijo CREINA obširen program dopustov in potovanj. vemo samo to, da se lahko peljete z letalom na otok Krk, kjer preživite teden dni v hotelu za ceno 490 din, ki vljučuje prevoz in polni penzion. Ce pa želite v Španijo, se lahko peljete prav tako z letalom na Costo Bravo, prebijete tam teden dni za skupno ceno 1200 din. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v upravi delovne enote prehrane in oddiha pri tovarišici Elici Zorman ali Mariji Ravnikar, ki sprejemata prijave do 30. maja 1972. Nekaj primerov možnosti letovanja: na Češkoslovaškem in pa seveda na naši obali od Umaga do Dubrovnika. V večini primerov je pre- kraj hotel junij/septean. j ulij/avgust prevoz Poreč ■Bungalov Pical 685,— 7 dni 530,— avtobus skrbi j eno za prevoz (z letalom ali Podgora Pođgonka 400,— 7 dni 775,— letalo avtobusom), lahko pa potujete tudi Supetar-Brač (privatne sobe 645,— 7 dn i 965,— letalo z lastnim prevoznim sredstvom. Njivice-Krk Peharček 490,— 7 dni 570,— letalo V tem primeru vam nudimo samo Vela Luka Korkyra 710,— 7 dni 840,— letalo penzion v hotelu, prevoz pa ni vra- Iž-Veli Korinjak 800,- 7 dni 1.000,— letalo čunan v ceni. Rab Park 710,— 10 dni 810,— avtobus Program je preobširen, da bi Mediti i n Vila Mutili 687,— 10 dni 907,— avtobus lahko vsega opisali. Naj vam po- Makarska privatne sobe 660,— 10 dni 710,— avtobus Spominska proslava na Planici V soboto, 8. aprila, je bilo ob spomeniku padlih borcev na Planici spominsko zborovanje. Zborovanja se je udeležilo veliko število učencev osnovnih in srednjih šol, veliko število borcev NOB, aktivistov, predstavnikov družbe-no-političnega življenja, lovcev, ga- silcev, vojakov in prebivalcev oko liških krajev. Navzoč je bil tudi edini še preživeli borec takratnega boja Stane Kersnik, Vinko Hafner, predsednik skupščine \občine Kranj Slavko Zalokar in delegacija pobratenega mesta Oldhama iz Anglije ter mnogi predstavniki Spomenik na Planici Kako izboljšati informiranje? Odbor za informiranje je imel v pretekli mandatni dobi 8 rednih sej, na katerih je predvsem obravnaval gradivo, ki je bilo pripravljeno za posamezne številke našega tovarniškega glasila. S spremembo oblike posrednega upravljanja v naši delovni organizaciji, ki smo jo izvršili pred dvema letoma, je bil ustanovljen poleg poleg ostalih kolektivnih izvršilnih organov tudi Odbor za informiranje. Ta odbor, kateremu so bile po statutu podjetja poverjene izvršilne funkcije na področju informiranja, se je v začetku svojega delovanja precej naslanjal na metode dela bivšega uredniškega odbora. Vendar je praksa kmalu pokazala, da ni težišče dela odbora samo na pripravi in pregledu gradiva za posamezne številke tovarniškega glasila, temveč da je potrebno organizirati tak sistem obveščanja, ki bo poslovanje naše samoupravne delovne organizacije v celoti zajel. Nadalje bo treba pristopiti tudi k načrtni politiki informiranja, ki bo vsebino tovarniškega glasila popestrila in s tem dosegla osnovni smoter, da bodo člani kolektiva informirani o tistih zadevah — nalogah, ki naj bi jih v bodoče morali reševati oziroma, da bi šlo celotno informiranje v smeri povečanja in krepitve učinkovitosti dela in poslovanja podjetja. nih organizacij v podjetju o izboljšanju tematike našega glasila. Tekstilec bo moral v glavnem ustrezati v naslednjih zahtevah: — obveščati zaposlene o poslovni politiki in dejavnosti podjetja; (Nadalj. na str. 4) javnega življenja. Spominskega zborovanja se je udeležila tudi 4-članska delegacija našega podjetja, ki je poleg drugih položila venec na spomenik. Zbranim je spregovoril predsednik občinske konference SZDL Kranj tovariš Tone Volčič, ki je opisal takratne dogodke v teh krajih pred 30 leti. 26. marca 1942 se je ustavila Selška četa v Rovtu na Planici. Štela je 32 borcev, med katerimi je bil tudi narodni heroj Stane Žagar in Jože Gregorčič, četa je bila namenjena proti Mohorju. Njihovo nadaljno pot je preprečil izdajalec, ki je sporočil Nemcem, da se v Rovtu nahajajo