SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK! Članek vam žal pošiljam z zamudo. Nekoliko je temu krivo tudi to, da so nam ukradli ekspedicijski pisalni stroj in smo tako precej handicapira-ni. Sicer pa smo zadovoljni: prvič nad doseženim, in drugič, ker se vračamo domov, saj je bil tudi povratek precej problematičen. No, včeraj smo se vkrcali na »Bovec« in tako smo z eno nogo že doma. Upam, da vam bom že v kratkem poslal še članek o našem vzponu na šesttisočak IHampu, kar je bil tudi največji uspeh ekspedicije. — Iskrene pozdrave tudi vašim sodelavcem! Montevideo, 23.septembra 1964 IVO VALIČ Berite na drugi strani poročilo našega posebnega dopisnika dr. Iva Valiča o uspehih slovenske ekspedicije »Andi 1964« v skupini Condoriri. V prihodnji številki Panorame bomo objavili več slik s poti. ČAROVNIK naš novi kriminalni roman v nadaljevanjih. Objavljati smo ga začeli v prejšnji številki PANORAME. Ne zamudite priložnosti, naročite GLAS! Kriminalni roman ČAROVNIK berite vsako soboto v PANO-RAMi na 10. strani! Nenavadne usode Na 6. strani začenjamo v tej številki s serijo nenavadnih zgodb iz Pristane in okolice. V nadaljevanjih bomo objavljali, kako je skupina brezobzirnih in pohlepnih ljudi izkoriščala stare običaje zaostalost, prodajala dekleta in žene in pri tem zaslužila veliko denarja. 99999999999999999999999999999999999991 C1/./$:+:::+::.73^./:+^^ 0102000000020001020100011010050601000201111005090409070905050305050602000209040002010200020902000200020000000000000001020005060509050230090500020001010202010105050001010201020102010202020100010000000102020201302302010106090603070507031001000000010201100506090506050907090709061009051003070510030906070907110605050607100506070410 16. V skupini Condoriri Jutro je čudo'ito lepo. Jezero je popolnoma mirno in le nekaj metrov široka plast tankega ledu pokriva temnozeleno gladino tik ob robu. Nekaj deset metrov daleč od brega se veselo potapljajo mlade račke. Onkraj jezera, ki je veliko kakih 250 m2, se po bližnjih obronkih pasejo konji, lame in nekaj mršavega goveda. V polkrogu se za jezerom dviga venec vrhov s Con-doririjem na čelu. Divji in strmi so. Sončni žarki se* odbijajo v silnih ledenih odlomih in serakih ledenika izpod Condoririja. Nobenega hrupa, nobenega šuma ni slišati in daleč naokrog ni nobene žive duše. S polnimi nahrbtniki stopamo ob jezeru, drug za drugim. Nato preko travnate strmine in obrobne morene dosežemo ledenik. Tu navežemo dereze, kajti rob ledenika je strm in močno leden. Višje gori, kjer se ledenik položi, je njegova površina pokrita s plastjo pred nekaj dnevi zapadlega snega. Za nami ostaja globoka sled. Pod ledenimi odlomi zavijemo v strm snežen žleb. Tu napredujemo še bolj počasi, menjajoč se v vodstvu. In končno po 3 in pol urah stojimo na robu sneženega platoja pod samim vrhom Condoririja, kjer na skalnati plo- ščadi postavimo prvo pomožno taborišče (5150 m). Navzdol gre hitreje in kmalu smo zopet vsi v baznem taborišču. Zvečer sestavljamo načrt za bodoče dni. 6 avgusta, to je naslednji dan, tse Sandi Franci, Tine in Lojz iz Celja odpravijo v taborišče pod Condoriri, midva s »stricem« Lojzom pa ostaneva v baznem taborišču. Vreme je kot vse zadnje dni zjutraj jasno in mirno, okrog poldneva začne pihati veter in nastopi delna pooblačitev. Zvečer se zopet popolnoma zjasni in pomiri. Ze okrog 5. ure popoldne senca prekrije taborišče in treba je obleči toplejša oblačila. Potem temperatura začne naglo padati. Kar precejšnja razlika med dnevno in nočno temperaturo! Opoldne na soncu 35 stopinj Celzija, zvečer ob sedmih pa že —5 do —7 stopinj C! Zgodaj leževa spat, kajti tudi naju čaka jutri vzpon. Po nekajurnem plezanju po izredno krušljivem razu doseževa najin prvi vrh v grebenu, ki na severozapadni strani obkroža jezero, visok 5225 m. Nato se spuščava in leževa preko številnih stolpov in stolpičev, drugod zopet meljeva grušč. Po naslednjem 5175 m visokem vrhu pa naju močno zaposli kakih 200 m dolgo, strmo, ledeno snežišče. Jezero pod nama je že v senci, ko si stisneva roke na tretjem, 5280 m visokem Na vrhu Condoririja (foto T. Mihelič) vrhu. Utrujena se spuščava po ozki in strmi grapi navzdol, nato pa se ob ledeniku povzpneva do pomožnega taborišča pod Condoririjem, kjer je že ostala četvorica, ki se je nekaj prej vrnila z vrha Condoririja. Po kratkem počitku takoj nadaljujeva pot v bazno taborišče, kajti v majhnem šotoru je komaj prostora za štiri. 2e na ledeniku naju ujame noč. 8. avgusta je za naju dan počitka. Porabiva ga za pisanje in fotografiranje in tudi žehto. Zvečer se ostala četvorica vrne v bazno taborišče. Ta dan se je ena naveza povzpela na »levo krilo« Condoririja, druga pa na »desno«. Lep uspeh! In čeprav sva pripravila nekaj litrov čaja in češpljeve vode, je bilo tekočine za vse štiri premalo. Naslednji dan je nedelja in kot se spodobi — izredno lepo vreme. Toplo sonce izvabi Tineta in Lojza, da se poženeta v jezero, toda njuna kopel je kratkotrajna. Drugi le od daleč in brez zavisti opazujemo njuno junaštvo. Popoldne si s »stricem« naprtava zopet nahrbtnike in proti večeru na moreni pod Mvomingom postaviva drugo pomožno taborišče (4915 m). Tu tudi pre-spiva noč in ko se začne daniti, že gaziva sneg po ledeniku, ki se z vzhoda izpod Tarije spušča proti jezeru. Obiti morava precej širokih in tudi več deset metrov globokih ledeniških razpok, preden preko sedla doseževa vrh Tari jo (5240 m). Nato po ostrem sneženem grebenu nadaljujeva pot in še pred poldnem preko strmine doseževa vrh Alpamavo Pequeno (5325 m). Od tu opazujeva Tineta in Lojza, ki sta zjutraj prišla iz baznega taborišča in sedaj prečkata nasprotni greben. Na povratku se srečamo in poslovimo. S »stricem« se vračava v bazno taborišče. Tako teče naše življenje ob jezeru Condoriri iz dneva v dan. Dnevi počitka v baznem taborišču se menjavajo z dnevi vzponov, s hojo med globoko zevajočimi ledeniškimi razpokami ali med čudovito oblikovanimi in obenem grozečimi 10 in več metrov visokimi seraki, s hojo po snegu ali ledu preko ostrih grebenov in velikanskih snežnih plasti. 11. avgusta se Tine in Lojz povzpneta na Mvoming (5465 m) in isti dan tudi preko Tarije na Alpamavo Pequeno. Naslednji dan se skupno z »Big Bossom« in Fran-cijem ponovno preko Tarije in Alpamva P. povzpneta na Innominado (5250 m). Pozno ponoči se vrnejo ponovno preko prvih dveh vrhov v pomožno taborišče pod Mvomingom. 14. avgusta si s »stricem« Lojzom stiskava roki na^rhu Condoririja (5652 m) in nekaj ur kasne^ na njegovem vzhodnem vrhu (5503 m). 15. avgusta narediva grebensko prečenje štirih neimenovanih vrhov (5380 m, 5355 m, 5380 m) in zvečer se srečava v pomožnem taborišču z navezo Tine — Lojz, ki je osvojila dva nova vrhova onkraj Condoririja, oba visoka preko 550 m. Ta dan pode-remo tudi pomožno taborišče in krenemo navzdol proti bazi. 16. avgusta se Franci in »Big Boss«, ki je svoje proste dni v baznem taborišču izrabil za kartografiranje okolice, povzpneta še na edini vrh, na katerega se nismo povzpeli v bližnji okplici Condoririja — Aguja Negro (črno šivanko — 5290 m). In zvečer proslavimo naš uspeh, kajti skupino Condoriri smo obdelali bolj kot katerakoli odprava pred nami Zadovoljni l smo! V treh tednih našega bivanja v Cordillere Real smo se povzpeli na 28 vrhov in 10 od teh je prvenstvenih! Sedaj nam ni žal, da se je naš prvotni načrt spremenil. Nasprotno! Bilo bi nam žal, če ne bi obiskali Condoririja in njegove skupine — bisera Cordillere Real. Sredi dopoldneva, 17. avgusta, je taborišče podrto in vsa prtljaga spravljena v vrečah. Oblečen v peneho in obut v preprosto spletene opanke s podplati iz rabljenih avtomobilskih gum, se nam tiho približa prileten Indijanec v spremstvu štiriletnega Indijančka. Brez besed se usede na tla blizu kupa prtljage in mirno žveči svojo coco naprej. Sele na naše vprašanje nam odgovori, da je prišel po našo opremo in ko začudeno gledamo in sprašujemo kako in kaj, se prikaže še »naš« Indijanec, ki je prvič tovoril. Širok nasmeh — in že nam začne v slabi nemščini dopovedovati, da danes nima konj, da pa je pripeljal 30 lam. No, to bo šele zanimivo! '■ In res nismo razočarani. Prav zabavno je gledati, kako najprej priženo čredo in jih zvežejo po. dve in dve s prekrižanimi vratovi skupaj. Več kot eno uro porabijo, da natovorijo živali, čeprav pri tem poslu pomagata še druga dva Indi-, janca. Malega med tem zaposlimo s škatlo medu, katerega je kmalu več na že itak umazanih ličkih kot v ustih. In vse seveda pridno izrabimo za edinstveno fotografiranje. Ko je vse natovor-jeno, se Indijanci spravijo še na naše smetišče in kmalu zginejo v njihovih bisagah vse prazne, in količkaj uporabne konzerve. Teh ni bilo več veliko, kajti zadnje dneve je obiskalo naše taborišče vedno več indijanskih pastirjev — katerih' glavni cilj je bil »prazne konzerve«. Te obiske smo vedno izrabili za razgovore — kolikor smo se pač sporazumeli, in za slikanje. Vedno smo jih tudi obdarili z različnimi dobrotami, tako da so se sedaj že sami ponujali: »foto, foto«, ker so vedeli, da je to povezano z obdaritvijo. Poleg tega se je razvila še živahna trgovina; mi smo nudili konzerve, čokolado, bonbone, cigarete, oni razne spominčke. In kakor se je večal obisk pastirjev v taborišču, toliko več drobnice je bilo okrog jezera. No, tudi naše nosače smo obdarovali — in ajde na pot! Lame niso konji, čeprav ne zmorejo nič dosti manjšega, tovora. To smo videli takoj. Najprej je žrtev tega prenosa naš »el secretario«. Lama, natovorjena z njegovo opremo in »pisarno«, se je kmalu otresla neprijetnega tovora in ker je ta še vedno visel na njej, se ga je enostavno skušala znebiti na tak način, da ga je vlekla kakih 150 m po potoku. Tudi to ji ni pomagalo: kakor tudi ne »el secretari-ju«, ki je nemočen opazoval dogodek in se smejal kljub temu, da pri tem ni ravno preveč užival. Druga žrtev je »stric« Lojz. Že vsi smo na kamionu, ko ugotovimo, da manjka njegova vreča. Pol moštva mora na lov za lamo, katero so našli končno tik ob jezeru, kjer je mirno žulila travo.. Po isti poti, kot smo se pripeljali, se vračamo. Vrhovi, ki nas spremljajo, so nam znani, domači. Tudi v Milluniju smo. znanci. Potem El Alto in končno La Paz! Ta se v naši odsotnosti ni spremenil, tudi mi ne, čeprav se vračamo ne samo z bradami, ampak predvsem polni izrednih doživetij! DR. IVO VALIC L6 (Nadaljevanje in konec) Brezkončno potovanje z vlakom, ki se pomika kot grozeč fantom skozi bujno zelenilo gozdov ob Amazonki, prebudi v domačinih staro sovraštvo. Toda resnični problem je drugje. Ta železnica, ki so jo kot ostala dela zgradili belci v porečju brazilske reke, je nekaj, kar je bilo napravljeno proti volji naravnih lastnikov7 gozdov — oropaoih, ponižanih, uničenih Indijancev. Toda ti še vedno vztrajajo, ker morajo. Ne preostane jim pač nič drugega. Staro, zlato pravilo belih osvajalcev še vedno velja: »Descer Indios!