Poštnina plačana v gotovini. Ma.ihor, ponedeljek 15. novembra 1936 štev. 263. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo io uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Ljubljani -JUTRA 99 Sunek Preko versajske mirovne pogodbe se Je zarisala debela črta od začetka pa skoro do konca. Zarisala jo je Nemčija. Nemčija je v zadnjem času spodkopavala temelje, na katerih sloni sedanji evropski politični red in mir. Zasedbi Porenja dne 6. marca t. 1. v konjimkturni zvezi z abesinskimi zmedami zatem sledečim komplikacijam ter razburljivostim, je sle dil sedaj novi nemški sunek v evropski Položaj. Nemčija je odpovedala namreč sedaj vse one klavzule, ki se nanašajo na vodne poti na nemškem ozemlju, kakor tudi na rečni promet, ki je bil s temi klavzulami urejen. Ta udarec je prišel ravno v trenotku, ko je centralna renska komisija v Strassbourgu imela uveljaviti dispozicije, s katerimi bi se moral pričeti izpolnjevati del navedenih določil versajske pogodbe. Te dispozicije so bile v skladu s francosko-nemškim sporazumom, sklenjenim na nemško pobudo. Glede prometa na Labi je bil sporazum že sklenjen, glede prometa na Odri Pa so bila zadevna pogajanja v ugodnem Poteku. Francoska vlada je na ta nemški sunek takoj reagirala na ta način, da je dala svoji delegaciji v Strassbourgu navodilo, da odpoveduje modus vivendi, ki je bil sklenjen 4. maja 1936 in ki je omenjen v fpneosko nemškem sporazumu, ki bi mo "3l stopiti v veljavo dne 1. januarja 1937. Versajske pogodbe ni skoro nič več. Ostale so v veljavi le še njene teritorialne določbe. Če bi sunek sledil še v to smer. potem je nedvomno, da se komplikacije ne bodo mogle več preprečiti. Hitler je morda sedanji korak potreboval, da odvrača pozornost nemškega naroda od notranjih težav in finančnih stisk. Vprašanje je le, kako dolgo bo mogoče nemškemu narodu usmerjati vpogled tja, kjer ni mogoče reševati vprašanj, ki se direktno tičejo boljšega kruha in boljših notranjih političnih ter finančnih prilik. Z novo nastalim položajem ni prizadeta samo Francija, ampak tudi Belgija, saj pluje po Remu stalno okrog 1000 belgijskih ladij, prizadeta pa je tudi Amerika, ki bo po informacijah ta nemški korak v posebni noti obsodila, francoska diplomacija pa si prizadeva, da bi se napravil skupen protest prizade tih držav v Berlinu. Morda so določbe versajske mirovne Pogodbe glede internacionalizacije nemških rek glede Rena samega in Mosle oile političnega značaja. Toda pri ostalih rekah, na katere so se nanašale zadevine določbo versajske pogodbe o internacionalizaciji rek (Laba, Odra, Donava itd.) so izključno gospodarskega In prometno tehničnega pomena. Za informacijo je važna razlika, ki obstoja med »nacionalnimi« ter »mednaroden!« rekami. To razlikovanje temelji v Mednarodnem pravu. Državna oblast se Namreč ne omejuje samo na površino v °kvirju državnih meja, marveč se raztega tudi na zračni prostor nad to zemljo, !'a prostor pod površino in pa na državno vodovje na področju državnih meja. se tiče rek. kanalov, jezer in vseh Sfngih voda. Reke. ki izvirajo na podredu iste države in ki se tukaj tudi izliva-j°> stojijo pod izključnim gospodstvom države, ki ima pravico, da tuje državljane izkliuči od prometa po teh reali. ali pa da dopusti plovbo tujcem, to-^a pod neenakimi pogoji z lastnimi cjr-favliaini. Mednarodne pa so one reke, tečejo skozi več držav ali pa ki drža-ločijo in ki so v s-tiku z morjem z 'rektno plovno zvezo. Za te mednarod-e reke veljajo določbe barcelonske kon HELSINKI, 16. novembra. Vsi tinski listi poročajo o velikih vojaških pripravah vzdolž rusko finske meje. V vzhodni Kareliji se je v največji naglici zgradila nova železniška proga, ki se smatra kot izrazito strateška železnica. Razen tega so v zadnjem času ob sovjetsko finski meji preselili mnogo finskih kmečkih družin na jug in gradi v evakuiranem področju sovjetska vojska strateške pozicije. Ob finski meji so zaposlene velike delavske kolone, ki pripadajo raznim kolonijam kaznjencev. Izgrajujejo se ogromni vojaški aerodromi,ki predstavljajo neprekinjeni niz oporišč sovjetskih zračnih sil, ki se razteza od Kronstadta v finskem zalivu do