partizani. Začel se je silovit boj. Nemci so zažgali celo del gozda, da bi partizane pripravili na vdajo, vendar jim tudi ta ukrep ni pomagal. Neustrašeni borci so se odločili za proboj sovražnikovega obroča. Partizanom je proboj uspel v smeri Bitnja. Sedemnajstim borcem se je uspelo prebiti, petnajst pa jih je obležalo, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar in domačin Jože Jeruc. Občani krajevne skupnosti Žab-niča, Bitnje in Sv. Duh vsako leto počaste spomin padlim borcem v Rovtah. Letošnji spominski proslavi je bilo naklonjeno tudi lepo vreme. Z lepo pripravljenim kulturnim programom, ki so ga pripravili pionirji s pevskim zborom in recitatorji, je prireditev v celoti uspela. Po končani proslavi pa so domačini sprejeli v svoje domove mnoge borce in znance, s katerimi so delili vse dobro in hudo v najtežjih dneh. M. K. POMEMBNE PROSLAVE Komisija Zveze borcev Tekstilindus sporoča, da bo v letošnjem letu, ko se slavi 30. letnica slovenske partizanske vojske, več pomembnih proslav: — Osrednja proslava bo 4. julija na Zajčji Dobravi pri Zadobrovi; — 25. junija 1972 bo zbor gorenjskih aktivistov v Tuhinju; — 16. julija bo srečanje borcev Prešernove brigade in Jeseniško-Bohinjskega odreda (kraj bo naknadno določen). Pozivamo vse borce NOV in aktiviste, da se v čim večjem številu udeleže teh proslav in srečanj, posebej vabimo tudi mladino in ostale člane kolektiva. M. K. Osvobodilna fronta -nosilec upora že 31. let je minilo, odkar je bila ustanovljena OF, nosilec upora slovenskega naroda. Postala je novo upanje in dolžnost za slehernega Slovenca, da je posvetil vse svoje sile po možnostih in sposobnostih za boj proti okupatorju. Slovenija je bila takrat razkosana med mnoge okupatorje, ki so si jo mislili med seboj razdeliti. 27. aprila 1941 zvečer pa se je v vili pod Rožnikom ustanovila nova organizacija — Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je vsa leta vojne in še po vojni, bodrila narodno zavest, jeklila njegov upor in odpor, organizirala lastno oboroženo silo in lastno ljudsko oblast, in končno povedla do zmage in osvoboditve. Ko po 31 letih ocenjujemo tedanje dogodke, se nam ti pokažejo predvsem kot zmaga zavesti lastnih sil, zaupanja vase in v svojo moč in sposobnost, zmaga nad večstoletno miselnostjo, da smo premajhni za lastno državno življenje, da mora biti nekdo nad nami, ki nam kroji usodo in vlada. Kaj takega dotlej Slovenci v svoji zgodovini še nismo doživeli: ko se je zdelo, da je naša dežela popolnoma na tleh, okupirana, razdeljena, sama v sebi neenotna, se v svoji majhnosti in poteptanosti nakljub vzdigne nad vse težave in muke in s stisnjeno pestjo napove vojno veliko močnejšemu sovražniku. Velikokrat se je zgodilo, da je okupator že razglašal zmago, toda nenaden in nepričakovan udarec ga je znova in znova postavljal na laž. Osvobodilia fronta Slovenskega naroda je živela v najhujših razmerah, udarjala po sovražniku in dosegla najveličastnejšo zmago za svoj narod, ki so ga nekdaj imenovali narod hlapcev, ki pa je s svojim uporom postal gospodar na svoji zemlji in kovač lastne usode. Ob 31. obletnici teh dogodkov dvignimo ponosno glave, polpretekla zgodovina nas uči, kako velikih stvari je zmožen enoten in zaveden narod. Izobraževanje v letu 1971 Za preteklo leto je značilno, da je zmanjšanje obsega proizvodnje oz. števila zaposlenih povzročilo tudi manjšo potrebo po usposabljanju delavcev za mnoga delovna mesta v proizvodnji. Istočasno pa je pomanjkanje ustreznih delavcev večkrat onemogočeno pravočasno usposabljanje. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je v preteklem letu zanimanje za šolanje na interni Poklicni šoli močno upadlo in da tudi letos ne kaže bolje. Utemeljeno pa je pričakovanje, da se bo stanje popravilo, obenem z zboljšanjem položaja podjetja. Kljub manjšemu številu delavcev, ki so se izobraževali glede na leto 1970, pa lahko ugotovimo, da smo z načinom in obliko izobraževanja bili kos zastavljenim nalogam. V letu 1971 se je izobraževalo na različnih področjih naslednje število članov kolektiva: 1. 