« (uničiti Indijance). Krvna osveta, ki že štiri stoletja ne da miru belim ljudem, ne bo prenehala prej, dokler ne bodo popolnoma izginili »operjenci«. Potem se beli ne bodo imeli več komu maščevati. Se danes se ob nedeljah, v majhnih vasicah, skritih ob bregovih reke, zbirajo beli prijatelji in v džipih organizirajo »kar ženske« ekspedicije, ki so pravi lov na rdeče-kožega samotarja. V Porto-Velhu smo prisluhnili povsem mirni pripovedi meščanov, trgovcev, uradnikov, inženirjev in drugih v njihovih pod-vigh ob mirni Amazonki. Vse so opravičevali s tem, da so Indijanci pač »ovira na poti k napredku«. Toda to so bili izobraženi ljudje — Tudi najnesrečnejši zbiralec kavčuka globoko v gozdu, ki nima oič, razen puške na hrbtu in ne pozna teorije o-več in manj vrednih ljudeh,, ne % misli in ne dela drugače: dober Indijanec — to je mrtev Indijanec. Rezultat vsega tega je genocid, morda največji, kar jih pozna zgodovina — točneje, kar jih noče poznati. Od več milijonov Indijancev, ki so nekoč živeli v Amazoniji (»tu je. toliko Indijancev,« je "pisal neki portugalski raziskovalec v sedemnajstem stoletju »da puščica, ki jo iz- Pošasti v zelenem peklu streliš, s;gurno pade na glavo enega od njih«) jih je ostalo danes komaj še 100.000, med njimi 10.000 »bravos« (divjih, .ljudožrcev). Toda kljub uradni zaščiti in izrednim prizadevanjem verskih poslanstev, je situacija iz dneva v dan slabša. Nekoč so Indijanca, ki se je uprl, obsodili na smrt, ga mučili, vrgli psom ali zažgali pred obličji gospodov, odetih v svilo, ki so govorili v imenu kralja in Zahoda. Strašno — toda relativno počasno. V dobi kavčuka in ka-rabinke pa je smrt pridobila na hitrosti ki nadoknadila vse tisto, kar je izgubila v času, ko so uporne Indijance še svečano ubijali — po enega — vsem za zgled. Amazonski Indijanec je postal divjad. V primerjavi s svojim severnoameriškim bratom no be nikoli imel tistega mesta v zgodovini, ki mu i>re, nikoli ne bo nihče pripovedoval legend o njem, nikoli ne bo dočakal dvomljive tolažbe, da bi videl nov svet, zgrajen na svojem grobu. Tukaj ni Daljnega Zahoda, ni kapitana Codvja, ni Empire State Buildinga. Niti ni ruševin, celo tistih velikih skrivnostnih kamnov, ki rotijo čas, naj prizanese mehiškim in perujskim Indijancem,. ni: »operjenec« iz velikega gozda, mrtev brez vzroka, ne bo ničesar zapustil, ničesar, tudi spomina ne na to, kar je bil. Na srečo je Brazilija imela Rondona. Preprost vojak šestnajstih let, Candido da Silva Rondon, je v zrelih letih postal general. Kaj pravzaprav početi, ko si general v Braziliji in ko nimaš smisla niti za bridge niti za državne udare? Ukvarjati se s filozofijo. General Ron-'don —'učenec Augusta Comta in občudovalec Candhija, je postal filozof. Ko je prodiral skozi gozd ob Amazcnki, z nameom, da bi vzpostavil ^telegrafske zveze, je odkril tragedijo Indijancev In pravo vrednost indijanskega sveta, o kateri se svetu še sanjalo ni Bil je silno neprijetno presenečen nad nesmiselnim početjem neke ci- vilizacije — njegove — ki je prinašala uničenje v imenu napredka. Prav takrat je bil lov na Indijance najhujši. General, ki je imel na voljo dovolj sredstev, da je lahko popotoval'po vsej deželi, je izdal presenetljiv, toda junaški ukaz: »Možje, umrite, če je potrebno, ubijajte pa nikoli!« Tako se je rodila SPI, Organizacija za zaščito Indijancev. To pot, prvič v zgodovini, ni šlo za vsiljevanje nečesa tujega tem prvobitnim prebivalcem gozdov ob * Amazonki, ampak le zato, da bi oni* ohranili svojo davno srečo, da bi uživali v njej, na svoj način, stik z belci pa naj bi bil samo v posredovanju nasveetov in vsega potrebnega®za življenjski obstoj. Rondon je umrl leta 1958, v triindevetdesetem letu starosti. Dve leti pred smrtjo so mu podelili naslov maršala, bil je morda edini, ki se je kdajkoli povzpel tako visoko in to na tak nevojaški način. Toda to ne more zakrinkati resnice: Rondon je rešil čast Brazilije, medtem ko za čast Indijancev ni mogel tega storiti. Prerok je prišel prepozno. Danes se indijanska tragedija razpleta: še je življenje tu in tam; toda vsi vedo, da upanja ni več . .. Ta nova slika ind'janske nesreče, ki r.i več uporna, ampak spravija v obup, se je zazrla v duše štirih mož. To so bratje Villas-Boas, duhovni dediči Rondonove zapusč ne. Tudi eni so prišli v Amazonijo z namenom postaviti telegraf. Potovali so vzdolž Reke mrtvih, leta 1943. Kjerkoli je šla kolona, vsepovsod so srečavali zasede Chavantesov, najtrdnovratnejših Indijancev — ljudožrcev. »Sprva«, pripoveduje Alva-ro Villas-Boas »smo tudi mi mislili, da so Indijanci ovira pri razvoju dežele. Potem pa smo v njih pričeli odkrivati čisto drugačen, bogatejši svet: njihovo divjo ljubezen do svobode, silno spoštovanje svojega bližnjega, njihov edinstven način otroške vzgoje in nenavadno razdelitev družbe.« Prav tako kot mornar, ki prihaja v pristanišče, so tudi bratje Villas-Boas začutili, da so dosegli svoj pravi cilj. Poslej je bilo njihovo življenje tukaj, med Indijanci To so ljudje, ki jih ni obsedla želja imeti, gospodariti, vladati. Družba, kji ne pozna upor- nosti, ki je povsem v skladu sama s seboj. Končno človeška bitja, ki ne poznajo bojazni xi tesnobe! Bratje Villas-Boas so se sami in brez orožja odpravili na pot ob rekah Mata Grossa. Sli so iskat »divje« Indijance. Vse, kar so našli pred seboj, je bila praznina, ugasli ognjri in puščica brez imena. Neutrudljivo so klicali nevidna gozdna bitja m jim ob rečnih bregovih puščali darila. Prišel je dan, ko so srečali prvega Indijanca —; z napetšm lokom. Edina govorica so b:le kretnje, slabo izražen gib bi lahko postal usoden. Treba je bilo razložiti, da pripadajo nekemu novemu, nepoznanemu rodu: rodu Dobrih belcev, ki ne prihajajo sem zato, da bi vzeli in ubijali, ampak da bi dali in poskrbeli zanje. Villas-Boas ne poznajo iluzij. Plemena, ki jUft oskrbujejo niso pravzaprav nič drugega kot ostanki starih, na silo iztrebi jetrih ljudstev, majhne skupine človeških bitij, katerih število je redkokdaj večje od sto. Dandanes ni več Winchester sovražnik Indijancev številka ena: to je mikrob, ki prihaja s tujcem. Za Indijanca, ki je ostal čist v duši in v telesu, pomeni rahlo obolenje, ki ga pozna civilizirani svet — nahod — smrtonosno bolezen. Villas-Boas to vedo, vendar prepozno. Se so ljudstva in še so ljudje, toda ti so že davno prestopili prag, stopili so tja, od koder ni več rešitve. Zadnji Indijanci ob Amazonki bodo umrli, ker so zašli v brezizhodno dilemo: če jih bodo beli dobrotniki pustili same, jih bosta uničila nemoč in osamljenost; malo jih je še, raztreseni so v gozdu, ki je postal prevelik zanje; če pa jim bodo pomagali in j;h hrabrili,, bodo rdečekožci pomrli zaradi klic, ki jih .še tako zdrav tujec neizogibno prinaša s seboj. V tem primeru bi se konec kvečjemu nekoliko zakasnil. Rondon, stari oče Rondon je upal, bratje Villas-Boas pa ne upajo več. Slutnjo je moč prebrati z njihovih molčečih obrazov. Do smrti bodo živeli tod, preprosto zato, da bi belim (Nadaljevanje na 12. strani) POLsocialistični in nemški turisti Koder je hodil Polsocialistični Martin, povsod so se mu smejali in mu kazali pot v sosednje podjetje. Dela pa niso imeli zanj nikoder nikjer. Nagibal se je dan, pride mimo campinga, pa sklene, tukaj da bo nočil. Izbere si ravno streho recepcije. Nanjo zleze in si sezuje japonke. Z vratu si sname strice — tiste fotografije svojih stricev, ki so mu med vojno v hosti padli in jih je dal v prejšnji številki Panorame v okvir in na hrbet, kajti mu je rekla mati, da ni dobre službe za tistega, ki nima stricev za hrbtom — in jih previdno položi predse, Holaj, postelja je postlana, varna bo pred nočnino in turistično takso! Tudi večerje mu ne bo manjkalo, poln je zr k dišav izpred mogočnih inozemskih šotorov. Le žejalo ga je in je bil resnično žejen in ne tako kakor naši izvozniki, ki jim voda v grlo teče, kadar jim potekajo dobavni roki. v Pa je stopil s strehe in se ozrl, kod kaj teče, kar bi bilo za žejo. Srečne oči, že je ozrl pipo, ob pipi sta bila plastično vedro in kozarec! Pa si je natočil vode v vedro in še je vedno in kozarec oboje nesel gori na streho in postavil poleg sebe na beton. Pa mu je bila streha ne le brezplačna postelja, ampak tudi miza brez postrežnine, sedel je in mu je bila hkrati še sedež brez vstopnine. Lepo je vdihoval opojne dišave izpred mogočnih inozemskih šotorov in zraven pil vodo in bil zadovoljen, da mu jutri ne bo treba zgodaj na šiht. Imeli so pa ob zidu recepcije svoj šotor nemški turi s t v-njihov je bil kozarec, njihovo je bilo plastično vedro, ki ju je bil Polsocialistični Martin pobral ob pipi, kjer so ju bili pustili, ko so se šli kopat. Polsocialistični Martin je večerjal opojne dišave na strehi, pred šotorom na se je spodaj zbralo dvanajst nemških turistov. Zakuriti so ogenj, pekli so čevapčiče in ražnjiče, vina so imeli polne buteljke pa so jedli in zamakali, pijano so se krohotali in si pripovedovali, kako so med vojno po teh gozdovih jagali partizane in jih pobijali, pa se jim zdaj vseeno vse v deželi klanja zavoljo preljubih deviz. Iskre ognja so visoko letele preko strehe, pa je ena izmed isker prileti« PolsociaHstičnemu Martinu na roko in ga pičila, prav ko je pil. Pa se mu je zganila roka in se mu je voda iz kozarca razlila po strehi in je s strehe kapala doli. Se je oglasil najmlajši turist: »Dež gre!« Se je zasmejal najstarejši: Nič se ne boj, ne bo prinesel nočne hajke kakor med vojno! Pa tudi dežnkie jugoslovanski turistični delavci še ne zaračunavajo!« Še so mu nagajale iskre, pa je dejal Polsocialistični Martin: »Oni tam spodaj nagajajo meni, nagajal jim bo še jaz.« Pa je izvrnil vse vedro. »Oha.« je dejal najmlajši turist, »pošteno lije, nemara se nam jugoslovansko vreme hoče maščevati, ker nočemo izplačati vojne odškodnine!« Se je zakrohotal najstarejši: »Nič se ne boj, dokler ti banditi sami ne prilete na glavo!« Polsocialistični Martin je čul te besede in jih je razumel, kajti je šel s prepustnico že večkrat na Koroško, pa je ročno pobral strice in jih spustil doi, da so z vedrom in kozarcem vred zaropotati po žlebovih in lop umili na one spodaj. Prestrašeni so pijani turisti zakričali: »Gorje nam, pobiti banditi so prišli nad nas!« in so planili na noge, podrli šotor, zmetali svoje reči v prtljažnik in se odpeljali, kamor ki dokler so jih nesla kolesa, kar rtak ni bilo posebno daleč, kajti so na razlitih jugoslovanskih cestah kaj kmalu imeli defekt. Polsocialistični Martin se je splazil s strehe in si pustreeel z ostanki nemške pojedine. Potem je pobral xranzistor in kar so zmedeni turisti še pustili pod VELIKO Odkar imam propustnico, Pa ml šine misel, da bi sto- mate časa počakati do kakih da d lahko od časa do časa pila noter in se enkrat za pol sedmih?« — »že, toda ob ogledam kakšen kruh pečejo spremembo prepustila pr- šestih vendar zapirate!« — pri ljubih sosedih na Koro- stom Korošic. Preštejem pre- »Mi, gospa, zapiramo takrat, škem in kako ga režejo, pri- ostale šilinge, ki jih je bilo kadar nimamo več strank...« hajam vedno bolj do spozna- seveda premalo, toda na Na, pa smo tam! Se še cunja, kako pravičneje in lepše vratih je pisano, da smeš dite, če sem z vsem srcem so urejene stvari v naši so- P°d haubo tudi z dinarji, vneta za našo ureditev? Go-cialistični deželi. Žal mi je. Pisano pa je tudi, da je od- renjska dekleta in žene smo da sem včasih pogodmjala Prto samo do šestih. Pogle- ob sedmih proste kot tičke čez socializem in izrekla dam na uro, pet bo. Pogle- na veji, kajti na vratih je kakšno pikro na račun naše dam skozi vrata, vse polno, vendar razločno pisano, da stvarnosti. če le pomislim, Disciplinirano se obrnem, da takrat zapiramo! Uboge Kobi šla, tedajci pa zaslišim za r«š'ce pa morajo krepko po-sabo urne korake, nekdo pla- tegniU čez določeno uro, do- da bi morala živeti in, groza! tudi delati v kapitali stični Avstriji, me spreleti ne Predme, se mi prikloni in me zaskrbljeno vpraša, čemu odhajam. »Ker ne bom do šestih na vrsti!