obale Ledenega morja. Značilne za vojaške mere sovjetov so priprave na dalnjem severu na polotoku Kola, kjer so uredili štiri aerodrome. Doslej so izgradili sovjeti sledeče aerodrome: Aleksandrov In Poljarno v bližini finske norveške meje, ki se poleti lahko uporabljata tudi za hidroplane. Drugo letalsko oporišče je pri Murmansku, naj severnejši točki sovjetske severne železnice, potem pri Arhangelsku in Kan-dalesku ob Belem morju. Trije aerodromi so izgrajeni v vzhodni Kareliji, takisto v bližini finske meje in jezera Onega. Nekoliko južneje se nahajajo štiri zračna oporišča. Najjužnejše točke se nahajajo na jezeru Ladoga in v bližini trdnjave Kronstadt. Po mnejti švedskih vojaških strokovnjakov je na tem področju koncentriranih okoli 300 sovjetskih aerodromov. Ti ukrepi predstavljajo grožnjo Finski in vsem skandinavskim državam. Finski listi pišejo, da sovjeti na severa nekaj pripravljajo. LONDON, 16. novembra. Veliko senzacijo je zbudila vest »Dally Expres~ sa« o veliki špionski aferi, v kateresredišču je neka ruska grofica, ki si je znala pridobiti zaupanje sovjetskih častnikov ter si prilastiti mobilizacijski načrt sovjetske vojne. Špionaža je bVa pravočasno odkrita in je šla v korist neke zapadne velesile, očividno Nemčije. Ruska grofica, ki je nastopala pod napačnim imenom 'Mihajlovna, se nahaja v zaporih moskovske Ceke. S tem v zvezi je tudi aretacija večjega števila nemških državljanov. Proslava poljskega narodnega praznika v Mariboru V soboto 14. t. m. je na svečan način proslavilo poljski narodni praznik dija-štvo klasične gimnazije, včlanjeno v Fe-rialnem savezu, ter napolnilo prostore Ljudske univerze. Otvoritvene besede je spregovoril sedmošolec Kotnik, ki je prc čital oprostilno pismo poljskega konzula v Ljubljani g. dr. Steleta, nakar je v jedrnatih izvajanjih orisal zgodovino polj ske republike do današnjih dni. Za njim je osmošolec Dornik orisal veličino poljskega pripovedništva in pesništva do današnjih dni. Profesor J. Šedivy je nato prikazal poljsko zogdovino. Številne skioptične slike so spopolnjevale njegova izvajanja. Orisal je šege in navade, bratskega poljskega naroda, ki sličijo precej navadam in šegam naših Prekmurcev. Zlasti je povdarjal veliko ljubezen, ki jo čuti vsak Poljak do svoje rudne grude. Z vzklikom bratski republiki Poljski, kateremu sc je pridružilo vse dijaštvo, je bila zaključena ta prisrčno proslava. pMsi&im Seseda zm&mskem BUKAREŠTA, 16. novembra. Kralj Karol je imel včeraj na rednem zasedanju parlamenta prestolni govor, v katerem je izrazil voljo, da se izvede nujna akcija za okrepitev romunske vojske. — Glede zunanje politike pa se glasi prestolni govor: »V zmedah, ki vznemirjajo danes mednarodno politično življenje, bo Romunija slejkoprej brez slabosti zasledovala najvišji cilj,, to je ohranitev miru in integralnost meja. Moja vlada je prepričana, da se doseže lahko ta cilj s prijateljskim sodelovanjem vseh narodov v okviru Društva narodov in z okrepitvijo naših zavezništev. Moja vlada je slejkoprej odločena, da podpre vsako akcijo, ki naj služi temu, da se podpre avtoriteta ženevske institucije in da poglobi vse sedanje zveze. Kralj Karol se je ob tej priliki spomnil obiska prezidenta dr Beneša in kneza namestnika Pavla v Bu karešti in svojega lastnega obiska v Pragi, pri čemer je povdarjal posebno prisrčnost pri sprejemu. Prestolni govor se zaključuje z gorečim pozivom k zedinjenju vseh sil Romunije. dšM$2§a sktdša&kciUi MADRID, 16. novembra. Havas poroča: Že nekaj ur sem je položaj na srednji fronti nespremenjen. Po ofenzivi utrjujejo nacionalistične čete svoje vojne sile in preurejajo svoje grupacije. Poskušali so navaliti na toledski in francoski most. Bili pa so z velikimi izgubami odbiti. Vladne čete so tudi izvršile protinapad in prisilile nacionaliste, da se umaknejo na nesigurne položaje. Na južni strani Madrida si prizadevajo vladne čete, da obidejo sovražnika. Dejstvo, da je predsednik vlade Caballero obiskal vas Pozuelos in nekatere druge naselbine. kaže, da se je vladnim četam posrečilo, da na sektorju pri salezijskem mostu in Aranjuezu južno Getafe razčistijo ves teren. To omogoča vladnim