17 slušateljev na interni Poklicni šoli. Od tega: — 2 tkalca — 12 predilcev — 3 tiskarji 2. 62 izrednih slušateljev na šolah za odrasle izven podjetja. Od tega: — 2 na visokih — 27 na višjih — 25 na srednjih — 8 na ostalih šolah 3. 39 rednih štipendistov, ki še niso člani kolektiva. Od tega: — 8 na visokih šolah — 31 na srednjih šolah 4. 170 priučevanj na delovnih mestih. Od tega: — 89 v tkalnicah — 52 v predilnicah Večkrat je bilo slišati razne kritike na račun vsebine tovarniškega glasila in dela odbora. Res je. Toda vprašajmo se, koliko smo bili pripravljeni pomagati našemu uredniku, ko nas je obiskal in prosil za prispevke? K nepestrosti Tekstilca je pripomogla tudi slaba povezanost med strokovnimi službami. V ozadju pa stoji sploh sprememba v organizaciji informiranja sami. Delovanje sedanjega odbora je v primeru s prejšnjimi mnogo širše, razsežnejše. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je glasilo mesečnik in da marsikatera stvar, ki je bila zelo aktualna, lahko postane povsem nepomembna v času, ko časopis pride na dan. Žalostno pa je, da v našem podjetju, ki je veliko, živahno in ki ima obilico problemov, o katerih bi veljalo informirati, razpravljati, sodelovanje članov kolektiva z glasilom tako peša. Problem uspešnega uveljavljanja glasila pa ni edini, s katerim se sooča naš odbor. Nekatere pomanjkljivosti izvarajo prav iz osnovnih organizacijskih vidikov. Odbor bo moral čimprej sprejeti Pravilnik o informiranju. Ta pomanjkljivost tudi otežkoča delovanje odbora. Odbor se je pri svojem delu zavedal vseh omenjenih problemov in jih skušal najugodneje rešiti. Tu je pomemben predlog politič- PROSTA MESTA ZA VAJENCE Za učenje raznih poklicev sprejmemo naslednje število vajencev: 4 vajence za obratne električarje 5 vajencev za strojne ključavničarje 2 vajenca za strojna mizarja 1 vajenca za vodovodnega inštalaterja 1 vajenca za strugarja 1 vajenca za kovinorezkalca 1 vajenca za kleparja 1 vajenca za reprodukcijskega fotografa Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osemletke. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. junija 1972, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo. Sodeluj v Tekstilcu! 29 v plemenitilnicah Poleg tega se je izobraževalo na raznih seminarjih in tečajih s strokovno, družbeno-ekonomsko in politično vsebino 302 članov kolektiva, torej skupaj 590 ljudi. Poraba sredstev in število delavcev na izobraževanju po posameznih pozicijah oz. področjih pa je naslednja: Tek. št. Področja št. ljudi Znesek 1. Štipendije 39 81.660,00,— 2. Poklicna šola v podjetju 17 32.224,22.— 3. Šola za odrasle izven podjetja 62 77.950,10.— 4. Priučevanj a na delovnih mestih 170 56.170,29.— 5. Strokovni tečaji in seminarji v podjetju 16 662,01,— 6. Strokovni tečaji, seminarji in posvet, izven podjetja 83 36.471,55,— 7. Družbeno ekonom, in politično izobr. v in izven podjetja 203 9.811,15.- 8 Izpitni stroški izobraževanja v podje tju 13.889,87,- 9. Izdelovanje programov, profilov, strok, analiz ter proučevanje str. in proizv. — 7.028,82,— 10. Recenzorska dela — 77,57,— 11. Potni stroški slušateljev — 1.615,60,— 12. Prevajanje strokovne literature — 4.857,37,- 13. Strokovna literatura — 453,90,— 14. Ekskurzije — 908,50,— 15. Nabava drobnega inventarja — 42,05,— Skupaj : 590 323.823,00,— M. Bergelj Upokojenci plemenitilnice I Izvršni odbor sindikata delovne enote plemenitilnice I organizira za svoje upokojence enodnevni iplet v Logarsko dolino, Velenje in na Golte. Izlet bo v nedeljo, 25. junija 1972. Udeleženci izleta se bodo zbrali pred kinodvorano Center v Kranju, od koder jih bo ob 6. uri odpeljal avtobus. Cena prevoza za upokojence je 20 din, za njihove svojce pa 40 din. Prijave za izlet sprejema tovarišica Marija Zdešar iz obratne pisarne plemenitilnice I. Vse upokojence plemenitilnice I vabimo, da se tega izleta množično udeležijo in se zanj čimprej