« »Ali kler so pač stranke. In še vabijo jih noter, da gredo še pozneje domov! Brrr in še enkrat brrr! SOVA V TRANZISTORJU Grozdje je že zrelo od laka na nožnem palcu do vrha natupirane glave. Brrr! Res, kar smilijo se mi uboge , , — .... t. " . cudeno odgovorim, ženske onstran Karavank in 6 da boste vedele, kje ste, naj vam povem, kaj se mi je oni teden pripetilo: Grem torej k frizerju v ... no, saj ni važno, lahko bi bilo v Kranju, Tržiču, Radovljici, Škofji Loki in če ne tam, pa morebiti na Bledu ali Jesenicah. Predstavnic dolgolasega spola je bil salon seveda poln, ura pa nekaj čez pet. Z eno nogo se mi je posrečilo prestopiti prag, druga pa je morala pn nas z oz;rom na to pisih, po televiziji, kam z obstati na pločniku, kajti ker je industrijski kraj, res lanskim ali celo predlanskim energično bitje v beli halji nimamo klopotcev, ki bi s vkletenim naravnim vinom, mi je pomahalo s škarjami svojimi pesmimi klLp, klop kajti umetna vina jim ne de- v pozdrav in nepreklicno iz- — klop, klip oznanjali, da je lajo preglavic, ker jih jim javilo: »Danes ne bo nič, grozdje že zrelo, pač pa uspešno uničuje — potroš- gospa, jih je že dosti! Ob imamo železniško postajo z nik. Da se umetnega vina ve- sedmih moramo zapreti, gre- več glavnimi in stranskimi liko stoči, sklepam po bese- mo na avtobus!« Prijazno tiri, no in ravno stranski tir dah mojega soseda Trklna, sem hotela protestirati, toda je pri nas tisti inštrument, ko mi je zadnjič dejal: »Ma- zagrizena branilka vstopa mi barometer, ki nam pove, donca, ne boš verjel, hk! am- je nemo pokazala na vrata, kdaj je grozdje zrelo. Nam- pak rečem ti pa, da sem jaz kjer se je šopiril znni*OD- reč iz glavnega tira tu in že toliko umetnega vina po- PRTO NON STOP OD 8.—19. tam večkrat neplanirano sko- žrl, hk! da mislim, da sem Kaj sem hotela, obrnila sem či.na stranski tir kakšen va- že umetnik, hk!« sandal in se za silo sfrizlrala gonček grozdja, kateri ne Mis]imi da so naravne vin- doma s pivom, ki sem ga odgovarja zahtevam želod- ske kapljice brez vseh dodat- možu izmaknila iz hladilnika, čkov inozemskega naročnika, mh čarovnij spoZna]i ze naši S prihranjenim petstotakom zato pa z nekaj dinarji po- praočetje, in to prav dobro, pa sem se povabila v slašči- pusta nudi našemu domače- zato so jjn uvekovečili celo čarno... mu potrošniku »en dan sad- v našin narodnih pesmih, . Potem zaidem oni dan s nCga ži>'1->enJa*- npr. kolkor kaplic, tolko let, propustnico na Koroško. Ku- V današnjem času brez oče nebeški, glej, še en ko- pujem to hi ono, dokler ml vseh klopotcev, koledarčkov, zarček zdej, še kiklco pro- nazadnje ne zmanjka bornih luninih mrkov hđ tro vemo, dala bom, en kozarček al pa šHingov, do vlaka pa sem kdaj je grozdje zrelo, ko dva: *a pesem nam pa celo imela še veliko časa v skla- namreč začenjajo vinski stro- trdl m- dokazuje, da je bna disču. Postopam tu in tam, kovnjaki jamrati oziroma vinska kapljica v starih časih kar zagledam frizerski salon, stavljati vprašanja po časo- drugačne kvalitete m da bi bila dva kozarca že popomo- borovci. Obesil si je strice nazaj na vrat in se vrnil domov k materi. Mati je zastokala: »Sinek, Martinek, ali že nazaj, ali si dobil odpoved?« Polsocialistični Martin pa je potegnil na dan tranzistor in sta ga z drugimi rečmi vred.prodala in je bilo toliko denarja, da sta lahko plačala stanovanje za pol leta naprej in še ga je ostalo za dve toni premoga in beljenje in je bilo stanovanje kakor novo, le slike sta dala obesiti stare. Pa ne vem, če uganete, katere? ma dovolj za odvzem prete-paškega noža aH vozniškega dovoljenja. Ker v sedanjem času prevladuje toliko vrst in sort vin, ne bi bilo vsled tega napačno, da bi zrelo kvalitetno grozdje namesto prešali raje posušili na zraku — kot rozine. Tako ne bi imeli problemov, kakšno vkio pijemo, ampak bi ga imenovali enotno — vino. . . GREGA na asfaltu Ko se je pred kakimi štirimi ali petimi leti evropska avtomobilska industrija začela obračati tudi na ameriško tržišče, da bi tudi tu plasirala nekaj svojih izdelkov, je bil eden izmed motivov teh upov tudi v tem, da so ulice ameriških mest sicer široke, vendar pa že preozke za veliko število vozil, ki krožijo po Ameriki. Zato bi prišlo marsikateremu Američanu manjše evropsko vozilo kot nalašč, da bi se z njim laže kretal po prenatrpanih ameriških cestah in ulicah. In ti upi niso bili zaman. Nasprotno, od tedaj se število iz Evrope v Ameriko prodanih osebnih avtomobilov iz leta v leto veča, ne da bi se hkrati večalo število avtomobilov, ki bi šli v obratni smeri. Nekatera ameriška podjetja so se celo sama lotila izdelovati »utilitarna« vozila, ali tako imenovanih »compakt čarov«, ki pa so utilitarna bolj na ameriški način, kajti šlo je za vozila, ki sodijo pri nas med kar »poštena vozila« s kuba-turo od 1.200 kubičnih centimetrov navzgor pa vse do 1.500. To je bila bolj kratkotrajna »moda«. Američani sicer še vedno krepko kupujejo srednjeevropska vozila, predvsem nemške izdelave, toda doma raje izdelujejo svoje velike avtomobile. To namreč ameriški trg zahteva. Mooris Oxford VI Nad 8 milijonov vozil Kot je znano, so v Združenih državah Amerike trije ve-veliki proizvajalci avtomobilov', razen teh pa še vrsta manjših avtomobilskih industrij, ki v glavnem v konkurenci z velikimi tremi industrijami le životarijo. Letos jim je bilo glede proizvodnje in razpečavanja vozil veliko lažje, kot prejšnja leta, ker je »šla vsa proizvodnja v promet«. In tega ni malo, saj računajo, da bo vsa ame- riška avtomobilska industrija vrgla na trg nad osem milijonov vozil, ki bodo šla vsa v prodajo. Hkrati je treba še pripomniti, da imajo ameriški kupci po vrhu vsega še veliko izbiro. Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati vse novosti, ki jih pripravlja ameriška avtomobilska industrija za prihodnje leto. Zato se bomo ustavili samo pri enem izmed treh velikanov, pri največjem, to je pri »GENERAL MOTORS«. Samo ta družba je lani izde- Moda v ameriški avtomobilski industriji Iala 6 milijonov vozil. Znano je, da je to velikanska družba, ki zajema podjetja Buick, Cadillac in Pontiac. Samo ta podjetja so za prihodnje leto pripravila 163 no-novih avtomobilov. Nemogoče je prikazati vse, navedli jih bomo le nekaj, ki nam bodo nazorno prikazali, zakaj so Američani sprejeli evropska vozila s srednjo in tudi nekoliko višjo kubaturo, zakaj imajo radi vozilo Fiat 1.300 ali celo 1.500. To je za Američane skoraj isto kot za nas Fiat 750 in podobno. Kaj pripravlja Buick? Prepričani smo, da si ne bi nihče, ki bo bral ta kratek zapis o ameriški avtomobilski industriji, zaželel nabaviti eno izmed naštetih vozil. Preveč je to za evropske, kaj šele za jugoslovanske razmere. Ob tem, ko si evropski konstruktorji belijo glave, kako bi iz čim manjšega motorja izsilili čimveč konjskih sil, se ameriški konstruktorji s tem problemom ne ubadajo veliko. Enostavno okrepijo motor, da bi prišli do večje sile, in to ne glede na potrošnjo goriva ne, glede na vzdrževalne stroške. Amerika je pač bogata! Tudi Oldsmobile noče zaostajati Podjetje Oldsmobile je pripravilo za prihodnje leto 5 novih ali obnovljenih vozil v 32 variantah. Eno od teh vozil je »Cutlass«. To sodi tudi med največja vozila. Ima osem cilindrov s kubaturo 5-405 kubičnih centimetrov, ki pri 4800 obratih v minuti razvije 253 konjskih sil, ali pri 52000 obratih 319 konjskih sil. Kar se tiče vozila, je treba dodati še to, da je v svojem zunanjem videzu zelo elegantno, ker ima razmero- Oldsmobile Deluxe F-85 ma malo bleščečega kroma, j katerim je bolj bogata »Elec-tra 225«, ki smo jo že zgoraj opisali. Podjetje »Pontiac* je pri-' pravilo za leto 1965 popolnoma nova vozila, razen enega »Tempest*, ki ga je le izboljšalo in mu dalo primernejšo linijo. Sicer je vseh ostalih pet vozil popolnoma no-' vih in v 26 variantah. Tudi pri »Pontiacu« se bomo ustavili pri najsodobnejšem in največjem vozilu. Gre za avtomobil »Grand Prix«. Dejansko je to razkošno športnoi vozilo, v katerem je lahko vgrajenih cela vrsta motor* jev. Standardni motor v avtomobilu »Grand Prix« je s 6377 kubičnih centimetrov, ki razvije 260 konskih sil pri pri 4600 obratih. Na koncu se bomo ustavili še pri »Cadiilaou«, ki je vsekakor na najvišjem položaju družbe »GENERAL MOTORS«, nekako tako kot ima v Italiji sloves »Alfa Romeo«, ali pa v Nemčiji »Mercedes«. »Cadillac« je pripravil za prihodnje leto tri vozila, ki bodo prišla na trg v II va-, riantah. Med temi zasluži po*' sebno pozornost tip »Calais«J Ta ima osemcilindrski mo-j tor 7025 kubičnih centime-'! trov, ki pri 4600 obratih vije 345 konjskih sil. i Amerika je pač bogata To podjetje bo prihodnja leto vrglo na trg 6 novih avtomobilov v 39 variantah. Poglejmo značilnosti najmočnejšega vozila tipa Buick; »Electra 225«. Ta ima motor z osem cilindri in s kubaturo* 6574 kubičnih centimetrov, ki pri 4400 obratih razvija 329 konskih sil. če bi že ta kubatura ne bila dovolj, so) izdelali še drugo varianto s kubaturo 6964 kubičnih centimetrov, ki pri istih obratih omogoča 345 konjskih sil. Pa še ena varianta pri istem vozilu, toda z dvema karbu-ratorjema, ki omogoča 365 konjskih kil. Žal cena še ni znana, kot ni znano to, koliko goriva ta ogromen motor »požre«. V naših pogojih, pri trenutnih cenah bencina, taksah in vsem mogočem, si takšnega vozila ne moremo omislitL Priredil: mi » 62 — NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA— NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA — NENAVAD! Beograjska »Ilustrirana Politika« je v septembru v nadaljevanjih objavljala nenavadne zgodbe prodanih žena. Za današnji čas, predvsem pa ia. naše kraje, za mentaliteto naših ljudi, je ta običaj precej nenavaden, zanimiv in žalosten. V nekaj nadaljevanjih bomo našim bralcem posredovali zapiske Mirka Bojica o tem, kako je skupina b »^obzirnih in pohlepnih ljudi iz vasi blizu Prištine, izkoriščajoč zaostalost in stare običaje, prodajala mlsde in lepe žene brez njihove vednosti in si na ta način služila velike vsote denarja. stricu in zaman so ljudje iz družine Eljašin poskušali, da bi jo privedli Eljazu. Riza Kondjeli je dobro pazil nanjo. Šaben Eljašani je zvedel, da je Riza tudi svojo sestro Šerif o, Remzijino mamo, večkrat prodal. Težko je bilo z njim, zato se je Šaban nekega dne odločil, da bo plačal. Razen denarja Rizi pa je družina Eljašin morala kupiti tudi vso opremo za dekle. Remzija in Eljaz sta se poročila. Družina Eljašani je nevesto lepo sprejela. \jen mladi mož Eljaz je komaj prikrival veselje — tudi on je imel ženo! Tri leta je Remzija mirno živela v hiši Eljašanija v vasi Hamidija, delala doma in na polju kot vse druge žene v družni. Vedela je samo za to veliko hišo brez oken, obkroženo z visokim zidom, ki je spminjala na trdnjavo. Potem se je pojavil mož Po im-nu Ibuš Arifi. Noč je