četam, da s svojim topništvom obvladujejo položaje Sero Los Angeles, s čimer je dana možnost, da prebijejo obroč nacionalistov okoli Madrida. Po 5 dneh hudih borb se bavijo vodilne osebe nacionalistov z vprašanjem, da li je potrebno, da se Madrid ruši. Če bi se namreč po njihovem mnenju ne pričelo bombardiranje brez ozira na levo in desno, bi borbe o-koli Madrida mogle dobiti značaj pravega obleganja. Iz Tenerife poročajo, da so madridske čete izvršile napad, ki pa je bil odbit. Nacionalistična letala so bombardirala glavno mesto in je nastalo radi tega več požarov. Iiavas poroča iz Madrida v zvezi z akcijo vladnih letal, da se je posrečilo od 28. oktobra pa do danes sestreliti vladnim letalom in proti-avionskim topom okoli 100 nacionalističnih letal. Od sedem glavnih cest, ki vodijo proti Madridu so tri popolnoma v ro kali nacionalistov. Dve cesti sta pod topniškim ognjem nacionalistov. Za oskrbovanje madridskih čet sta prosti samo dve cesti, in sicer proti Burgosu in proti Valenciji. ference iz leta 1921, v smislu katerih je plovba na teh rekah vsem državam prosta. V smislu pravkar razglašene nemške odpovedi in posebnega zatrdila pa se barcelonski sklepi ne bodo rušili, ampak jih Nemčija Se vnaprej priznava. Po določbah versajske mirovne pogodbe je imela Francija pravico, da je smela jemati vodo iz Rena za bližnje kanale in za druge svrlie. Razen tega je imela izključno pravico izrabe moči, ki jo lahko proizvaja rečna sila Rena, Po čl. 358. omenjene pogodbe ni smela Nem- čija graditi na desnem bregu Rena ni-kakšnega stranskega kanala. Belgija pa je imela v smislu versajske pogodile pra vico, da zahteva lahko do leta 1945 od Nemčije pravico, da gradi na črti Ren -Maas po načrtih belgijske vlade veliko plovno linijo. Nemčija je odvrgli poslednjo ver-doseči uveljavljenje sistema dvostranskih paktov, s pomočjo Katerih naj bi med prizadetimi državami zasejala razdor in zmedo. Če se bo Nemčiji to posrečilo, bo pokazala bližnja bodočnost. Jubilejna razstava {,Brasde*' Včeraj v nedeljo ob II. uri je bila v beli dvorani Uniona otvoritev jubileju« V. razstave mariborskega kluba Brazde. K otvoritvi so prispeli odlični prijatelji slikarske in kiparske umetnosti. Otvoritvene besede so spregovorili dr. I. Šorli kot predsednik Umetniškega kluba, R, Rehar v imenu Brazde ter g. Gojmir Kos kot zastopnik ljubljanskih likovnih umetnikov. Jubilejna razstava je verno zrcalo spopolnjevanja in upodabljajoče moči v tukajšnjem klubu Brazda včlanjenih likovnih umetnikov. Svoja dela razstavljajo na tej razstavi Karel Irak z 10 olji, Ivan Kos z 12 akvareli, 1 oljem in 2 linorezoma, Zoran Mušič s 4 olji, Rajko Slapernik s 3 olji in 2 temp. kompozicijama, Ante Trstenjak s 5 olji. Kipar Vladimir Stoviček pa razstavlja . 3 dela in sicer: »Dva plesalca« (les). ->De-ček z ribo« (les) in plaketo G. S. in Beograda (mavec). K sanaciji vinogradništva. V kmetijskem ministrstvu je bil sestavljen načrt uredbe o sanaciji vinogradništva. S to uredbo naj bi se omejil obseg vinogradov na ta način, da eno leto po uveljavljenju uredbe ne bodo dovoljeni novi nasadi brez posebnega dovoljenja. Dovoljenja za obnovo in za nove nasade vinogradov se bodo izdaiala samo v izrazito vinorodnih -krajih, ki bodo kot taki posebej označeni. Kateri kraji spadajo med vinorodne, bo določila posebna komisija, v kateri bodo tudi zastopniki vinogradniških organizacij. Na vinograde v nevinorodnih krajih bodo u-vedene posebne davščine, da se na ta način zajezijo novi nasadi in zmanjša konkurenca. Uredba predvideva tudi pre cej občutne davke za samorodne trte razen onih, ki bodo posebej priznane kot enakovredne plemenitim trtam. Na vinograde, ki ne bodo odgovarjali določbam nove uredbe, bo uveden poseben davek. Vsaka oprostitev tega davka bo izklin- 240 MILIJONOV LIR . . . Za prevoz vojaštva, živali, municije itd. skozi sueški prekop je morala Italija v času abesinske vojne plačati 240 milijonov lir družbi kanala. Ni treba posebe povdarjati, kako mastne dividende je ta družba dala svojim delničarjem. V Maribor u, dne 16. XI. 193t —— JUdecki O DRAGINJI. »Trg. list« prinaša v uvodniku: »Lepo in prav je, če se država bori proti draginji in proti pretiranim cenam. Toda tudi sama ne sme povzročati draginje, tem več mora sama najprej izpolnjevati to, kar zahteva od drugih. Uspešna je samo politika, ki je dosledna in če hoče imeti država s svojimi protidraginjskimi predpisi uspeh, potem mora tudi sama dosledno izvajati te predpise, prav tako pa tudi vsa državna podjetja. Ali pa ta to delajo?