prijavijo. Plemenitilnica I Desiniranje s pomočjo elektronskih kompjuterjev ROJENA JE NOVA OBLIKA V ESTETIKI Barbarska, umetniška, natančna in rentabilna čaka nova desina-terska generacija na nastavitev. Elektronski kompjuterji sprejemajo dobre ideje, vendar pa ostajajo pri večini vzorčnih ateljejev še pred vrati. Kompjuterska umetnost se je rodila pred nekaj leti v ZDA. V zapadnih državah Evrope pa so kompjuterji dobili prva naročila od tekstilne industrije za notranjo opremo. Modni ustvarjalci za žensko konfekcijo pa še čakajo. Podatki so pokazali, da kompjuter ne riše samo ravne črte. Od leta 1967 je ta umetnost prerasla svoje geometrijske oblike in dopušča občutek resnične grafike. Celo barvne ploskve so lahko optično dovršene. Prednost komjuterskega desiniranja je vidna v novem načinu estetike, podatki pa kažejo naslednje: 1. večja sistematika pri ustvarjanju, 2. lažje spremembe pri osnutkih, 3. razmnoževanje, 4. možnost večjega števila deseno. Obstojajo pa še druge idealne prednosti n. pr. umetnost bo na ta način izgubila svoj mit, prepad med umetnikom in ljudstvom bo odstranjen. Nekateri strokovnjaki že zatrjujejo, da si ne morejo več zamišljati razvoja v desiniranju brez kompjuterske umetnosti. Vendar, če se še tako lepo sliši da komjuter dovoljuje polet preko panorame vseh oblik, zatrjujejo nekateri, da se posnemanje istih posreči samo desinaterjem. Odvisno je pač od tega, kdo daje navodila, po katerih bo potem elektronsko risan vzorec. Inteligenca, kreativnost, sposobnost programiranja strokovnjaka je torej sila za to, kako se pozneje kreirajo gotovi deseni. Zaenkrat še malo desinaterjev pozna govorico kompjuterja, vendar po nekaterih izkušnjah tudi laik v sorazmerno kratkem času osvoji desiniranje z elektronskim računalnikom. Tekstilna podjetja so po prvem simpoziju zavzela drugačen odnos do kompjuterskih desenov. Mogoče tudi iz finančnih razlogov. Razpoložljive kapacitete lahko izkoristijo še za risanje vzorcev, zato je kompjuter lahko pravi instrument za marketing, ker se za proizvodnjo določeni činitelji kombinirajo z ljudskim okusom. To je nov in zanimiv način v tekstilnem desiniranju s prednostjo v ekonomiki in načinu slikanja. Povzeto po »Designed by Computer Tekstil Report št. 22« MaK Kompjuterski vzorec Svetovni dan zdravja 1972 »Vaše srce - vaše zdravje« Dejstvo, da povsod narašča število obolenj srca in ožilja in da so te bolezni na prvem mestu med smrtnimi vzroki pri odraslih v mnogih državah, da se po vrstnem redu celo pred rakom, nezgodami, tuberkulozo, da so dosegle skoraj epidemično razprostanjenost posebno v industrijskih državah — vse to nujno zahteva takojšen in skupen nastop zdravstvenih in drugih strokovnih služb družbenih organizacij ter vse javnosti v programu za preprečevanje bolezni srca. SRČNI INFARKT Vsako bolečino pri srcu ne gre poimneovati s strah vzbujajočim imenom angina pectoris, za katero laik brž najde ustrezno razlago v kakem leksikonu ali pa primerjavo s pravim srčnim bolnikom iz svoje bližnje okolice. Za kaj pravzaprav gre? Podobno kot kostne mišice oskrbujejo tudi srčne mišice s krvjo in kisikom žile, ki jih imenujemo tudi koronarne žile ali kratko koronarke. Pri pomanjkljivi prekrvavitvi mišice, tako kostne kot srčne, nastopi bolečina, ki ima svoje značilnosti, po katerih jo tudi spoznamo. Vendar prepustimo to razpoznavo zdravniku. Večinoma so že bolnikovi podatki o bolečini tako značilni npr. lokalizacija in trajanje bolečine, njena odvisnost od psihične ali fizične obremenitve, odviz na zdravila, da dovoljujejo pravilno diagnozo. Ime angina pectoris ne pomeni nič drugega kot tesnobo oziroma stiskajočo bolečino srca zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici. Je torej simptom in ne diagnoza obolenja, ki nastane zaradi funkcij alnih ali pa organskih zožitev koronarnih žil, bodisi zaradi povečane mase srčne mišice in s tem nezadostne prekrvavitve, bodisi zaradi sprememb v bolečini in sestavi krvi, bodisi zaradi pljučnih