počasi" minevala. Ležala je na zemlji in drhtela od strahu in groze. Ko se je zdanilo, ni smela zapustiti skrivališča. Hlad noči je zamenjalo vroče sonce, ki je neusmiljeno pripekalo. Bila je lačna žejna, zaspana, na koncu svojih moči. Šele na večer je Remzija uspela, da \a prišla do neke sorodnice. Dan, dva pozneje je bila pri Ibušu. Blia je zadovoljna. Tako se je začel njen drugi zakon. Uspelo ji je tudi, da ss je pobotala z Ibuševo prvo ženo. Nekaj mesecev pozneje je rodila otroka, fanta, ki ga je Ibuš sprejel za svojega. Dali so mu ime Afrim. Obračun na periferiji Ibuš Afrim je živel v starem delu Prištine. Nekega Sejemskega dne se je iz mesta vračal domov. Prišel je do ogla in šel po svoji ulici, ko je nenadoma opazil nekaj, zaradi česar je hitro potegnil revolver iz žepa: pred Eljaz Eljašani je imel takrat komaj dvajset let in vsi kjudje iz vasi Hamidije blizu Prištine so menili da je že fcas, da se -ženi. Njegov oče feaban, ki se je bližal sedemdesetim, ie — po starem običaju — šel, da bi sinu našel nevesto. V teh krajih mladeniču ni lahko z ženitvijo — deklet je malo, toda stari Šaban je vedel, kje bo našel dekle, ki bi bila za njegove-fa sina. Dekletu je bilo ime Remzija. Žene in dekleta iz šiptar-sJvih vasi pogosto skrivajo obraz pred pogledi moških, »oda vsi, ki so videli Rem-lijo so povedali, da je pra-ra lepotica. Imela je sedemnajst let in bila je iz znane iružine. Eljaz je bil doma, oče ša-fcan Eljašani pa je, kot je to ►bičaj, snubil Remzijo zanj. Snubci so sedeli v dekletovi hiši, v posebni sobi, kamor tene nimajo vstopa: tiho so te pogovarjali m počasi pili taj. Vsi so zelo dobro vedeli, «akaj je prišel Šaban, toda razgovor o dekletovi ženitvi ie je začel šele potem, ko so popili že po nekaj skodelic Čaja. Nazadnje je šaban dekle zasnubil. Dostojanstveni posrednik Med ljudmi v sobi je bil tudi šestdesetlelni mož z dolgimi, belimi brki. Vseskozi je bil miren in dostojen-stven, komaj je izgovoril kakšno besedo. To je bil Riza Kondjeli, Remzijin stric. — Jaz sem posrednik v Remzijini ženitvi, je rekel Riza. Z menoj, šaban se moraš pogovoriti. To je eden izmed starih običajev — da je namreč pri •vadbi posrednik — in Šaban ga je moral spoštovati, čeprav v tem primeru posrednik ni bil potreben. Toda Šaban je samo pritrdilno po-kimal z glavo. — Kot Remzijm ujec in posrednik, je nadaljeval Riza, zahtevam, da mi daš 50.000 dinarjev. Začeli so se pogajati, šaban je menil, da je to preveč in ni hotel plačati. — Posrednika ne potrebujemo, je rekel in se pripravil, da s svojo družbo odide. Drugič bom vse opravil brez tebe, Riza, je še dodal. Toda te možnosti ni imel več. Riza je svojo nečakinjo odpeljal v svojo hišo. Sedem mesecev je dekle živelo pri Beg v polnoči Verjetno bo ostala skriv-lost, kako se je Remzija spo-mala z Ibušem. Ibuš, ki je bil petnajst let starejši kot Remzija, je živel v Prištini, bil je mestno oblečen, imel je konje in voz, s katerim je prevažal blago od tega živel. Res, Ibuš -je imel tudi ženo šaho, toda to Remzije ni motilo. Remzija je bila v četrtem mesecu nosečnosti, toda hrepenela je po Ibušu. Remzija in Ibuš sta se dogovorila, da bo pobegnila od moža. Neke noči je Remzijo zbudil pok puške. »Ibuš je prišel pome« je pomislila in se tiho, v sami nočni srajci in močno vznemirjena, prikradla ven. Pričakovala je, da jo bodo zunaj pričakali ljudje na konjih, Ibuš in njegova dAžba, da jo bo Ibuš odve-dei daleč od te hiše. Toda zunaj ni bilo nikogar. Remzijo je postalo strah. Na dvorišču so se zaslišali glasovi domačih. Ni se smela vrniti. Noč je bila brez mesečine, zvezde so prekrivale nebo. V teh krajih so tudi poletne noči hladne. Remzija je hitro odšla do bližnje njive s koruzo in se tam skrila. n:egovo hišo, okoli nje so bili neki ljudje, nekateri na konjih, drugi peš. Približevali so se njegovi hiši. Ibuš je opazil r.ekatere iz družine Eljašani. Takoj je pomislil, da mu hočejo ugrabiti Remzijo. Eden od napadalcev ga je opazil, zapokale so puške in revolverji. Nihče ni štedil ; strelivom. Napadalci so se kmalu začeli umikati, hitro so prišli tudi miličniki. Remzija je ostaia pri Ibušu. Napadalce so polovili in obsodili. Kazalo je, da je sovražnosti konec in da bo Remzija za stalno ostala pri Ibušu. Nova cena: 300 000 dinarjev Stari Šaban Eljašani je želel videti svojega vnuka. Nekega dne je prišel k Remzi-ji, ki ga je lepo sprejela. Dolgo sta se pogovarjala. Šaban je izkušen mož in znal je pogovor napeljati na tisto, kar ga je zanimalo. — Da, težko živim pri Ibušu, mu je končno priznala Remzija. . šaban jo je začel nagovarjati, naj se vrne k njegovemu sinu. Mlada žena je pristala. Ostala je samo toliko, da to nekako izvede. Remzija je od časa do časa odhajala k svojemu stricu Rizi Kondjeliju in Ibuš ni imel ničesar proti temu. Toda nekoč se mu je zazdelo, da se je predolgo zadržala. Odšel je v vas Sibovac, ki je petnajst kilometrov daleč iz Prištine, da obišče Riza in da odvede ženo domov. Z njim je bil tudi njegov prijatelj Cerim Krasnici. Prišla sta pred njegovo hišo in — kot je običaj — sta poklicala gospodarja ven. Toda nihče se ni odzval. Nazadnje, po dolgem čakanju, so ju povabili noter. Spet sta dolgo čakala v sobi — Riza se ni in ni hotel pojaviti. Domači so jima tedaj svetovali, da drugega dne ponovno prideta. Ibušu je biio jasno, da se nekaj nenavadnega dogaja. V hiši namreč ni videl svoje žene. Naslednjega dne je Ibušu uspelo, da se je sestal z Ri-zcm. — Tvoja žena je pobegnila, Ibuš, je rekel Riza. Zdaj je pri meni in če hočeš, da se vrne, boš moral plačati! Riza Kondljeli ni bil sam. Zraven njega je sedel Šefčet Prenku, mlajši mož iz bližnje vasi Leskovičič. Ibuš je že veliko slišal o njem: znan je bil kot iznadljiv človek, ki je že mnogim nabavil žene iz Bosne, nasilju pri tem delu se tudi ni izmikal. Zaman je Ibuš Arifi poskušal prepričati Rizo, da mu mora vrnili ženo. — Plačaj 300.000 dinarjev, Ibuš, je rekei Seičet P:en.-vU, in Remzija bo tvoja . .. Ti poznaš naše običaje ... In našo moč . .. Ibušu ni ostalo drugega, kot da se vrne v Prištino. Vedel je, da pomoči ne bo dobil nikjer — Remzija tudi ni bila njegova zakonita žena. Začel je prodajati imovino in zbirati denar. Nekako v istem času je Rizo obiskal tudi stari Šaban Eljašani — slišal je, da je Remzija pri stricu in želel jo je vrniti njenemu pravemu možu, svojemu sinu. — Dobro, je rekel Riza in pazil na vsako izgovorjeno besedo. Dal ti bom Remzijo... Toda najprej boš moral plačati — 300.000 dinarjev ... Šaban itn njegov sin sta se začudila. — Toda Riza, kako to, da mora moj sin plačati za ženo, ki je že njegova? Bo mar plačal za lastno ženo? Riza je z roko napravil gib, ki je pomenil, da je razgovor končan. No, pa vseeno je pristal na ceno 200.000 dinarjev. Ibuš je v Prištini zbiral denar, da odkupi ženo — Remzijo. (Nadaljevanje prihodnjič) Po Prešernovi h stopinjah v Kranju Ko tako, iz tedna v teden, paberkujemo po starih zapiskih, zbiramo nove in nove podatke, nenadno pri kom od starih Kranjčanov zbudimo že skoraj ugasel spomin in že zvemo kaj zanimivega o letih Prešernovega bivanja v našem mestu. Resda so to drobtinice, toda vse, kar je v zvezi z našim prvim pesnikom, nam mora biti pomembno kot dragoceno gradivo, za dokončno oblikovanje Prešernove podobe v naših srcih. Cas pa neizprosno teče, ura se bliža dvanajsti. Ljudje, ki se še spominjajo pripovedi svojih dedov, sodobnikov Prešernovih, stare in umirajo. Kar za dolžnost si zato nalagamo, čimveč poizvedeti in zapisati o življenju doktorja Franceta Prešerna v njegovih kranjskih letih. No, pa zapišimo kat takoj nov podatek v dosedania pričevanja o Prešernovem življenju v Kranju. Res, da je to skoro mikavna anekdota, toda velja kot zanesljivo ustno izročilo v šumijevem rodu v Kranju. V Prešernovih letih sta imela mesarsko obrt v mestu oče in sin Ignac in Ivan Šumi. Obrt je bila v družini že skozi več rodov, kot je bile tudi z drugimi obrtmi in rokodelstvi. Tako se je držala pekovska obrt družine Kumer, bravarska družine Pire, kamnoseška druime Puhar, nozar- ska družine Engelman in podobno. Ignac šumi je umrl že leta 1848, za njim je vodil mesarijo njegov sin Ivan Šumi. Od leta 1927 dalje pa je imel lokal Janez Jezeršek. Še danes je v hiši mesnica. Po starem katastru je imela hiša številko Mesto 11, pozneje je bila to štev. 157 v Župniščni ulici, danes pa je na hiši tablica Cankarjeva ulica št. 11. Semkaj, v to hišo, je ob petkih zjutraj vodila pot našega pesnika. Ker so ob teh dneh pri mesarjevih klali, so bila kupcem na voljo sveža jetrea. Prešeren je sam prišel do šumija, dobil od starega mesarja zavitek, menda nič vprašal koliko jetrea stanejo, mojster pa mu tudi ni nič rekel o denarju. Tako je vse potekalo po neki skrivni simpatiji. Ljudje v Kranju so Prešerna sploh radi imeli, spoštovali, vedeli, da ni denaren in da je bolan ... Ni res, da bi takratni kranjski občani svojega čudaškega jezičnega dohtarja vsevprek zasmehovali; pač, kaki samoijubni puhlo-glavci že, kakršni se še danes vrte med nami. Vsi viri, vsa izročila pa neomajno govore le o spoštovanju, občudovanju, sočutju . .. Morali bomo še marsikaj zapisati, da do konca stremo več kot sto let staro prostaško govoričenje, češ da je bil Prešeren pijanec in ženskar. Kam je pesnik nesel tista jetrea, ni znano. Morda svoji sestri Katri, morda kam drugam, da jih orvro. Morala so mu pač izredno prijati, saj vemo, da se za drugo jed Prešeren ni dosti menil. Prav tako je tudi pijača tako hitro škodovala njegovemu organizmu. Še drobno zanimivost: prav pri Šumi-jevi hiši se je ustavil znani veliki požar, ki je leta 1811 skoro upepeiil ves, takrat še precej leseni Kranj. Klet pri Šumije-v:h je še sedaj ožgana in zakajena od takratnega oonja. Prav blizu, v sosednji ulici, nad Kokro, je ime! svoje domovanje Prešernov tovariš iz vrst Narodne straže, Aleš Engelman, nožar po deja.nosti. Ohranjena je njegova legitimacija, podpisana od komandanta K. Lokerja, in meč, ki je bržčas edini ohranjen primerek. Saj je meče drugih gardistov prav Aleš Engelman predelal v kuhinjske nože: tako so zahtevale kranjske gospodinje, ko je bila garda raz-puščena. Oboje, legitimacija in meč, je danes v lasti Aleševega vnuka Antona Engelmana, bivšega občinskega tajnika v Kranju. O kranjski »Nacionalni gardi«, ki jo je priklicalo v življenje revolucijsko leto 1848 in kateri je pripadal tudi naš pesnik, bo £.»! HM > M. i« Primerek izkaznice Nacionalne garde v Kranju Ibuš Arifi kaže vMco na periferiji Prištine, v kateri je nekega poletnega našel Eljaza Eljašanija s prijatelji: z orožjem so hoteli dobiti Remzijo popoldneva treba kdaj nekoliko obširneje spregovoriti. Suj so biii prav gardisti pni možje, - ki so pospremili Prešerna do groba ... Prešeren ni dostikrat zapuščal Kranja, odkar se je tu naselil. Vemo le za nekaj poti v Ljubljano, ko je obiskoval Ano in otroka pa še za nekatera službena pota do okrajnih uradov v Radovljici in Kranjski gori Marijana Vovkova, pesnikova nečakinja, je tik pred svojo smrtjo (leta 1908) pripovedovala Tomu Zupanu, »da so bili stric le enkrat iz Kranja v Vrbi pri Ribiču.