« KAZEN BOŽJA. Neki tuk. list piše: »Avstrijski monarhisti izdajajo na Dunaju svoj list, v katerem čitamo tudi vest o tatvini oljnate slike pokojne avstrijske cesarice Elizabete na podstrešju magistrata v Novem Sadu. Slika je baje umetniško delo in ocenjena ma Din 120.000, za kolikor jo je tat bojda prodal nekemu muzeju v Budimpešti. List »Unter dem Doppeladler« pravi, da je tatvina te dragocene slike kazen božja, ker so novosadski občinski očetje sliko »onečastili« s tem, da so jo vrgli na podstrešje, namesto da bi jo bili pustili obešeno v posvetovalnici. Mi pa pravimo: če je koga zadela kazen božja, potem gotovo tiste legitimistične Madžare, ki so v svoji’ habsburški patriotični neumnosti plačali za sliko Din 120.000.« »NAJBOLJE INFORMIRANI« LIST. Tuk »Del. politika« prinaša v svoji zadnji številki sledečo izjavo: »Dnevnik »Slovenec« je v svoji št. 260 objavil vest o snovanju nove politične skupine v Mariboru, ki namerava prevzeti neko tukajšnjo tiskarno in spravlja s tem v vezo Ljudsko tiskarno. Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti, v kolikor se tičejo Ljudske tiskarne, brez stvarne podlage.« KRLEŽA = 100 PERNARJEV. Dr. Ivan Pernar, znani dr. Mačkov sodelavec, je ob priliki svojega govora v Imotskern ostro napadal marksistično delovanje znanega hrvatskega pisatelja M. Krleže. Sedaj se je oglasila tudi beograjska »Javnost«, ki piše: »Krleža« je eden najboljših hrvatskih pisateljev in jugoslo venskih književnikov, čigar dela pričajo zunanjemu svetu o tvornosti hrvatske kulture bolj kakor vse, kar bo sto Per-nerjev v svojem življenju lahko napravilo. Razen tega ni M. Krleža nikdar prišel v konflikt z zakonom in uprizarjajo njegova dela vsa gledališča v državi.« 70% DOMA. »Del. politika« poroča iz Guštanja: »Strašno jih jezi, gospode pri »Slovencu«, da nas je skoro 70 odstotkov vo-lilcev ostalo doma, ker nam je bila naša delavskokmečka lista razveljavljena. Da bi si vsaj nekoliko ohladili svojo jezo, pa skušajo zbijati dovtipe na račun naše zavrnjene liste. Gospodje, to kar se je zgodilo nam, se lahko vsakemu pripeti.« SbukitMe krnite Napravite konec! Po studenških ulicah se že več mesecev potika duševni siromak, ki nima niti čevljev. Oblečen je skrajno slabo. Ima po navado, da nosi seboj črepinje, staro železo in slično. Včasih je natovorjen s tako prtljago, da komaj nosi, v veselje brezsrčnežev in dece. Potrebno bi bilo, da se odpravi v domovinsko občino ali pa kar, bi bilo še bolje, da se izroči v kakšno sirotišnico. Nemški gospodarski minister in predsednik Reichsbanke Dr. SCliACHT, ki je prispel v Ankaro. Cilji njegovega potovanja se držijo v tajnosti. Mtejs&e mvUe WIW MKinatttt. STSKHSBBBCBBn Zasačena tatica. V petek 13. t. m. je bilo v meščanski šoli v Ptuju precej razburjenja. Neki učenki III. razreda je na hodniku zmanjkal 260 Din vreden plašč, v katerem je bilo v denarnici 9 Din gotovine. Tatico je policija pol ure po izvršeni tatvini že prijela in jo spravila na stražnico, kjer so ugotovili, da je identična z 16 letno Jožefo B. iz Radvanja pri Mariboru. uaiu, Napadeni nočni stražnik. V nočnih urah se je večja družba neznanih fantov peljala s kolesi skozi trg Sv. Lenart v Slov. gor., ne da bi imeli predpisane luči. Nočni stražnik je po predpisih fante zaustavil in jih pozval, da vozijo skozi trg ali z lučjo, ali da gredo peš. Družba se mu je zoperstavljala in ga pričela obrekovati. Pri tem je nenadoma stopil k stražniku 201etni posestniški sin P. N. iz Sv. Jurija v Slov. gori., potegnil iz žepa nož in mu brez vsakega povoda prizadejal na desni roki in levi strani prs huui poškodbi. Stražnik je moral iskati zdravniško pomoč, nasilneža pa so poklicani orožniki spravili v zapore. Strela v kapelo! Pri zadnji nevihti, ki je zajela del Slovenskih goric, je