obolenj, ki onemogočajo zadostno preskrbo krvi s kisikom. Z eno besedo bi rekli, da pomeni angina pectoris neskladje med količino krvi, ki jo srčna mišica potrebuje za svoje delo in količino, ki jo dejansko prejema in ne ustreza. Potrebe po zadostni količini krvi v srcu se neprestano spreminjajo, najmanjše so v spanju in med mirovanjem, največje pri težkem fizičnem delu. Zato obstojajo zelo občutljivi mehanizmi, ki te zahte- Kako izboljšati... (Nadalj. s 3. strani) — pojasnjevati in razlagati poslovno politiko podjetja (poslovne funkcije — delo sektorjev); — razvijati med zaposlenimi čut odgovornosti za delo, ki ga opravljajo v podjetju; — splošne zanimivosti o zaposlenih in novice v podjetju; — razvijati in vzpodbujati pripadnost k podjetju; — zbliževati zaposlene in vodstvo podjetja (mnenja delavcev o svojem delu in o delu podjetja); — vplivati na zmanjšanje izgubljenega delovnega časa in na izgube materiala; — izobraževati zaposlene na vseh področjih dela; — razlagati ekonomiko podjetja; — predstavljati značilnosti dela posameznikov v delovnih skupinah, obratih in strokovnih službh (uspehe in prizadevanja zaposlenih v cilju, da bi podjetje kar najbolje poslovalo); — delo samoupravnih organov (delavskega sveta, kolektivnih izvršilnih organov in delo posameznih komisij); — delo družbeno-političnih organizacij v podjetju (sindikat, mladina, ZK); — službena obvestila, sporočila, napotki in razne ugotovitve; — o raznih ženskih zanimivostih; — o športu in raznih drugih aktivnostih zaposlenih v prostem času; — osebne in uredniške vesti. Z uresničitvijo tega načrta bomo dosegli zaželene rezultate, ki jih do sedaj zaradi objektivnih razlogov nismo mogli. Stane Primožič ve sproti uravnavajo. Poraba kisika v srcu in drugem ožilju, kakor tudi ekonomika krvnega obtoka, še posebno koronarnega je tudi različna pri raznih osebah — torej individualna. Zato je tudi zmogljivost srca pri raznih ljudeh ob istem naporu različna. Od situacije vegetativnega živčnega sistema bo odvisno tudi ekonomično ali pa neekonomično delovanje srca, kar je posebno znano v športni medicini. Bolj umirjen vegetativni živčni sistem bo zaradi ekonomičnega dela srca dosegal boljše športne uspehe in tak človek, ima kot bolnik več upanja za uspešno zdravljenje. Tako ni težko razumeti, da se pri raznih bolezenskih stanjih rezerva v koronarnem ožilju hitreje izčrpa pri nekaterih ljudeh in pride do bolezenskega stanja, ki ga imenujemo angino pectoris. Še en moment je važen in to psihični vpliv na koronarni krvni obtok v smislu dispozicije za napad angine pectoris pri razburjenju, nepričakovanem veselju, žalo- sti, grozi, strahu, kar nam dokazuje možnost krčevitega zoženja sicer zdravega srčnega ožilja. Po jakosti bolečine ne smemo sklepati na stopnjo obolenja angine pectoris, ker je občutljivost za bolečino pri različnih ljudeh tudi različna. Trdijo, da obolevajo ljudje z razburljivimi poklici (mena-žerji, direktorji, bančniki, zdravniki, advokati) pogosteje za napadi angine pectoris. Še važnejši od poklica je način življenja, t.j. prisotnost takozvanih rizičnih faktorjev kot so čezmerna telesna teža, kajenje, premalo telesnega gibanja ter druga obolenja in zvišan krvni pritisk, ki pogojujejo hitrejši razvoj koronarne skleroze. S temi ugotovitvami pa imamo že odgovor na vprašanje zdravljenja, odnosno varstva pred obolenji koronarnega ožilja, saj to je dostopno vsakemu brez zdravniške pomoči. Pri tzv. angini pectoris gre v 95 odstotkih za arteriosklerozo koronarnega ožilja, ostali vzroki so mnogo redkešji. Obolenje začenja počasi in se razvija dolgo. Zato poznamo več oblik in stopenj od najlažje angine pectoris, ki poteka ambulantno do naj hujše —- srčnega infarkta, ki lahko konča s smrtjo pacienta. Pri srčnem infarktu gre za popolno zaporo odnosno zamašitev koronarne arterije, ki je (Nadalj. na str. 5) Praktičen model obleke za na plažo, ko bomo šli na počitnice. Izdelan je iz našega novega dekorativnega blaga, prikazanega na