« Bil pa je dohtar Prešeren na poti v Kranjsko goro, zavoljo neke pravde. Vozil se je ponoči, s poštnim vozom, kot je bila tačas splošna navada. Na veliki cesti pod Breznico je France izstopil in prišel doli v Vrbo. Mina, Marijanina mati, se je brata kai ustrašila, tako sredi noči. Pa jo je hitro pomiril; »Grem takoj naprej. Druzega ne, otroke mi pokaži, da jih bom videl spijoče!« Potem se je naglo s pošto naprej odpeljal; ponoči, da bi ujel z zarjo nov dan že v Kranjski gori. Hudo postane človeku ob taki pripovedi: spet trpek in ganljiv izbruh čudnega odnosa do otrok! Slišali smo že o pesnikovem očetovskem nagnjenju do kranjske " otročadi, zvedeli bomo še o zvestobi do I Aninih otrok — kot da bi se Prešernova M naturna želja po družini z otroki kazala I prav v tem! Ko -mu je že normalno za-| konsko življenje preprečil obzir do rod-l bine, ki Ane ni marala sprejeti v žlahto, I pa tudi strah pred zvezo z muhavo, pro-| zaično žensko — I In še en vzrok je imel Prešeren, da ni i hotel pri Ribičevih buditi odrasle, ampak I je hotel videti »le spijoče otroke«. Bil je § to teman odpor napram svaku Jožetu I Vovku, Mininem možu. Francetu ta svak, I ki se je vsedel na Ribičevino in postal ; gospodar staroslavne domačije, ni bil ni-i koli prav všeč. Še po poroki s Prešernovo e sestro je ostal neugnan ponočnjak. Po ž grenkobnem sporočilu je celo v poročni \ noči ušel k nekim dekletom v Mošnje ... i — Kako je bilo bratu hudo za sestro I Mino in za čast Ribičevine, smemo skle-I pati iz balade »Ponočnjak«, ki je bila od-| krita šele leta 1910, napisana pa že v letu p 1833! V tej baladi vse kaže na to, da je { imel pesnik v mislih svojega razuzdanega ! svaka. K \ Hitro in pošteno pa moramo tudi po-! vedati besedo^Vovku v dobro, da je bii ijjOn eden "od njih dveh krepkih kmečkih jfmož, ki sta prišla ob koncu leta 1848 v \k Kranj/^da bi bolnika prevzdigovala. Ta I črni, trdi mož, je le odprl toliko srca, da i je po svojih močeh lajšal svaku boleči-: ne ... In ko sledimo doktorju Prešernu v Kranjsko goro, moramo še omenili, da je v letu 1855 tu, kot kanclist, služboval pesnikov drugi pisar Primož šoklič. Dočim so podatki za Prešernovega prvega pisarja, Andreja Rudolfa, precej znani, je figura drugega pisarja ostala prav do zadnjih dni zavita v zagonetno temo. Zdaj pa se je nepričakovano odkrilo, da živi v Kranju vnukinja Primoža šok-hča! Zdaj bo mogoče vsaj v glavnih obrisih opisati profil in življenje »naboleh-nega« moža, ki je umrl šele 47 let star. Zapustil je vdovo Katarino in pet otrok (štiri sinove in eno dekle). Pesnikove stopinje so vodile tudi v Naklo. Za dva taka obiska zatrdno vemo, ker ju je tamošnji župnik Blaž Blaznik skrbno zapisal v svoj dnevnik. Tc je bilo »25. dan velikega travna 1. 1847« in 30. maja istega leta, torej pet dni pozneje. Navada je bila takrat, da je gostoljubni fajmošter povabil od časa do časa kranjske svetne in cerkvene veljake na kosilo. Ko Blaznik našteva imena svojih imenitnih gostov, zapiše skupaj, kar po vrsti, dekana Dagarina, doktorja Prešerna in komisarja Pajka, poleg ostalih seveda! Vesten kronist Blaznik zapiše, da je šel Prešeren z dvema prijateljema še k Težiču, v slovečo gostilno pri Karbonati-* jevem vodnjaku, sredi Naklega. — B!az{ nik nam je ohranil tudi zapis o vremenu na dan pesnikovega pokopa: da je bilej 10. svečana 1849 lepo, sončno, toda mrzl^ in vetrovno vreme in da je posla', na po» greb svojega kaplana Mateja Puhar i a. ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prihodnjič) iz leta 1848 ($+*&)')(+($(**+($*$& &$" & ""!"!*(" "7! ! " " " !"! !"U7!7U"! P7P7! " !"" "! *''*&%&#+""*&)'+(#&0" "" !"! " X^/$$+/%%$++%+%+//$$$$$$$/%2B^/BP^B i Mati plavolasi Peter v teh dneh v f Kranju navdušuje mlado in staro. Ve-I lik je videti na platnu, v resnici pa je i zelo majhen, zelo prikupen. Za svečano Spremiero filma preteklo soboto v kinu Center ga je mamica oblekla v rdečo obleko in prav nič nerodno mu ni bilo, ko ga je vsa dvorana s ploskanjem navdušeno pozdravljala. Velik šopek rož, ki ga je dobil, je bil zanj skoraj pretežak, toda kaj, malo se pa že potrpi, saj je filmski igralec in za slavo je treba marsikaj žrtvovati. Film »Ne joči, Peter«, ki je dobil v Puli letos kar pet nagrad, je kranjsko občinstvo zelo toplo sprejelo. Na širokem platnu in v črno-beli tehniki gledamo prikupno partizansko humoristično zgodbo — Slovenci smo spet bogatejši za en film; če je dober ali če ni, bodo presodili kritiki. Režiserja filma Franceta štiglica, direktorja fotografije Ivana Marinčka in igralca Lojzeta Rozmana sem poprosil za kratek razgovor o filmu in o problemih slovenske kinematografije. Povabilu so se radi odzvali. Ne JOC1, Peter Mali Plavolasi Peter France štiglic: NAJVEČJA KAZEN ZA REŽISERJA JE, KO NA SVEČANIH PREMIERAU GLEDA FILM IN VIDI SAMO NAPAKE — Kako ste odkrili malega Petra? — Iskal sem ga po skoraj vseh vrtcih, pa nisem našel takšnega fantiča, ki bi ustrezal moji zamisli. Potem pa sem Petra »odkril« čisto slučajno. Njegov oče je v službi pri Filmservisu in nekega dne sta ga Peter in mamica prišla obiskat. Fante sprva ni bil nič kaj živ, na prob-nem snemanju pa sem hitro ugotovil, da bo pravšnji. — Ste imeli lveiko dela in težav z njim pri snemanju? — Otrok je pač otrok. Rad snemam take filme, čeprav je naporno. Treba je najti predvsem pravi kontakt z otrokom, da ti zaupa, da te ima rad. Seveda pa mora biti otrok tudi primerno »brihten«, da ve, za kaj gre in da naredi, kar mu rečeš. Težave prixsnemanju tega filma pa so bile s časom. Zelo malo časa smo imeli. Snemati smo začeli maja, konec julija pa je bila že premiera v Puli na festivalu. Naj ob tej priliki še povem, da še pri nobenem filmu nisem toliko improviziral kot pri tem. Delo s tako majhnim otrokom mi je vsiljevalo to. — Kaj pripravlja slovenska filmska industrija za prihodnje leto? Prizor iz filma »Ne joči, Peter« — Program podjetja »Viba film« za leto 1965 je precej bogat. S snemanjem bomo pričeli že letos.„France Kosmač bo po Finžgarjevi povesti posnel film Strici. Sezonci bo film o problemih sezonskih delavcev pri nas; režiral ga bo Jože Babic, osnutek scenarija pa je pripravil beograjski igralec Branko Pleša. Sovražniki bo bilm po noveli Dostojevskega Dvojnik; režiser bo živojin Pavlovič. Za dvajseto obletnico osvoboditve bomo posneli film Mesto za žico; zgodba je iz okupirane Ljubljane, kjer pa so se kot ujetniki za žico bolj počutili okupatorji kot naši ljudje; po scenariju Smiljana Rozmana bo ta film režiral verjetno Jane Kavčič. Ivan Ribič piše scenarij za film Zlatorog, ki je tudi predviden za prihodnje leto in ki ga bom verjetno režiral jaz. Igor Pretnar pa pripravlja film Lahkoživo dekle po scenariju Dragoslava Iliča. — Kaj pa Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem? Bo prišel kdaj na vrsto za snemanje? — To je želja menda prav vseh Slovencev. Toda tak film zahteva ogromno priprav in denarja. Štab za pripravo tega filma že imamo; predvidevamo, da ga bomo v treh letih posneli — Pa problemi slovenske kinematografije? — Nekatere stvari v organizaciji filmske proizvodnje še niso urejene. Filmski delavci smo se zdaj zbrali okrog Vibe in tu skušamo formirati novo obliko filmske proizvodnje, tako proizvodnjo, ki jo avtorji sami vodijo. Sicer so pa največje težave s scenariji. Imamo programski svet, ki pregleduje predložene osnutke. Trenutno imamo osem scenarijev, ki bodo v kratkem pripravljeni za snemanje. — Kako to, da je film Ne joči, Peter najprej na sporedu v Kranju? — Vprašajte tovariša Petriča, direktorja kinematografskega podjetja! Verjetno zasluga njegove organizacijske sposobnosti. V Ljubljani bo premiera 20. oktobra. — Kako ste se počutili na kranjski premieri? — Na premierah režiser samo še napake vidi. Gledanje premiere je največja kazen za režiserja. Lojze Rozman: KRANJSKA PUBLIKA JE HVALEŽNA, PRAVO NASPROTJE PULSKE, KJER JE CIRKUS — Kaj menite o svoji vlogi v filmu Ne joči, Peter? . — V pretekli sezoni sem zelo veliko igral, v gledališču in na filmu Deset večjih, glavnih vlog sem imel in to me je zelo utrudilo. Igralec ni stroj, vloge so različne, za vsako se je treba povsem preleviti No, za konec sezone je prišel film Ne joči, Peter; za vlogo v njem sem moral iz sebe izcediti poslednje moči. Pa sem kar zadovoljen; veliko mi je pri tem pomagal scenarij, ki je dober. - — Pa kranjska publika? Ste zadovoljni z njo? — Sem. Kranjsko publiko poznam, hvaležna je, pravo nasprotje pulske publike, kjer je pravi cirkus. Tokrat sem v Kranju že tretjič kot filmski igralec in vedno sem bil solidno, dobro in tudi odlično sprejet. — Kako se počutite, ko gledate sebe na platnu? — Vidim napake, ki sem jih naredil, pa se ne dajo več popraviti. Napake pa so mi dragocena izkušnja za naprej, če jih seveda človek zna registrirati. Ivan Marinček: VELIKI REVEŽI SMO, KAR SE TEHNIKE TIČE; SNEMAMO S TISTO TEHNIKO KOT LETA 1945 — Film Ne joči, Peter ste posneli za široko platno. Kakšne so njegove prednosti rred običajnim formatom? — Za panorame in množične prizore je širši kot vsekakor primernejši, za psihološke drame pa je v okviru naših tehničnih možnosti boljši navadni format. Ne joči, Peter je drugi slovenski film, posnet za široko platno. — Kakšne so tehnične možnosti slovenske' kinematografije? — Slabe. Veliki reveži smo. Nič več nimamo kot leta 1945. Petra smo snemali z reportažno kamero, ki smo jo adaptirali z novo optiko. Prisiljeni smo, da se podrejamo tehničnim možnostim. Denarja sicer ni, ampak morali bomo nabaviti kaj boljšega, ne bo šlo drugače, ^udj ateljeji so zasilni. Najmanj deset let smo v zaostanku, kar se tehnike tiče. A. Triler Princesa iz severa si je osvojila srca Grkov — Kraljevi par se je odpovedal potratnim medenim tednom v dobrodelne namene — Ciprska kriza ogroža mlado srečo Grki častijo mlado kraljico Ano-Marijo Anna-Marija, najmlajša danska princesa, je končno zapustila svojo ljubljeno domovino. Postala je kraljica Helenov — žena grškega kralja, 24-letnega Konstantina. Prvi del predporočnih priprav je bil opravljen v Kopenhagenu, mlademu paru so bili posvečeni trije večeri. Pni večer je danski kralj priredil slavnostni ples, drugi večer je bila gledališka predstava v kraljevem gledališču in tretji večer — razkošna večerja. Na dan samega slovesa se je mladi par peljal v odprti dvorni kočiji po kopenhagenskih ulicah. Želela sta se posloviti od ljudi in da se še enkrat pokažeta. Čeprav je deževalo v curkih, se je princesa Anna-Marija prisrčno smejala v njeni odprti kočiji. Množica ljudi je vztrajala na ulicah in vpila polna navdušenja: »Dež v poročni obleki pomeni srečo!« Res, danska princesa bo potrebovala dosti sreče kot grška kraljica. 