strela udarila v kapelo v Zgornji Voličini, ki je last Štuberja Janeza in Marije, ter razbila glavna vrata in poškodovala Marijin kip. Uničila je tudi druge podobe. Vlom! S silo je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Soka Martina iz An-drencev v času, ko so bili domači na delu. Odnešenega je bilo precej blaga, zlasti nekaj oblek, inovih čevljev v vrednosti nad 1000 Din. Takoj obveščeni orožniki so šli na zasledovanje in pri Čagoni zalotili nekega delavca brez stalnega bivališča v trenotku, ko je te ukradene stvari prodajal. Vlomno tatvino je takoj priznal. Orožniki so ga spravili v sodne zapore. Tri rebra mu je zlomil! Radi dekleta sta se sprla viničar Š. A. iz Sp. Zerjav-cev in delavec F. L. iz Sp. Porčiča. Oba sta namreč zaposlena kot delavca pri posestniku Lorberju Francu v Spod. Porči-ču. Po običajnem delu sta povečerjala ter šla skupaj domov. Na potu sta se začela radi nekega dekleta prerekati, tako, da je slednjič F. L. pobral velik kol ter začel na nasprotnika udrihati, dokler se slednji ni zrušil. Poškodovanca so spravili k zdravniku, ki je ugotovil zlom treh reber, poškodovalec pa je imel posla z orožnik« Francova letala bombardirajo središče Madrida MARŠAL ČANGKAJŠEK šef nankinške vlade, je ob ponovni paostritvi kitajsko japonskih odnošajev radi nekega umorjenega japonskega mornarja pozval inozemske poslanike k evakuaciji njihovih sodržavljanov v pokrajinah Iuan, Mi Gsi in Kan Su, kar se smatra kot znamenje bližajočih se nevarnih dogodkov. h žirtjettja in sveta SPOMENIK PRVEMU KADILCU. Prvi kadilec v Španiji je bil udeleženec Kolumbovega odkritja Amerike Rodrigo de Jerez. Pripeljal je s seboj z novega sveta mnogo tobačnih listov, ki jih je za vijal v cigare in kadil. Njegovi ženi tobačni dim ni ugajal, kašljala je ir; se dušila, vmes pa pošteno zmerjala moža. Poklicala je sosede, in te so videle v dimu ki se je kadil iz ust in nosnic mišičastega mornarja, hudičevo sapo. Takrat je v Španiji baš divjala inkvizicija iri Rodri-gova žena je ovadila svojega moža. Še zdaj ni znano, ali je storila to iz strahu za njegovo ubogo dušo ali pa se je ho-'ela sploh odkrižati moža, ki je le redko prihajal domov, in še to samo za nekaj dni. Rodriga so prijeli in obtožili čarovništva. Cerkvena oblastva so izjavila, da je mornar obseden in da ga hudič noče izpustiti iz svojih krempljev. Rod-rigovo hišo so med svečanimi verskimi .'bredi očistili zlih duhov, njen lastnik je pa sedel celih 10 let v zeči. Ko so ga zpustili, se je bilo kajenje po Španiji že močno razširilo. On je torej bil prva žrtev te novosti. Prebivalstvo Rodrigovega 'ojstnega kraja v provinci Hoelvai je imenovalo po kadilskem mučeniku ulico in postavilo pogumnemu kadilcu spomenik. Stroške je krila španska tobačna družba, ki se mora zahvaliti Jerezu za svoje sedanje lepe dobičke. La Gran Via v Madridu narnilA 73 asilni elrlaH DT1 I Kritična pa je bila noč od 29. na 30. oktober. Do tega je prišlo, ker so zapovedali dr. Scheiner, Udržal in poštni svetnik Šejnoha v imenu NO, da mora pošta pretrgati direktno telegrafsko in telefonsko zvezo dež. voj. poveljstva praškega z vojnim ministrstvom na Dunaju, s katerim se je bil ves 29. oktober razgovarjal šef gener. štaba praškega, nemški polkovnik Stusche. Radi tega je NO dobival od dež. voj. poveljstva pritožbe. NO je pritožbe poslušal, a pustil stvari teči naprej. Posledica tega je bila, da so bili poklicani na voj. poveljstvo madžarski vojaki, ki so poskusili ponovno iztisniti sokolsko stražo. Dr. Scheiner je zato iz NO dal potrebna povelja, da se to prepreči, vendar so. Madžari sok. stražo iz poveljstva izrinili. Generalni štab je ob polenih v noči prenehal s pritožbami, toda med tem je bila pred poveljstvo že prikorakala četa inomarjev-čehov, ki so bili pripravljeni, naskočiti ga, čim bi dobili za to povelje. Pozneje —< toda še v noej — se je ugotovilo, da je poveljstvo imelo namen izvršiti protiprevrat ter proglasiti preki sod. To pa se je zgodilo takc-le: stavec v vojaški tiskarni Vojtech Kočka, ki je stavil besedilo proglasa prekega soda, je imel do 2. ure ponoči čakati s tiskom, da bi dobil dokončno povelje za to. Ob 2. uri