modni reviji na Bledu Svetovni dan zdravja 1972... (Nadalj. s 4. strani) nastajala bodisi polagoma ali pa nenadoma zaradi tromboze — krvnega strdka, ki je nastal v arterio-sklerotično spremenjeni arteriji. S tem, ko se je zamašila koronarna arterija, je nastala neustrezna prekrvavitev nekega dela srčne mišice, prizadeti del mišice odmre in temu pravimo infarkt. Srčni infarkt pri bolnikih, ki so že imeli napade angine pectoris spoznamo po tem, da je bolečina hujša kakor doslej, traja dolgo, spremljana s smrtnim strahom, na zdravila ne preneha. Slika je mnogo težja, če infarkt nastopi pri navidezno zdravem človeku, kakor strela z jasnega. Najvišja umrljivost je takoj ali v prvih urah po napadu. Poprečna umrljivost s srčnim infarktom je okrog 25 %, na drugi strani pa mnogi bolniki z lažjim potekom okrevajo tudi doma. Kot vidimo sta potek in zdravljenje srčnega infarkta lahko zelo različna, večinoma so taki bolniki nemirni, često zmedeni, bledi, neorientirani, z nizkim krvnim tlakom, nepravilnim utripom. Pravilno zdravljenje, predvsem pa rehabilitacija bolnika s prebolelim srčnim infarktom je zelo važna. Pravilna rehabilitacija je edini način za preprečevanje ponovnega lahko usodnega srčnega infarkta. Dokazano je, da je stopnjevan fizični napor najboljša stimulacija za nastajanje novih žil v slabo prekrvljeni srčni mišici. Doslej nam še ni uspelo izkoreniniti navade prejšnjih let, ko je večina bolnikov s prebolelim srčnim infarktom bila nekaj let v staležu, nato pa upokojena. Sodobni koncept je tak, da je bolnik po prebolelem srčnem infarktu ponovno sposoben za delo po 2 do 4 mesecih, pač glede na to, ali je umski ali fizični delavec. Statistični podatki kažejo, da je življenjska doba takih bolnikov neprimerno daljša, kakor pa tistih, ki gredo v pokoj ali postanejo neaktivni. Z vso sigurnostjo lahko rečemo, da polovica vseh srčnih obolenj danes predstavljajo obolenja koronarnega ožilja. Lahko bi kot glavnega krivca obtožili naraščajočo civilizacijo, oziroma njene slabe strani, nezdrav način življenja, pomanjkanje telesnega gibanja, premalo nočnega počitka, stalen ropot in nemir, razburjenje, nepravilna prehrana, vse vrste slabih razvad. Če primerjamo tuje in domače vzroke smrti ugotovimo zastrašujoče naraščanje koronarnih obolenj, ki ogrožajo predvsem aktivne ljudi v srednji življenjski dobi. Pomen zvišanega krvnega pritiska za človeško zdravje pravi, lahko povzroči komplipacije na srcu, možganih ali ledvicah, ki se v kratkem času lahko končajo s smrtjo bolnika. Splošno pravilo v medicini velja, Porast bolnikov z zvišanim krv- da je bolje preprečevati, kakor pa nim pritiskom v zadnjih treh de- zdraviti. To prav gotovo velja za setletjih smatra večina znanstveni- bolnika z zvišanim krvnim priti-kov v zvezi s porastom življenjske- skom krvi. Znanstveniki so odkri-ga standarda, tehničnega napred- li, da je ta bolezen pogostejša pri ka in civilizacije. Postala je tako narodih, ki uživajo preveč slano pogosta, da pomeni že socialni hrano. Torej pri vseh, ki so ogro-problem naše družbe. Kdaj menimo, da je krvi pritisk povišan? Danes prevladuje med zdravniki mnenje, da je le-ta povišan, kadar znaša 150 ali več m/m Hg. Pri tem ima seveda veliko vlogo bolnikova starost. Tak pritisk pomeni za mlajšega resnejšo bolezen, za bolnika starega nad 60 let ženi, da iz dednih razlogov dobijo zvišan krvi pritisk ali pa ga že imajo, je potrebno omejiti soli v hrani. Seveda pa je potrebno večkrat tudi spremeniti način življenja: odpovedati se moramo prenapornemu psihičnemu ali fizičnemu delu, neprimerni prehrani ali kajenju. Velikokrat že s samim shuj-šanjem dosežemo padec krvnega pritiska brez vsakih zdravil, če nam vse to ne uspe, posežemo po zdravilih. Farmacevtska industrija ima na tržišču številna zdravila, med katerimi je včasih kar težko izbirati katera bodo za določenega pacienta najprimernejša. Bolniki, ki jemljejo ta zdravila, morajo biti pod stalno zdravniško kontrolo, ki omogoča kontrolo pritiska, bolezni