10. septembra je Anna-Marija v spremstvu staršev, kralja Frederika IX. in kraljice Ingrid ter starejše sestre Benedikte odletela s kopen-hagenskega letališča. Pristali so v italijanskem pristanišču Brin-dise in se vkrcali na dansko kraljevo jahto _»Daneborg«. Italijani so jih prisrčno pozdravljali ter mladi in lepi princesi želeli veliko sreče. V petek ob 16. uri je »Daneborg« pristal v grški luki. Kralj Konstantin je šel na krov in ko je pozdravljal mlado, bodočo ženo, so se slišali zvoki grške in danske himne. Tulilo je na stotine ladijskih siren, vsa vojna mornarica je križarila v luki in nepregledna množica je počastila bodočo kraljico. Zupan mesta Aten je sprejel kraljeve goste v antičnem Jupitrovem templju in izročil severni princesi šop cve.lic v danskih narodnih barvah — rdeči in beli. Danka — Anna-Marija Anna-Marija izhaja iz rodbine, ki že več kot 100 let vlada Danski, in iz dežele, ki od nekdaj spoštuje in ljubi vladarsko hišo. Danska kraljeva družina živi kot ugledna meščanska družina. Kralj in kraljica kot njune hčerke se radi pomešajo med navadne državljane. Vse tri danske princese so bile vzgojene v višji dekliški šoli, njihove sošolke so jim lik tovarišice pri igri, delu in prijateljice. Grčija pa je dežela polna notranjih nasprotij in intrig. Ali se je Anna-Marija tega zavedala, ko se je srečno nasmejana in zadnjič kot danska princesa peljala po ulicah Kopenhagena?: Ali je pomislila, da ona, ki izhaja iz dežele, kjer ni beračev, kjer ni siromašne četrti in skoraj ne socialnih razlik, prihaja v deželo, ki jo gospodarski in politični udari znova in znova pretresajo? V Grčiji je razlika med revnimi in bogatimi tako velika kot malokje v Evropi. V minulih 50 letih je imela Grčija 17 revolucij in,številne diktature. Konstantin se je zagledal v najmlajšo \ferjetno bo predvsem radovedne ženske bralke zanimalo, kako in kdaj sta se mlada - dva spoznala. Bilo je leta 1962, ko je kraljica Friderika navdušila sina Konstantina, naj si izbere eno izmed zdravih in simpatičnih danskih princes. Materina beseda je igrala pomembno vlogo. Odpeljal se je na Dansko, obiskal dvor in se zaljubil — vendar ne v njemu namenjeno princeso, ampak v najmlajšo Anno-Marijo. Takrat ji je biio šele dobrih petnajst let. Sprva so bili starši zaskrbljeni. Sprijaznili so se in poslali Ano v švicarski internat, ko so videli, da ne bosta popustila. Učila se je marsičesa, najvztrajneje pa grščine. Ko je grški kralj Pavel umiral, jo je kraljeva družina povabila v Atene. Konstantinu je bila v veliko oporo in mu pomagala v težkih dneh. Grško ljudstvo je že tedaj spoznalo in vzljubilo 'šarmantno Danko. Ko jo je oče Friderik IX. pred zaroko opozoril, če se zaveda, da si s tem nalaga odgovorno nalogo, mu je odgovorila: »Veš, oče, obstoja neka grška pripovedka, ki pravi, da bosta kralj po imenu Konstantin in njegova žena s Severa rešila grško ljudstvo vseh težav. Midva, Tino (to je ljubkovalno ime) in jaz bova gotovo uspela.« Sedanja grška kraljica je še tako mlada, da si veric.^o ne zna predstavljali, da iskrena ljubezen tudi v^ega ne zmore. Svečani obredi Vpetek, 18. septembra, j«, bil dopoldne v atenski katedrali svečami poročni obred. Nepopisno razkošje je prevzelo še tako razvajen okus. Vonj kadila se je pomešal z vonjem vrtnic, na tisoče svečk je trepetalo. Oltar je bil prevlečen z rdečim žametom. Mladi par je obšel oltar, nato jima je duhovnik nad glavama podržal poročne krone, s katerimi so bili že prejšnji grški vladarji okronani. Zvečer je bil slavnostni ples. Povabljeno je bilo okoli 1800 gostov. Med najuglednejšimi so bili: monaški princ Rainer z Gracio Patricio, nadškof Makarios, Johnsonova hčerka, Švedska princesa, angleška princesa Ana in mnogi drugi. Lahko si predstavljate blišč in razkošie :ega plesa. Zlati princ Grški princ Konstantin je v deželi zelo priljubljen. Imenujejo ga tudi zlati princ, saj si je leta 1960 na olimpijskih igrah priboril zlato medaljo v jadranju. Čeprav je bil kot mladenič malce lahkoživ, se je po očetovi smrti zelo zresnil. Opustil je šport in se povsem posvetil vladarskim poslom. Uvedel je mnoge demokratične novosti, znižal je davke, uvaja poljedelske stroje in plemensko živino. Predvsem si je zadal nalogo: »Treba je hraniti. Mi smo revno ljudstvo.« , Zanimivo je, da si je izbral ravno 18. september za poročni dan. Ta dan je državni praznik in ceste se tako aH tako morajo okrasiti. Tudi tovarne ne delajo in šole so zaprte. Tako se ni izgubil delovni dan. Prav tako ni plačal vožnje povabljencem, kot je v podobnih prilikah navada. Medene tedne bosta preživela v kraljevi vili in poročnemu potovanju sta se odrekla. Treba je hraniti. S prihranjenim denarjem bosta nudila 600.000 otrokom dnevno zastonj šolsko malico. Gotovo je to grškemu ljudstvu všeč. Ce se spomnimo porok drugm kraljevih otrok, se ti niso odrekali razkošju in razsipnosti. Angleška princesa Margareta je bik^dosti bolj zahtevna. Z možem Antonij cm Armstrongom je prepotovala z jahto pacifiške otoke. Tudi Sophija — Konstantinova sestra, si je pred leti privoščila z možem Don Juanom Car-iosom razkošno poročno potovanje. Lahko bi se še in še naštevala razsipnost drugih otrok »plave krvi«. Zato ni čudno, da vzklika grško ljudstvo: »Naj živi mlada kraljica in kralj Konstantin!« Ljabil je staro ras, bila je dežela njegovih sanj. Ali se bodo kdaj izpolnile njegove najlepše in najbolj hrepenenja polne sanje, ki si jih nikdar ni upal dosanjari do kraja? »Ali pojdete v grad, da bi obiskali gospodično Marv?« je vprašal krčmar in se namrdnil. »Slabo je tam, Alan! Pravijo, da od vsega premoženja niti za gospoda Johna niti za gospodično Mary~ne bo ostalo nič. Saj za gospoda Johna je itak vseeno, moški se že znajde v svetu — vendar bi želel, da bi ubral boljšo pot kot jo je. »Kako mislite to?« je naglo vprašal Alan. Krčmar se je nenadoma domislil, da se pogovarja s policijskim uradnikom, čeprav je njegov star prijatelj, in je redkobeseden. »Pravijo, da ga vrag jemlje. Saj veste, kako ljudje govore, toda nekaj resnice mora pa le tičati za vsem. Johnnv ni bil sicer nikoli prijazen, toda zdaj hodi okoli kot huda ura. Mladi mož zelo težko prenaša revščino.« »Čemu pa ostajata na Lenlev-Courtu, če je tako slabo? Vzdrževanje gradu in posestva mora biti vendar precej drago. Kako to, da John Len-leya ne proda?« »Proda?« se je norčeval krčmar. »Kako neki, ko je pa vsak list na najvišji veji vsakega drevesa obložen s hipotekami! Kolikor sem slišal, bosta Lenleveva ostala tu, dokler tisti londonski zastopnik ne bo uredil zapuščinske zadeve, potem pa se bosta takoj preselila v London.« Tisti londonski pravni zastopnik! Alanovo čelo se je namrščilo. To je moral biti Maurice Meister. Radoveden je bil in rad bi se seznanil Z žalostjo v srcu jc spoznal, kako velika jc razdalja med hčerjo Lenlevev in inšpektorjem Wemburyjem. »Alan, kako se veselim, da vas spet vidim!« je vzkliknila in v njenih žalostnih očeh se je zasvetila iskra smehljaja. »Povedati imate mnogo novega, Alan! Smo že brali v jutranjih časopisih!« Trpko se je nasmehnil. »Res nisem vedel, da bo moje napredovanje utegnilo prevrniti svet,« je dejal. »Vse mi morati povedati!« Oklenila se je njegove lakti kakor nekoč, v otroških letih, ko je bil vrtnarjev sin in njen tovariš pri igrah. Takrat je bil plah deček, ki je spuščal njenega zmaja ali ji metal žogo, bil je ravno tako velik kot ona. »Saj nimam povedati kaj več, kot golo dejstvo,« je dejal. »Pri tem napredovanju so preskočili boljše može in res ne vem, ali naj se veselim, ali ne.« Nekak občutek samozavesti se ga je polastil, ko sta korakala po zanemarjeni trati. »V eni ali dveh zadevah, ki so mi jih poverili, sem imel pač nekoliko sreče. Ne morem pa se otresti občutka-, da mi gre komisar na roko in da se moram le tej okoliščini zahvaliti za napredovanje.« »To ni nič!« je dejala prepričano. »Napredovali ste, ker ste zaslužili!« Sledila je njegovemu pogledu, ko je ogledoval hišo in izraz na njenem obrazu se je nenadoma spremenil. od davnih časov v navadi pri uspešnih pravnikih. Suknjič z dolgimi škrici se je lepo prilegal njegovi vitki postavi in v njegovi črni kravati je tičal bleščeč opal. Glavo mu je pokrival visok klobuk in njegove rumene rokavice so bile brez napake. Njegovo suhotno, nekoliko porumenelo obličje, njegove temne, nedvoumne oči, njegov govor so mu dajali aristokratičen videz. »Po videzu je pravi vojvoda, govori kot španski grande, misli pa kot satan,« tako je nekoč nekdo opisal Mauricea Meistra in vendar niti to še m" bilo najmanj laskavo mnenje o njem. ^ Njegov spremljevalec je bil velik, mlad mož, ne mnogo nad dvajset. Ko je opazil obiskovalca, so se njegove obrvi namrščile. Z rokami v žepih je počasi koračil po trati in s temnim pogledom motril Alana. »Halo«, je vzkliknil ozlovoljeno in se nato obrni! k^ svojemu spremljevalcu: »Saj menda poznate VVemburvja, Maurice; višji stražnik je pri policiji, ali nekaj podobnega.« Maurice Meister seje smehljal. »Okrajni kriminalni inšpektor, se mi zdi,« je prasnil in iztegnil svojo dolgo, suho roko. »Kolikor sem slišal, prihajate v mojo soseščino, da bi mojim nesrečnim strankam vlili novega strahu.« »Upam, da jih bomo mogli spraviti na boljšo pot,« je odvrnil veselo Alan. »Saj zato smo tu.« Johnnv Lenlev je strmel vanj. Že kot deček ni mogel trpeti Alana in zdaj je njegova jeza ob prisotnosti detektiva vzplamtela znova. »Kaj pa vas je prineslo v Lenlev? Nisem vedel, da fmate tu sorodnike,« je dejal mrko. Čarovnik z možem, o katerem je krožilo toliko čudnih govoric. V Scotland Yardu so si o Mauriceu Meistru prišepetavali stvari, ki bi utegnile postati natolcevanja in žalitve, če bi jih izrekli glasno ali celo napisali. Namigovali so na njegovo občevanje z določenimi ljudmi, ki bi si ga niti kazenski zagovornik ne smel privoščiti, pa čeprav ga je njegov poklic spravljal v dotiko z izvržkom človeške družbe. »Gospod Griggs, ali bi mi hoteli rezervirati sobo? Postrežček bo prinesel mojo prtljago s kolodvora. Grem v grad in bom skusil govoriti z Johnom.« Dejal je »John«, menil pa je Mary. Ves svet je lahko varal, le svojega srca ni mogel. Ko je stopal po široki, z mogočnimi hrasti obsenčeni vozni poti, so mu od vsepovsod stopala pred oči znamenja revščine. Po površini z belim peskom posute poti je poganjala trava. Živo ograjo iz prelepih tis v Tudorskem vrtu, pred katerimi je stal kot mlad deček poln spoštljivosti, je obrezala nevešča roka; trata pred gramo ni bila več negovana. In ko je zagledal dvorec sam, mu je vztrepetalo srce v prsih ob pogledu na splošno zanemarjenost. Okna na vzhodnem krilu so bila umazana, nekaj stekel je celo manjkalo. Ko se je bližal poslopju, je izza stebričja stopila postava. Kakor hitro g* Je spoznala, mu je stekla nasproti. »O, Alan!« V naslednjem trenutku je že držal njene roke v svojih in gledal njen ljubi obraz. Dvanajst mesecev je ni videl. Zdaj jo je gledal s pridržanim dihom. Njena nežna bleda lepota je zganila najgloblje v njegovem srcu. Poznal je ljubkega otroka, zdaj pa je zrl v kristalno čiste oči polno vzcvetele ženske. Vitka, otroška postava se je spremenila in lepi obraz je žarel v novi, neznani lepoti. Osuplost, če ne že celo rahel obup sta za hip pregnala radost, ki jo je občutil ob prvem pogledu nanjo. Že prej se mu je zdela komaj dosegljiva, zdaj pa kakor da s« je prepad med njima ea nerazumljiv način še povečal. »Ubogi, stari LenIey-Ćourt,« je dejala zamišljeno. »Alan, ali ste že slišali novico? Prihodnji teden bova zapustila ta kraj.« Globoko je vzdih-nila. »Kar čudno je„ če človek misli na to! Johnny namerava v mestu najeti stanovanje in Maurice mi je obljubil zaposlitev.« Alan je strmel vanjo. »Zaposlitev?« je vprašal začudeno. »Pa vendar ne mislite reči, da si boste morali sami služiti svoj kruh?« Zasmejala se je. »I, seveda, moj ljubi — moj ljubi Alan! Že sedaj poskušam prodreti v tajnosti stenografije in strojepisja. Postanem naj tajnica Mauriceova.