ponoči povelja še ni imel ter je to javil naredniku Bajeru, dobremu Cehu, ki je namero takoj javil Nar. odboru. Razen nameravanega prekega soda pa je bilo že tudi pripravljeno povelje za nekatere češke častnike, ki so pomagali pri akciji dr. Scheinerja: »sind zu verhaften und sofort zu justifizieren«, t. j. da se morajo aretirati in takoj usmrtiti. Poleg njih naj bi bile usmrčene še vse vodilne osebnosti NO. Tak je bil položaj: pri njem ni moglo ostati, četudi proglas prekega soda ni bil tiskan. Predsedstvo NO, ki se je že rano dne 30. okt. sestalo, je zato pooblastilo dr. Scheinerja kot poveljnika čsl. vojaške sile ter dr. Soukupa in Jinja Stribrnega, naj gredo ma dež. voj. poveljstvo tej ga takoj prevzamejo v svoje roke. Pooblaščenci NO so se odpeljali najprej na otok Žofin, kjer je dr. Scheiner predvidel potrebne mere, in nato so se odpeljali na poveljstvo. Izsilili so si vstop vanj ter šli v sejno dvorano. Dvorišče poveljstva je bilo polno madžarske pehote, stopnišča in hodniki polni častnikov. Med njimi je bilo tudi mnogo čeških častnikov, ki so odposlance NO burno pozdravljali. Sejna dvorana je bila polna članov, generalnega štaba in drugih častnikov z generalom Kestfankom na čelu. Vstop zastopnikov je povzročil ogromno razburjenje. Dr. Scheiner se je podal h generalu Kestfan-ku, ki >3 sedel v stolu ma čelu mize. Nato se je vnela ostra debata, ki se je iz sejne dvorane razširila še celo v ostale prostore, napolnjene s častniki. Med tem je prišel na poveljstvo še član NO Franti-šek Udržal in ž njim vrsta čeških častnikov. Med nemškimi in češkimi častniki je prišlo do majostrejših kontraverz. Častniki so bili oboroženi z revolverji. Getne-ral Kestfanek je sedel na smft bled ter ni bil sposoben za nikako pogajanje. Poleg njega je sedel polkovnik Stusche, ki je brez krvi v obrazu in zaprtih ustnic gledal, kaj se godi. Zastopniki NO so poklicali češke častnika na kratek posvet v sosednjo sobo-Tu ni bilo mnogo govora. Bilo je soglasno mišljenje, da je treba pristopiti takoj'k dejanju: vodeče častnike na poveljstvu prijeti, razorožiti in izgnati iz Prage. Do* godki so postajali dramatični. Ogronnib razjarjenost je zbudila vest, da podpol-kovnik AVondratschek zažiga uradne po' verljive spise ter da vsakomur grozi z ustrelitvijo. Vrsta čeških častnikov s polkovnikom Šubertom na čelu se je izrinil* iz sobe, da to zabrani. Zgrabili so Von-dračka za prsa, mu na grlo nastavili bajonet in ga skozi stranski vhod takoj eskortirali ma policijsko ravnateljstvo. Sedaj je stopil dr. Scheiner pred generala Kestranka ter mu rekel z zapovedujočim glasom, da mu mora takoj predati upravo vojaškega poveljstva v polnem obsegu kot zastopniku NO in komandantu čsl. vojske. V imenu čeških častnikov pa sta sporočila generalu Kestranka £e' oeralmajor Prochazka in polkovnik Šu-bert, da mora s svojim štabom nemudoma zapustiti Prago. v . Konflikt je dosegel svoj višek, češki častniki so se zgrnili in so potegnili sablje. Svetla jekla so se zabliskala v zraku. JkauBotske in /M&ke trnke Ob križišču Tattenbachove in Vetrinjske ulice prometni otok Danes dopoldne ob 10.30 se je vršila v sobi št. 11 pri mariborskem sreskem sodišču dražba hiše v Tatenbacliovi ulici št. 1. Dražbe so se udeležili trije interesenti, in sicer Hranilnica dravske banovine, ki je bila zastopana po ravnatelju dr. Janku Kovačecu, Posojilnica v Mariboru, zastopana po odvetniku dr. Franu Hojniku, ter mestna občina mariborska, zastopana po ravnatelju mestnega knjigovodstva Jošku Barletu. Izklicna cena za navedeno hišo je bila 334.732 dinarjev. G. dr. Kovačec je v imenu Hranilnice dravske banovine nudil za hišo 514.000 dinarjev, dr. Hojnik nato v imenu Posojilnice 550.000 Din, J. Barle v imenu mestne občine pa 600.000 Din. Dražba se je nato nadaljevala med Posojilnico in mestno občino. Dr. Hojnik je v nadaljeva- nju dražbe ponudil 620.000, J. Barle 650.000, nato dr. Hojnik 670.000, g. Barle pa 671.000 dinarjev. Ker ni nikdo od nav zočih ponudil več, je sodnik g. Vejnar proglasil mestno občino mariborsko 'kot kupca hiše v Tattenbachovi ulici 1. 