in natančno dozo zdravila. Mednarodna skupina znanstvenikov je ugotovila, da je zvišan krvni pritisk glavni dejavnik pri nastajanju srčnega infarkta. Boj proti zvišanemu pritisku je torej istočasno tudi boj proti srčnemu infarktu. Zato znova priporočajo znanstveniki omejitev maščob in soli v hrani, prepoved kajenja in primerno gibanje. Mi in naši otroci povedala teze in dognanja psihologov, ki se ukvarjajo z vzgojnimi ’ , . , “ . „ prijemi in duševnostjo otrok, o pa skoraj normalen pojav. Znano pravilnem razumevanju staršev je tudi, da se visma normalnega lastnih otrok v raziičnih starost-pritiska primerja z leti starosti. nih obdobjih. Dozdeva se mi, da o teh stvareh premalo razmišljamo, še manj pa segamo po strokovni literaturi, iz katere bi se učili. Čas, v katerem živimo, je prinesel toliko sprememb, da se moramo zavedati, da so današnji vzgojni prijemi drugačni kot tisti pred 30 leti, ki so preživeli. Starši moramo biti svojim otrokom zgled kritičnega mišljenja, V nekaj sestavkih bi vam rada življenje v družini najprimernejše torišče za otrokovo pripravo za odraslo življenje. V večji skupini je hitro zmeden in se ne počuti dovolj varnega. Otroci so vir naše nesmrtnosti. copate, ne samo zato, da ne bi pomazal tal, temveč tudi zato, da s hojo in tekanjem ne bi motil strank, ki stanujejo pod njimi. In vendar je zdrav otrokov razvoj odvisen predvsem od dvojnega: kakš- Razmišljamo, kakšni smo kot lju- ni ljudje smo njegovi starši in da dje, ker je to vsaj toliko važno živi v domu, kjer sme biti otrok, kot, kako vzgajati. Edino pravo Seveda je ozračje, ki vlada v doplačilo za žrtev in trud staršev je, mu, najbolj važno. Vemo, da mno-da smo postavili v življenje otro- go srečnih družin živi po slabih ka, ki je sposoben prav in samo- in tesnih stanovanjih. Vendar pa stojno živeti. Življenje v družini -ni le radost in je radost in bolečina, ker je pač življenje takšno. Da se povrnem nekoliko nazaj, ko sem omenila, da se vse živo VAŠE SRCE, VAŠE ZDRAVJE SVETOVNI DAN ZDRAVJA 7. APRIL 1972 zdrave presoje in želje p'o pravič- razvija in pa tudi družina. Neka-nosti. Dolžni smo učiti otroke pre- teri trde, da je današnja družina poznavati človeške vrednote po- čisto preprosto »žrtev« časa in raz-vsod kjer obstajajo in prepreče- vez. Gledati na družino kot »trdnjavo nespremenljivosti« je nespametno. Vemo, da se vse človeške skupine spreminjajo, le od družine zahtevamo, da bi v vsem tem veletoku sprememb zmeraj ostala ista. Menim, da je kot vsaka človeška skupina gibljiva enota tudi družina. Sama v sebi ima možnosti za razvoj in spremembo, ker jo sestavljamo živi ljudje. Ker je vati, da bi si pridobili škodljive predsodke. Takega vzora ni mogoče doseči brez napora, kajti pogosto smo zmedeni, kako ločevati vrednote od mrtve dediščine. Vemo, da se vse živo spreminja in pa tudi družina. Družina ni trdnjava nespremenljivosti, ker jo sestavljamo živi ljudje, vsak živ organizem pa je podvržen razvoju. Na tem sloni ves napredek člo- mnogo nalog, ki jih je včasih iz- Če je kdo star npr. 40 let, je lahko njegov krvni pritisk do 140 m/m Hg. Vendar te primerjave ne držijo vedno, ker so važni še drugi faktorji. Krvni pritisk je pri ljudeh srednje starosti lahko zvišan zaradi dednih vzrokov ali obolenja ledvic nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem itd. Vsak zvišan pritisk je lahko nevaren, se veštva. Če je življenje v družini danes drugačno, kot je bilo nekdaj, to še ne pomeni, da se je spremenil način življenja v družini. Potreba po ljubečem varstvu in osebni ljubezni je tako temeljna, da jo prištevamo med rojstvene pravice vsakega otroka. Dati življenje otroku, ki ga ne bomo mogli ljubiti, je moralno neodgovorno dejanje. Sodim, da za osebno ljubezen staršev ni enakovrednega vrševala družina, zdaj v resnici opravlja družba z nekaterimi v ta namen posebej ustanovljenimi službami, se pogosto napak misli, da družina »odmira« ali da je sploh že izgubila svoj pomen. Spremenlia ga je — izgubila ga ni. Zaradi jasne predstave bi vam predočila kratek pregled tega, v čem se današnje družinsko in tako tudi otroško življenje razlikuje od nekdanjega. Rastoča industrializacija je raz- nadomestila. Edino ljubljeni se redčila kmečko prebivalstvo. Vče- ZAHVALE Ob odhodu v pokoj so mi sodelavke in mojstri na Riitti avtomatih kupili lepo darilo, za katero se iskreno počutimo dovolj varni v svetu in med ljudmi. Brez občutja varnosti in pripadnosti se ljudje iztirimo. Ljubezen pri varovanju otroka se mora ujemati z njegovo rastjo, osebna ljubezen staršev do otroka pa mora biti nekaj trajnega. Pretiravanja v vsako od možnih stvari so nevarna. Učimo otroka, kako prav delati, pa bo svoboden in disciplinaran obenem. Potrebnih je sicer nekaj navodil, a ne na tisoče. Zavedati se moramo, da je vsaka vzgoja v bistvu priprava na samostojno življenje v odraslosti. Družina je svet v malem, ki ga otrok rajšnji kmetje so odšli v mesta, naselili stolpnice in začeli prevzemati navade industrijskega mestnega človeka. Vzreja in vzgoja otrok v mestu pomeni, da so priložnosti za otrokovo gibanje in dejavnost zmanjšane. Naši mestni otroci pogrešajo svobodo gibanja, ki jo uživajo podeželjski otroci. Stalno zavrta energija otroka mora nekje najti izhod. Sprošča se v tekanju in vragolijah, ki jih počno tem se je tudi hudo spremenil sam se mi zdi potrebno povedati, da preveč pozabljamo, da se otroci ne morejo nikoli prav razvijati, če preveč omejujemo njihovo potrebo po gibanju in dejavnosti. Če je to zavrto, sproži tako v starših kot tudi v otrokih pogosto notranjo napetost, ki se kaže navzven v občasnih izbruhih. Najosnovnejša sprememba, za katero si prizadevamo pri odnosih med ljudmi v našem družbenem redu je, da bi odpravili izkoriščanje človeka po človeku. Osvoboditi pa se mora le človek, ki kar zadeva preživljanje, ni odvisen od nikogar. Iz tega se je razvila misel, da če hočemo biti ženske v resnici enakopravni člani svoje družbe, moramo prijeti za delo v proizvodnji. Ženske pa smo tudi matere in smo zato danes tudi matere zaposlene in nas v najboljšem primeru osem do deset ur dnevno ni doma, pa naj imamo enega ali deset otrok. Tako nastane problem, da otroci v današnji družbi pogrešajo očeta oziroma ga le malokdaj vidijo in še tedaj je zamišljen. To je preraslo pravzaprav v problem, da otroci pogrešajo očeta in mater in da niso preutrujeni in zamišljeni samo očetje, marveč smo tudi matere. Na vso srečo je materinski čut le nekoliko globji in bolj naraven, da se matere zvečina pri tem bolj nadziramo in kljub temu uspešneje opravljamo naloge proizvajalcev in staršev obenem. Ob tako spremenjenem načinu življenja ne moremo starši večji del dneva sami nadzorovati svojih otrok, s otroci med stanovanjskimi bloki. S tem pa otrok moti mir naj ožjih sosedov. Omejen je skoro v vsem — ne sme toliko peti, žvižgati in kričati kot na podeželju, brž ko zahvaljujem. Vsem skupaj želim še veliko zdravja in delov- edino že more dojemati. Zato je stopi v stanovanje, si mora obuti nih uspehov. Apolonija Lukan, tkalnica I odnos med nami in otroki. Zaradi pogoste odsotnosti staršev otroci danes trpe zaradi občutij čustvene nepotešenosti kot so nekoč. (Nadaljevanje prihodnjič) Ob odhodu v pokoj se toplo zahvaljujem za tako veliko pozornost in naklonjenost članov predilnice I, posebno pa vigonke, in izvršnemu odboru sindikata za prelepa darila, ki so mi bila izročena in mi bodo ostala za vedno drag spomin. Vsem skupaj želim še veliko zdravja in delovnih uspehov. Marija Krnc Ob prerani izgubi moje drage mame JERCE JOŠT se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z mano, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam oddelka ekspedit tkal. I. Tilka Jošt mr2 H Stanovanjsko naselje v Šorlijev! ulici Nagradna križanka 1. maj Nagrade: 1. 50,00 dinarjev 2. 40,00 dinarjev 3 . 30,00 dinarjev Rešene križanke oddajte do 15. maja v skrinjico pri vratarju ali pa v uredništvo Tekstilca. Veliko zabave pri reševanju!