« »Meistrova tajnica?!« Besede so se mu zdele znane. Nenadoma se je domislil neke druge tajnice, katere truplo so meglenega jutra potegnili iz reke, in pomembne besede polkovnika Walforda so mu zvenele v ušesih. »Zakaj ste se tako zresnili, Alan? Ali vam ne ugaja mis?I, da si bom sama služila svoj kruh?« je vprašala s trepetom na ustnicah. »Ne, ne ugaja mi!« je odvrnil Alan in r*i mogel skriti nejevolje. »Saj se bo iz poloma vendar dalo nekaj rešiti, ali ne?« Odkimala je. »Ne ničesar — prav ničesar. Po materi sem podedovala toliko, da me bo varovalo pred lakoto. Pa tudi Johnny je zelo sposoben trgovec in vendar je tako. V nekaj letih bova Lenley-Court spet lahko kupila nazaj.« Besede so kazale pogum, toda Alan se ni dal varati. 2 Opazil je, kako se je ozirala prek njegovo rame in ko se je obrnil, je videl dva moža, k« sta stopala proti njima. , Kljub toplemu spomladanskemu vremenu in čeprav je bik> sodišče oddaljeno štirideset milj, je imel rtr. Meister na sebi obleko, ki je bila »Le malo prijateljev imam tu,« je odvrnil Alan resno. »Seveda ima prijatelje,« se je vtaknila vmes Mary, »Prišel je pa tudi, da bi mene obiskal, kajne, Alan? žal mi je, da vam ne moremo ponuditi stanovanja pri nas, saj ni ostalo skoro nič pohištva.« John Lenleyeve oči so se zabliskale pri teh besedah. »Prav nič ni treba najine revščine obešati na veliki zve«,« je ostro zavrnil sestro. »Komaj verjamem, da se Wembury zanima za najino nesrečo, če pa bi se, bi bilo to od njega precej nedostojno.« Njegov srd nad obiskovalcem je še zrasel, ko je opazil užaljeni sestrin obraz. Maurice Maister je vlil olja na razburjene duhove. »Nesreča na Lenley-Courtu je javnosti znana, moj ljubi Johnny,« je menil pomirljivo. »Ne bodite občutljivi po nepotrebnem! Mene, zase, veseli, da imam priliko seznaniti se s tako slavnim policijskim uradnikom kot je Alan Wembury. Trenutno boste našli svoj okraj zelo zapuščen, mr. Wembury. Nič tistega razburjenja ni več, kot takrat, ko sem se iz Lincoin's-Inn Fields preselil v Depfort.« Alan je prikimal. »Menite, da vas Čarovnik ne nadleguje več?« je dejal. Opazka je bila mišljena-čisto nedolžno in zato ni bil niti najmanj pripravljen na spremembo, ki se je pojavila na Meistrovem obrazu. Njegove oči so zamežikale, kakor da mu je vanje posijala bleščeča luč, upognjena usta so postala ravna, trda črta. Alan Wembury bi se moral zelo motiti, če ni bilo tisto, kar je opazil, ko se je ozrl v Meistrove oči, izraz strahu. »čarovnik!« Njegov glas je zvenel hripavo. »Stara zgodba! Nesrečni sirotnik je mrtev?« Povedal je to s posebnim poudarkom. Alanu se je zdelo, da hoče ta mož prepričati sam sebe, da je zloglasni zločinec resnično zapustil svoje torišče na zemlji. RADIJSKI SPORED VELJA OD 3. DO 9. OKTOBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6, 7, 8., 10., 12., 13., 15, 17, 22, 21 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9, 12, 13, 15, 17, 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19JO, SOBOTA — 3. oktobra 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Iz Chopinovih m azur k in pokmez — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Glasbeni instrumenti v rokah mladih izvajalcev — 9.45 Zabavna glasba Sovjetske zveze — 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi ansambli — 10.35 Osem naTodnih napevov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Kmetijski nasveti. — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje mešani zbor »France Prešeren« — 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz oper Fe-renca Erkla — 18.45 Novo v .znanosti — 19.05 Glasbene 'razglednice — 20.00 Fantazija za klavir in orkester — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15* Plesna glasba — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi NEDELJA — 4. oktobra 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz festivala otroške pesmi 1964 — 9.05 Naši poslušaloi. čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 'Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pn vas doma — 14.15 V prirodi ... — 15.05 Danes popoldne — 16.00 'Humoreska tega tedna — 19 05 Glasbene razglednice — 20.00 Romeo in Julija-balet — 20.50 Športna poročila — ,.21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK — 5. oktob. 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 S komponisti domačih napevov — 8.35 Igrajo in pojo — 855 Za mlade radovedneže — 9.10 Slovenske narodne pesmi za otroke — 9.25 Rapsodije in plesi — 10.15 Dva češka skladatelja — 10.35 Naš podlistek — ' 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 1405 Glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalna godba Ljudske milice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma m v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjdh — 19.05 Glasbene razglednice — 20.40 Z letošnjega festivala v"" Dubrovniku — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 6. oktobra 7.15 Nekaj lepih melodij — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.30 Pojo mali vokalni ansambli — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slavni skladatelji pišejo za otroke — 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igrajo in pojo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Di-vertimento — 14.50 Zvoki kitar — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skog Ludovika XIV in Ludovika XV v sončnem mediju — 20.20 Radijska igra — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert SREDA — 7. oktobra 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.05 Pisani orkester Max Greger — 8.25 Tri uverture — 8.55 Pisan svet pravljic m zgodb — 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Jesenska pesem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 21a-bavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Pesem jeseni — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi — 1600 Vsak dan za vas — 17.05 Še zadnjič na sprehod z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radda Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz naših studiov — 20.50 Nižava - opera — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč ČETRTEK — 8. oktobra 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Slovenske narodne pesmi — 825 Poljska in romunska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Veseli pozdravi — 9.40 Čar mladosti - suita — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11-00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Jugoslovanski pevci popevk — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Umetne priredbe ljudskih plesov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Jazz s plošč — 23.05 Sodobna slovaška, romunska in madžarska glasba PETEK — 9. oktobra - 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhna zabavni ansambli — 8.30 Schubertove izvedbe našega pridelka — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij — 10.15 Pihalna godba p. v. Rudolfa Urbanca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 1205 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Operne arije — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pred mikrofonom sta mladinska zbora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletna sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zbor Slovenske filharmonije — 20.50 Arena za vrtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni obisk pri starih mojstrih KINO Kranj »CENTER« 3. oktobra slovenski film NE JOČI, PETER ob 16., 18. in 20. uri. Premiera amer. barv. CS filma RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 22. uri 4. oktobra premiera amer. barv. filma GULIVERJEVO POTOVANJE ob 13. uri, slovenski film NE JOČI, PETER ob 15., 17. in 19. uri, premiera arg. ital. filma LJUBEZEN NA MEJI SVETA ob 21. uri 5. oktobra amer. barv. CS film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 16., 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. CS film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 16., 18. in 20. uri 7. oktobra amer. barv. CS film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE ob 16., 18. in 20. uri 8. oktobra arg. ital. barv. CS Llm LJUBEZEN NA MEJI SVETA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIC« 3. oktobra sov j. film VSTAJENJE II. del ob 16., 18. in 20uri 4.oktobra nemški film NURNBERSKI PROCES ob 10. uri matineja, franc. barv. CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI ob 14, 18. in 20. uri, angl. film ZA IGRO STA POTREBNA DVA ob 16. uri 5. oktobra amer. barv. film GULIVERJEVO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. film GULIVERJEVO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 8.oktobra amer. barv-. CS film OVČAR ob 16, 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 3. oktobra angleški film ZA IGRO STA POTREBNA DVA ob 20. uri 4. oktobra angl. film ZA IGRO STA POTREBNA DVA ob 17. in 19. uri 8. oktobra amer. berv. CS film GULIVERJEVO POTOVANJE ob 19. uri Kropa 4. oktobra ital. barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 16. in 19.30 Podnart 3. oktobra sov j. barv. film ZLATI ČLOVEK ob 19. uri 8. oktobra franc. film MARIJA OKTOBER ob 19. uri Ljul no 3. oktobra franc. jap. barv. film ŠAMPION IN IGRALKA ob 19. uri 4. oktobra ital j. barv. film NOC VELIKEGA NAPADA ob 18. uri Jesenice »RADIO« 3. do 4. oktobra madž. barv. VV film SONCE NA LEDU 5.oktobra amer. film HUDIČEV UČENEC 6. do 7. oktobra angl. barv. VV film VALČEK TOREA-DORJA 8. do 9. oktobra špan. arg. film ČRNA KRONIKA Jesenice »PLAVŽ.« 3. do 4. oktobra angl. barv. VV film VALČEK TOREA-DORJA 5. do 6. oktobra madž. barv. film SONCE NA LEDU 8. do 9. oktobra ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE Žirovnica 3. oktobra jugoslovanski film SREČA S TEBOJ 4. oktobra švedski film SODNIKA 7. oktobra madžar. film SONCE NA LEDU Dovje-Mojstrana 3. oktobra švedski film SODNIK 4. oktobra jugoslo\-anskl Film SREČA S TEBOJ 8. oktobra madžarski film SONCE NA LEDU Koroška Bela 3. oktobra ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE 4. oktobra amer. barv. film HELLIONI 5. oktobra angl. barv. film VALČEK TOREADORJA Kranjska gora 3. oktobra amer. ban'. CS film HELLIONI 4. oktobra ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE 8, oktobra angl. barv. f lm VALČEK TOREADORJA 9. oktobra madžarski barv. flm SONCE NA LEDU Radovljica 3. oktobra amer. barv. CS film BRAVADOS ob 20 url 3. oktobra amer. barv. CS film BRAVADOS ob 16. in 20. uri 4. oktobra sov j. barv. film ZLATI ČLOVEK ob 18uri 6. oktobra amer. vestern DIVJI JAHAČ ob ^8. in 20. uri 7. oktobra franc. vojni film MARIJA OKTOBER ob 18. in 20. uri 8. oktobra mehiški film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 20. uri 9. oktobra češki zab. film SVEJK V RUSIJI ob 20. uri Duplica 3. oktobra amer. barv. C S film NOČNA ČIPKA ob 19. uri 4. oktobra romunski film OREL 101 ob 10. uri dopoldne 4.oktobra amer. barv. film NOČNA ČIPKA ob 15., 17. in 19. uri 5. oktobra sovi. film OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA ob 17. uri 6. oktobra jug. CS film MAČEK PQD ČELADO ob 19. uri 7. oktobra jug. CS film MAČEK POD ČELADO ob 17. uri 8. oktobra jug. film NARODNI POSLANEC ob 17. uri 9. oktobra jug. film NARODNI POSLANEC ob 