'Kakor smo doznali bo mestna občina krila kupnino v znesku 671.000 dinarjev iz regulacijskega fonda. Hišo samo pa bo mestna občina podrla ter regulirala, tako da bo končno odstranjena nevarna točka, ki močno ovira promet. Ni pa še padla odločitev, ali bo mestna občina sama zidala novo hišo, ali pa bo prostor prodala drugemu interesentu, ki bo moral po regulaciji omenjenega tržišča postaviti tamkaj trinadstropno hišo. Po načrtih se bo na tem bajnem križišču uredil poseben prometni otok. V znamenju hrvatsko sSovenske planinske vza enrmosti je poteklo tudi letošnje svečano martinovanje na Pohorju. Ob lej priliki je prispelo že s sobotnim večernim vlakom v Maribor, oziroma Hoče 50 Sljemenašev s predsednikom Dušanom .1 a k š i č e m na čelu. Gostoljubno so jih sprejeli mariborski planinci s častnim predsednikom in planinskim prvoboriteljem dr. Se njo r-j e m ter inž. Jelencem na čelu. Z dve ma avtobusoma so drage goste prepeljali do Petkovega sedla, nakar jih je vodila pot do Mariborske koče, kjer jim je izrekel prisrčno dobrodošlico inž. Jelenc. Razvila se je prijetna Martinova zabava ob zvokih godbe in veselem petju. Včeraj v nedeljo je prispelo h Mariborski koči več vodilnih in-vidnih planinskih od bomikov, ki jih ni deževno vreme zausta vilo. da ne bi bili pohiteli vrh Pohorja po- zdravit drage hrvatske planince. Pri slovesnem skupnem kosilu je spregovoril prisrčne pozdravne besede v imenu mariborske podružnice SPD dr. Bergoč, ki je toplo pozdravil vse Sljemenaše in tudi godovnika častnega predsednika dr. S e n j o r j a. V iskreno bratskih planinskih besedah je odzdravil predsednik Sljemena Dušan Jakšič. G. dr. S e n-jor pa je naglašal tradicionalne prijateljske vezi, ki družijo mariborsko podružnico SPD in Sljemenaše. Naš planinski pesnik Zorzut pa je vse navzoče pozabaval z vezano in nevezano besedo. Deževno vreme ni nič motilo vedrega razpoloženja, ostudi dragim gostom žal ni bilo dano, da bi naše Pohorje videli v soncu. Himen! Danes se poročita Polde Kau-dek, vodja hotela »Orel« v Mariboru, in Jožica čas, hčerka trgovca in velepos. Dovže pri Slovenjgradcu. Mladima poro-čencema obilo življenske sreče! Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so te dni: čevljarski mojster Jurij Knaflič, star 69 1*21, stanujoč Vrbanova ul. 19, viničarka Elizabeta Krajnc, stara 74 let, stanujoča v Košakih 66, zasebnik J. Vachams, star 83 let, stanujoč v Magda-lenski ulici 25. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek, točno ob 20. uri predava g. univerzitetni profesor dr. Maklccov iz Ljubljane »o ženi in rodbini v sodobni Rusiji«. Vpepeljeni mlin. V noči na nedeljo je pri veleposestniku Kunu v Razvanju nastal ogenj v domačem mlinu na električni pogon. V kratkem času so ognjeni zublji zajeli ves objekt ter ga vpepelili. Skoda znaša preko 15.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, se še ne ve, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Zbor kolesarjev dravske banovine v Mariboru. Jutri v torek dne 17. tm. ob 8. uri zvečer se sestanejo pri »Zamorcu« delegati vseh kolesarskih klubov dravske banovine. Na dnevnem redu tega sestanka, ki je odločilnega pomena za kolesarski šport, so važni razgovori. Vabljeni vsi športniki in njim naklonjeno občinstvo! Šahisti SK Železničarja so se postavili. V klubskih prostorih SK Železničarja na stadionu ob Tržaški cesti sc je včeraj po Poldne vršil revanžni šahovski dvoboj za Prvenstvo Slovenske šahovske zveze, in sicer med SK Železničarjem in Šahovskim klubom črna. Včerajšnja šahovska kitka med obema nasprotnikoma se je končala z istim rezultatom kakor prod °smimi dnevi v črni, in sicer z zmago Železničarja v razmerju 5 in pol:2 in ®°1. Posamezni rezultati so bili nasledki: Babič (Ž):Obretan (Č) 1:0, Albane-• (Ž):Sorčan (Č) 1:0, Fišer (Ž):Puhan 'č) remis, Regoršek (Ž):Kovač (Č) re-*is, Ferenčak (Ž):Skrinjar (Č) remis1, Vidovič (Ž):Kuhar (Č) 1:0, Mohorčič (Ž): j^opajnik (Č): 0:1, Kovač^ (Ž):Meh (Č) :0- S to zmago si je SK Železničar jtri- boril pot v drugo kolo in bo meril svoje moči dne 5. decembra Z Mariborskim šahovskim klubom. 