Moc retinm Ob sklepu lela je polrebno, da si predoeimo pravo moč beograjsl iga vladnega režinia, ki aas je davil skozi celo leto. Iz tega pridobhno tudi mnogo koristnih aaukov za nove volitve, ki aas čakajo začctkom bodočega leta. Volitve bodo boj z gesloni: za in proti sprememoi ustave in iako je bil tudi skozi relo leto razdeljen beograjski parlameal aa dve skupini: na vladno, ki je za nadvlado Beograda polom centralizma, in na opozicijonalno, ki zahtcva potom spremembe ustave pravi ter pošteni sporazum in popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Početkom leta je bilo v vladaem taboru 92 radikalskih, 85 demokratskih, 8 samostojnih in 10 vladnomuslimanskih poslancev, to je skupaj 195 poslancev.Za ustavo je glasovalo 223 poslancev, torej se je že lani ustavi izneverilo 28 poslancev, ker so spoznali krivičnost in nesposobnost centralizma. Opozicijo so tvorili Jugoslovanski klub z 28, zemljoradniki s 23, Spahovi muslimani š 14, socijalisti z 10, srbsk^ republikanci in druge marjšinske sknpine z 29 poslanci, to je skupaj 104 poslancev. To bi še bila nekaka vladna ccntralistična večina, če ae bi bilo krivično razveljavljeaih 59 koaiunističaih mandatov in če ne bi stal izvea parlamenla Hrvatsld blok s 60 poslanci. če seštejemo v pailamentu delujočc opozicijonalce (104), komuniste (59) in blokaše (60), dobimo 223 poslancev ter vidimo, da je bila vladna «vreina« že pečetkom lcla krivična, aasilna in iažnjiva. . v, itSiia^ jPašičev režim je poskrbel, da je bilo pri zadnjih vo iitvah v ccli Jugoslaviji samo 2,480.620 volilcev, kor narodnoslae manjšine niso smele volili in ker se je zlasti delovnemu ljudstMU na vso moč in z vsemi sredstvi lcratila volilna pravica, — in še od teh volilcev se je samo 65 odstotkov volitev udelcžilo. če predstavlja en poslaaec povprečno tri in pol tisoč volilnih glasov, potem vidhao, da niina vladaa večiaa niti 35 odstotkov od vseh glasov in niti 23 odstotkov od vsuh, ki so bili upravičeni voliti. Te številke naai dovolj jasno pričajo, kako manjšina tlači ogroaano večiao. Sčasoma, ko je postajala korapcija Pašič-Pribičevičeve vlade vedno večja, med narodom pa vodno močnejša in glasnejša zahteva po sporazumu s Hrvati ia Slovenci, se je začela iz demokralskega kluba nagibati Davidovičeva skupina z 41 poslanci na stran opozicije in tako je bilo za Pašič-Pribičevičev režim 154 poslancev, proti pa 145 poslancev in to brez koinunistov ln poslanccv Hrvatskega bloka. čc preraeunamo to v volilne glasovc, dobimo za vlado 511 tisoč glasov, proti njej pa 538 tisoč, predstavljenih v parlamentu in 6 tej večinfje treba še prišteti 303 tisoč glasov hrvatskega bloka in 200 tisoč komunisličnih volilcev. In pri vsem tem sta Pašič in Pribičevič še vedno govorila o «narodni« skupščini in pa o tem, kako njuna vlada predslavlja «narodno« voljo! Da bo še lepše, nas je proti koncn Icta iznenadil Pašič s-tem, da je nastopil s samoradikalno vlado — z D2 poslanci proti 419, kolikor bi jih moralo vedno* biti v narodni skupščini, če bi holela zaslužiti jui isositi to inie. Pašič je storil to radi tega, da pri volitvah nastopi kot čisto srbska "stranka, da nuprti vso odgovornost za slaba dela dosedanje vlade svojim biv.šim zavcznikom, demol.ratoin in da nalovi kar največ voiiccv s prapo ¦ rom Velike Srbije dobro vedoč, da je rvezui prapor radikaicev in demokratov po Srbiji hudo osovražen. Cas do volitev bo izpolnjen s hudimi boji in prepiri aied bivšimi in sedaajimi ministri in to nas živo spomiiija aa grške razmere, kjer ie nova v.lada v par dneh obsodila in tudi pobiia ministie svoje prednice. Grški oblastaiki so složiu v imcnu doiaoljubja, pravi ce ia celo narodne v:>lje izzivali Turčijo, jo lioteli izropati ia koačno so svoj narod pognali pred turškc puške. Turki so se branili, siieljali so seveda oslro, gr?ka vojska je doživela strahovit poraz, ker grškiia vojakom ni bilo za boj k\ iier so bili vsi grški oblastnDci brezvestni vojni zločinci. Ko so pa vsi skupaj pri bežali doniov, je ena oblastriiška skupina drugo obsodila, češ, vi sle krivi, mi bi to boljše napravili, če tudi vj se eni kakor dioigi izkazali v vojncm navdušenju in oegu. Naši ministri se sicer ue bodo poklaii, pač pa se bodo hudo kregali, ker so eni druge odgnali od korit in kcr v koritih pri skupni samopašnosti, razsipanju in izkori.ščevanju ni dosti oslalo.