17. čas; piše se leto flčkovo čem med odmori ne bi bilo starši in šolo; tegnila na maj in september, bh've'stila staršem. Za kršilce 2064. Kraj: osnovna šola v dolgčas! Zbrani kovanci, ka- 9. Dotacija razrednemu klu- se predlaga ustrezno podal j- naj bodo predvidene visoke Spodnjem žaklju. Glavne kor ludi oni v avtomatih za bu oboževalk Pata Boona; sanje letnih počitnic na zgo- denarne kazni in zapor do osebe: nadebudni učenci iz pisanje domačih nalog, gredo 10. Raznorazno. raj omenjena meseca. Pred- 2 let. Spodnjega žaklja. Zgornje seveda "za krpanje učiteljskih Da ne bi dolgovezili, pre- log bodo gotovo podprle Pla- K 9. točki: Razredna skup-Kište in Srednje Cokle. plač, drugače bi že vsi do vedimo v sodobno pisarniško valna zveza Slovenije in Tu- nost z ogorčenjem sprejema Atomski šolski zvonec bo poslednjega ušli v sosednje slovenščino izvlečke iz za- ristična zveza; prikazati je vest, da je učiteljski zbor na vsak hip naznanil "pričetek podjetje SPC (servis za po- pisnika, ki ga je med se- treba sindikatu prosvetnih svoji zadnji seji določil pouka. Skozi vezna vrata hi- metanje cest). Profesor torej stankom pisal razredni robot delavcev, da se s tem ponuja 20.000 dinarjev za letošnje tijo poslednji šolarji, med počaka, nato pa ha splošno XYZ 13. Zal zapisnik ni po- edinstvena prilika, da si nje- potrebe pionirske knjižnice, njimi Tine. Nekateri priha- veselje razreda razglasi: »Na poln, ker so učenci robota govi člani z dodatnim štiri- Učenci ne bi imeli ničesar jajo od zgoraj, med njimf zahtevo razredne skupnosti pogostokrat pošiljali po čr- mesečnim honorarnim delom proti temu izdatku, če bi se! Bine — vplivni očetje so jih učencev današnja ura fizike no-bele zvezke, kokto in ci- v času počitnic zacelijo stan- za ta sredstva nabavilo nekaj! na poti v službo na šolski odpade in boste namesto nje garete, sami pa še niso znali dard. najnovejših zvezkov Karla strehi mimogrede izložili iz imeli svoj izredni sestanek, pisati, saj so bili šele v K 5. točki: Predlog črtanja Maya, toda ker je dobro svojih helikopterjev. Tine in Predajam besedo vašemu 7. razredu! kemijskih elementov iz učne- znano, kakšne knjige bodo Bine se vsa zasopla srečata predsedniku.« K 1. točki: Zahteva se ta- ga načrta za kemijo se pošlje kupljene, razredna skupnost na širokem hodniku pred Stari pedagog se mirno kojšnja odstavitev profesor- Društvu prijateljev mladine, ostro zahteva, da se 50 % svojim razredom. umakne iz razreda in tiho ja za matematiko, tov. Para- ki ne bi smelo ostati mirno omenjene vsote takoj dodeli »Imaš nalogo?« zapre za sabo vrata. Učenci le'ograma, ker se je pri zad- ob trpinčenju učencev z ne- razrednemu klubu oboževalk »Samo matematično. Pa poskačejo iz klopi. Irena mi- njem spraševanju hudo pre- razumljivimi simboli in za- velikega umetnika pretekle-ti?« mogrede vrže v glasbeni av- grešil proti 36. členu zakona motanimi formulami. Vloga ga stoletja nesmrtnega Pata »Angleška mi manjka in tomat novec za dvajset di- o šolstvu, ki prepoveduje da- se pošlje tudi mednarodni Boona, za nakup novih plošč, slovenska. Pohitiva!« narjev in med blagoglas- janje nezadostnih ocen. Za- zvezi društev proti mučenju V primeru zavrnitve te za- Fanta pripravita drobiž in nim tuljenjem »Marsovskega hteva se pošlje zavodu za živali. hteve opozarjamo na grož- spustita nekaj kovancev v kvarteta« predsednik razred- zaščito učencev, vključno z K 6. točki: Republiškemu njo pod točko 3! avtomate za izdelovanje do- red že osmega izrednega se- magnetoskopskim posnetkom sekretariatu za šolstvo se K 10. točki: a) Podpre se spraševanja in fotokopijo dostavi predlog o odpravi za- akcija za postavitev spome-redovalnice, ki jo je storilec dostnih in dobrih spričeval, nika velikim reformatorjem oskrunil z enico. ki mladino le ovirajo pri našega šolstva, ki so v dni^i K 2. točki: Spričo umskega sprejemanju na srednje šole. polovici 20. stoletja z uvedbo napora, ki ga terja od učen- Odslej naj bodo v veljavi le zakona o napredovanju učencev izpolnjevanje listkov še prav dobra in odlična spri- cev z negativnimi ocenami športne napovedi med od- čevala. Sklicevati se je na popeljali šolo iz dobe bar-morom, se predlaga skrčenje odlok gornjega naslova, ki jc barstva. Vsak učenec se bo šolske ure s 25 na 20 minut glasom okrožnice o 213-ti v okviru zbiralne akcije vsa-in ustrezno podaljšanje od- šolski reformi v letu fičko- ko prvo nedeljo v mesecu mačih nalog, ki so jih uvedli ne skupnosti prebere dnevni morov. Kopija predloga se vem 1989 prepovedal šolam odpovedal kajenju ter prihra-po 352-ti šolski reformi v stanka v tem tednu (zaradi pošlje tudi direkciji jugoslo- izdajati negativna spričevala nek prispeval v gradbeni letu fičkovem 1999. Urno jim pretečega izpraševanja pri vanske loterije, ki bo pred- in s tem odprl pot nadalj- fond. postrežeta s podatki, vržeta urah angleščine, kemije, ma- log gotovo podprla. njemu razvoju šolstva. b) Odkritje razredne spo- v veliko odprtino zvezke za tematike, zgodovine, zemlje- K 3. točki: Oziroma**na dej- K 7. točki: Iz razlogov, minske plošče mučenškim domače naloge, še pritisk na pisa, biologije, slovenščine in stvo, da vsak slovenski uče- omenjenih v 5. točki, se pred- učencem preteklega stoletja, gumb in že jima stroji iz- fizike): nec obvlada slovenščino, se laga ohranitev ene same ure ki so se za pozitivne ocene bruhajo njune zvezke, z lično 1. Odstranitev profesorja za predlaga ukinitev spraševa- angleščine, pri kateri naj se morali celo učiti (nekaj de-napisanimi nalogami. Zbaše- matematiko; nja pri tem predmetu. V učence nauči zgolj besedil klet omedli!), bomo obravna- ta jih v torbe in stečeta v 2. Skrčenje šolske ure s 25 spričevalo naj se v bodoče popularnih popevk v angle- vali na prihodnjem izrednem razred. Pri vratih si iz dru- na 20 minut; vpisujejo simbolične petice, škem jeziku. Vloga se pošlje sestanku, ki bo predvidoma gega avtomata mimogrede 3. Ukinitev spraševanja pri Predlog se pošlje aktivu uči- na iste naslove kot vloga prihodnjo uro fizike, vzameta vsak po eno lučko slovenskem jeziku; teljev slovenskega jezika z pod točko 5. S tem je bil dnevni red se- in nato planeta y klopi. 4. Podaljšanje letnih počit- grožnjo, da bodo učenci v K 8. točki: Društvu za za- stanka izčrpan in sedmi raz-Zvoni. nic na 4 mesece; primeru odbitja prošnje bra- ščito ušes, las in zadnjic red je odgrmel domov, kajti Stari profesor, točen kot 5. Črtanje kemijskih elemen- li le še hrvatske romane učencev osnovnih šol. se pred- sestanek se je neusmiljeno odmera davka, pride v raz- tov iz učnega načrta za X100. laga, naj sproži akcijo za raztegnil še čez preostali uč- red Počaka, da se plošča v kemijo; K 4. točki: Upoštevajoč ko- popolno prepoved stikov med ni uri. Končan je bil eden od razrednem juke-boxu odvrti 7. Zmanjšanje števila ur an- palno in turistično sezono, ki starši in šolo. Prepove naj običajnih šolskih dni v letu do konca _ spet ena od pri- gleškega jezika; se je na Gorenjskem z istre- se vse roditeljske sestanke, fičkovem 2064 ... dobitev nove šole, da učen- 8. Prepoved stikov med litvijo umetnega sonca raz- govorilne ure in pismena čuk v tranzistorju Superšola (Nadaljevanje s 3. strani) uničevalcem dokazali, da se da mirno živeti z »divjimi« indijarica in da bi s svojo prisotnostjo popravili neizbrisen zločiin neke civilizacije, ki je prepozno spoznala, komu zvoni mrtvaški zvon. Bratje ne marajo obiskov belih tujcev, razen zdravnika, etnologa ali prinašalca vesti, žive v koči iz stolčene zemlje, na bregu reke X:ngu. Presunljiva Amazonija! Pred namd, na kljunu piroge, Y6umoue — Veslač. Youmoue, ki je sicer »kapitan« piroge bratov Villas-Boas, nas Pošasti v zek nem peklu pelje k svojim bratom — Menacos. Potrebna je vsa njegova spretnost, ves čudoviti človeški mehanizem, da obdrži na vodi gibko pirogo, do roba polno naše prtljage. Voda krog nas je tako čista, da z lahkoto opazuješ ribe, bele kot porcelan in ne moreš verjeti, da so deset, pa tudi več metrov pod nami. Tu in tam skrivnostna silhueta in ogromna anakonda zdrsne pod pirogo. Rajska reka, čarovnija barv. Rdeča prst in turkizno nebo, kjer beli oblaki pišejo svoj dnevnik. Tukajšnji gozd ni več tista dušeča zapletenost Amazonkinih bregov. Tu stoje drevesa vsako zase in se s svojim okoljem stapljajo v čudovito harmonijo barv. Dvakrat v teku dneva smo morali zapustiti pirogo in se s težkimi nahrbtniki prebijati skozi grmovje, drhteče od vročine, da smo dospeli na področje menaco. Potovanje nas je očara'.o, niti vedeli nismo, kdaj se je spustil večer. Indijanci, jutro sveta, recite da je ta čudovita pokrajina nakit vaše smrti! Priredila TONČI JALEN Televizija SOBOTA — 3. oktobra RTV Ljubljana 17.40 Kri-kec in Pikec — RTV Beograd 18.05 Predstavljamo vam — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Ime in priimek ,r~ RTV Ljubljana 19.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — RTV Zagreb 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Deset niinut jazza — RTV Ljubljana 20.40 Kako sem prepotoval Slovemjo — RTV Beograd 21.10 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Zagreb 22.10 Propagandna od-^daja, RTV Ljubljana 22.15 Dick Povvell vam predstavlja, 23.05 TV obzornik. NEDELJA — 4. oktobra RTV Ljubljana 9.30 Deček iz cirkusa — RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Ljubljana 15.45 športno popoldne, 18.00 Mladinski TV klub, 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.45 Tuji in domači — RTV Beograd 21.45 Poročila PONEDELJEK — 5. oktob. RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli, 15.20 Ponovitev šolske ure, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma, 18.10 Ri- sanke — RTV Ljubljana 18.25 studio, 18.25 Napoved in TV Napoved in TV obzornik, obzornik, 18.45 Belo vreme 18.45 Mrtve vode — RTV Beo- — RTV Beograd 19.15 Glas-grad 19.15 Tedenski športni beniki o sebi in glasbi, 19.45 pregled — RTV Ljubljana Propagandna oddaja, 20.00 19.45 Propagandna oddaja — TV dnevnik — RTV Zagreb RTV Beograd 20.00 TV dnev- 20.30 Pesenikova beseda, 20.40 nik — RTV Ljubljana 20.30 Češka revija na ledu,. 21.30 Glasbeni kotiček — RTV Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.40 »Kad života Ljubljana 21.35 TV akcija, ovog klupce odmotamo« — 21.45 Kulturna panorama, RTV Ljubljana 21.40 Propa gandna oddaja, 21.45 Naš teleobjektiv, 22.00 TV obzornik 22.15 TV obzornik ČETRTEK — 8. oktobra RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 črko na črko — RTV Ljub-RTV Zagreb 17.10 Anglešci- Ijana 1825 Napoved in TV na — RTV Ljubljana 17.40 obzornik — RTV Beograd Tik-tdk, 17,55 Pionirski ,30^08,45 Po Jugoffe^ - RTV TOREK — 6. oktobra Ni sporeda! SREDA — 7. oktobra Ljubljana 19.15 Glasbena porota, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Opatija 64 — RTV Ljubljana 22.00 Sprehod skozi čas, 22.30 TV obzornik PETEK — 9. oktobra RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 Televizija v šoli — RTV Ljubljana 18.10 Pustolovščine Doricinih igrač, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 TV tribuna — RTV Zagreb 19.15 Rodnemu kraju, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja — RTV Zagreb 20.35 Opatija 64 — RTV Ljubljana 2205 Batičevi svetovni potniki, 22.35 TV obzornik