23 novih stanovanj. Na vogalu Cankarjeve in Koroščeve ulice gradi trgovec s perutnino g. Viljem Abt trinadstropno stanovanjsko hišo, v kateri bo 23 stanovanj, in sicer bodo stanovanja eno-, dvo-in trisobna, v pritličju pa štirisobno stanovanje. Stavbena dela naglo napredujejo in bo stavba v najkrajšem času pod streho. Z deli bodo zopet nadaljevali spomladi in se bodo stranke lahko že s 1. avgustom 1937 vselile. Ob 65-Ietnici je gasilska četa pokazala svojo strumnost in pripravljenost. Vse to je pa privzgojeno v četi skozi dolgo vrsto let. Vse delo čete in razvoj gasilstva v naših krajih sploh je prikazano v brošuri, ki jo je mariborska gasilska četa izdala letos. Prof. Baš, naš znani zgodovinar, opisuje v njej na zanimiv način razvoj in delo gasilstva v Mariboru in okolici ter tudi žvljenje v mestu v zad-njh 100 letih. Priporočamo nakup knjige! Ni se mu izplačalo. Mali kazenski se« nat mariborskega okrožnega sodišča je ■ napram gospodu Francu Sternu, posetniku v Račah, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega zasledovanja. Maribor, dne 11* nov. 1936. Maks Mošl v Račah. 5757 IŠČEM POSOJILO Din 25.-- Vknjižba na prvo masto. 10% obresti |;1 mesečno odplačilo po Di>* 1000. Naslov v upravi lista-5753 Kupim PIANINO boljše znamke kupim. Naslov v upravi lista. 572* Spomnite se CMDI i II II ■Ulllll—** v Momm 58 Maksimilijanova maloštevilna svita ihti in joče. Tedaj pa sname Maksimilijan svoj poročni prstan ter ga skupno s kronico in vratno verižico izroči dr. Baschu, svojemu telesnemu zdravniku, s prošnjo, da vse to izroči njegovi materi nadvojvodi-nji Sofiji na Dunaju. Maksimilijan misli do zadnjega trenot-ka na druge. Tedaj stopita pred celico oba generala Miramon ter Mejija. »Ste li pripravljena? Jaz sem že gotov.« Tako jima pravi Maksimilijan. Po teh besedah se z obema svojima generaloma poljubi. »Kmalu se bomo zopet videli na drugem svetu.« General Miramon je zbran in miren. Ravno tako tudi Maksimilijan. Drugače pa je z generalom Mejijo, ki ga je bolezen precej strla in ki misli na svojo mlado ženo in deco. Najmlajše dete se je rodilo šele pred par dnevi. Maksimilijan stopa mirno, dostojanstveno in oblečen v črno meščansko obleko po stopnišču ter se zaustavi na poslednji stopnici. Ko uzre pred seboj lepo prirodo, vzklikne: »Kako krasen dan! Vedno sem želel umreti v polnem soncu.« Zadnjikrat na Cerro de la Campana. Spodaj pa je že čakala kočija, v katero so vstopili vsi trije obsojenci. Prepeljala jih je na morišče Cerro de la Campana. To je namreč ravno isto mesto, kjer je bil Maksimilijan ujet. Kočijo spremlja močan oddelek konjenikov in pehote, za kočijo pa korakajo vojaki, ki so določeni, da izvršijo justifikacijo. Žalosten sprevod. Ko stopa ta žalostna povorka po ulicah, vlada povsod grobna tišina. Vsa okna in vsa vrata v Oueretaru so zaprta v znak žalosti. Še tisto majhno število ljudi po ulicah kaže znake sožalja. Vsi so oblečeni v črnino. Žene jočejo, ko gledajo mlado ženo generala Mejije, kako jokaje in s komaj par dni starim detetom v naročju teče za tem žalostnim sprevodom, da dohiti kočijo, v kateri se njen mož general Mejija pelje na morišče. Toda vojaki z bajoneti ji to preprečijo. Visoko zravnan stopa Maksimilijan na grič. Za njim general Miramon. Generala Mejijo morajo vleči in skoro nositi. Gori na gričku pa je na treh straneh razvrščena vojska. Na četrti strani se nahaja nizki kameniti zid. Semkaj so pri' vedli obsojence ter jih razvrstili tako> da so zrli proti Oueretaru, ki mirno, tiho leži v soncu. Čete so dobile strog nalog, ki so fia prejele trenotek pred justifikacijo. Navodilo se glasi: Vsakdo bo na mestu ustreljen, kdor samo zamahne z roko v Maksimilijanovo korist. Molče stoji v ozadju nekaj radovedm11 gledalcev, Maksimilijan gleda okoli, ^a' kor da želi videti, ali je navzoč katerj prijatelj. Določili so mu mesto sredi mcd obema generaloma. Tedaj se Maksimilijan obrne do gene' rala Miramona in mu reče: »Generalu junaku pripada čast tudi » času smrti. Dopustite in dovolite, da vam prepustim častno mesto!« S temi bes«' dami ga pusti v sredino, tako da je Maksimilijan na njegovi desni strani, £c' ineral Mejija pa na levi strani. ^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.* orestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru