Stev. 41. (Poštno teh. rafun. - [. C. con la Posta). V Trstu, petek 30. novembra 1923. Leto I. * w w w-v-W-v-\. Izhaja vsak petek opoldne. Naslov: Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. ^ zdaja: konsorcij Malega, lista MALI »TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. C9i Male novice Klali koledar. Petek, 30;« nov.: Ajhdrej, apostol — Sobota, 1. decembra: Edrnuod, Natalija — Nedoljia, .2. dec.: 1. adventna — Potndeljek, 3. 'dec.: Franc Ksaver — Torek, 4. dec.: Peter Uri-, zolog, Barbara — Sreda, 5. dec.: Saba — Četrtek, 6. dec.: Nikolaj — Petek, 'i. dec,: Ambrož ■—— Sobota, 8. dec.: brezmadežno — 9. dec.: Si. adventna nedelja. Kaj pa zvonovi? Mnoge pozidane cerkve še nimajo zvonov in na tozadevna vprašanja uradi odgovarjajo: ni več denarja. Kako to? Vlada je namreč stavila v proračun za zlitje novih zvonov 30 milijonov lir. Ta sklad je že porabljen. Gre zato, da vlada stavi v proračun nov znesek. Podminister Sar-di je proti temu. Vsekakor so poslanci poklicani, da storijo, kar se da. Čeden gospod. V Kaštelir v Istro prišel' za župnega upravitelja 28 letni Marko Zelco. Z njegovim prihodom je iz cerkve izginila hrvatska pridiga. Gospod Zcl-co je vse lirvatsko napise na križevem potu spremenil v laške. Kone-čno je dal nadpis nad kipoma sv. Cirila in .Metoda zbrisati in napisati «S. Pietro» in «S. Paulo.» Ali je to početje delo fanatika ali norca? Zelco, Zelco, ali si pozabil nauke, ki si jih ču! v bogoslovni c i, nauke o pravičnosti? — Kam pride svet, ko zavrže evangelij! Zavednost na Koroškem. Glasilo istrskih: Hrvatov piše: V Avstriji so se vršile 1921. volitve v parlament. Koroški Slovenci so tedaj oddali za svojo narodno listo 9869 glasov. Pred par tedni so se zopet vršile volitve v zbornico. Slovenska lista je dobila 9868 glasov. Pazite na gobel Marija Zdravijo v. Puli je skuhala zase in za dva sinova gobe. Nekaj ur kasneje je po strašnih bolečinah umrla. Sinova sta bila Prepeljana v bolnišnico, in je tipanje, da ozdravita. Za Dalmacijo. Glavni tajnik državne stranke posl. Giunta je pred kratkim poslal neki telegram, v katerem je dejal med drugim: «Ob tej priliki ne smemo Pozabiti Dalmacije in Dalmatincev (pod Jugoslavijo), ki vpijejo po svobodi in ki bodo to svobodo tudi dobili!« Angleži obrekujejo. Manchester Guardian, londonski Kst, je napisal: «PriČakovali smo, da končno zmaga demokracija; zdaj pa vidimo, da demokracije propadajo. Italija, konstitucionalna monarhija, je padla pod osebno tiranstvo ehega pustolovca.« Proti temu pisanju so ogorčeno nastopili vsi laški listi. Podpore. Kralj je podpisal odlok. Osebe, ki so bile preganjane še pod Avstrijo 1n so morale bežati na Laško, dobijo Podporo v skupnem znesku 6 milijo-n°v lir. 200 tisoč lir pa je določenih, da so razdelijo med osebe, ki so trpele kako škodo v času, ko je Italija napovedala vojsko Avstriji. Odlok 7-a odškodnino za požgani Narodni dom izide kasneje, bržkone o sv Nikoli. Briškola in klofute. 37 letni Juri Antonijevič je bil s prijateljem Mihaelom Blažico v neki zakotni krčmi v starem mestu. Naročila sla karte in liter istrskega. Juri je imel topot stanovitno smolo, že pri 6 igrah je izgubil. Zato je bil prepričan, da ga Mičel goljufa. Rekel je: «Sicer bi jaz ne mogel s tabo zgubiti». Nato Mičel: Juri, če ne znaš igrati, pojdi v šolo! Juri: Prav je, ali moram najti učitelja, ki bo sleparil kakor ti! Mičel: Ti, pazi, kaj govoriš, da te ne oklofutam! Juri: Molči, molči, uboga šleva! Pinf, ponf, pinf, ponf, tako sta si jih dajala, dokler nista obležala. MiČela so peljali v bolnico, Jurija pa v zapor. Istrskega razbojnika Kolariča so orožniki mislili, da so ubili. Pa so se varali! Ivan Kolarič, najbolj nevaren vseh istrskih roparjev, živi v istrskih gozdovih. Miad je še, ima komaj 26 let, pa oropal je že stotine oseb. Pulska policija je razpisala nagrado 5000 lir za tistega, ki bi ga živega ali mrtvega spravil v roke oblastva, notranje ministrstvo je to svoto pomnožilo na 10.000. Toda vse zaman! Pa kako je Kolarič nesramen! Pred kratkim je obiskal v Buli uredništvo dnevnika «Azionc», imel ondi razgovor ter prepovedal, da o njemu pišejo, nato pa je izginil. Orožniki ga pridno zasledujejo. Vlada zelo skrbi za laško šolstvo v Zadru. Za 20 tisoč dalmatinskih Lahov j.o.vlada ustanovila in vzdržuje gimnazijo ter licej, realko, obrtno šolo, trgovsko šolo, vzgojevališče sv. Demetrija, ki je žensko učiteljišče. Pol milijona Slovanov pa nima niti ene srednje šole ! Osebna vest. Goriški knezonadškof je premestil dona Giovannija Štolfo iz Devina v Breginj, kjer bo za župnika. dolski nadzornik, Rubbia je zbral mlade učiteljice, bi so izšlo letos iz šemtpeterskega učiteljišča v Beneški Sloveniji ter jim je držal govor, v katerem jim jc sporočil, da bodo nastavljene v slovenskih krajih na Primorskem ter jih je spodbujal, naj delujejo nato, da se čimprej poitali ja/ni jo slovenski otroci. Tiste gospodične, ki se bodo posebno izkazale v tem, prejmejo ob koncu šolskega leta 1000 lir. Nemški škofje so zopet izdali pastirsko pismo na nemško katoličane'. Škofjo pravijo: «Najgroznejša vojna je za nami. Namesto da bi se narodi sporazumeli in se spravili, so se krčevito oprijeli ozkosrčne sebičnosti in so so poto pili v nacionalizmu. Mi pa se odpo vejmo mislim in načrtom sovraštva in maščevanja. Ne vničujmo sovražnikov, marveč zbližajmo jih, ne razdvajajmo narodov, ampak združimo jih, ne motimo miru, ampak pospešujmo ga!» Judež Iškarijot je dobil za svoje delo enkratno plačo v znesku 30 srebrnikov. Nemški kancler ima par tisoč milijard mark mesečne plačo. Joško Peternel, urednik «Novo dobe,» dobiva tole mesečno plačo: 1000 lir od deželnega odbora, 300 lir od gerentstva v Kanalu, 1500 lir kot komisar, skupno 3100 lir brez ozira na urejevanje «Nove dobe». Politika, gospodarstvo-ljudstvo. Naše časopisje je polno politike. Glejte na pr. dopise Rijoči! Sama politika, od a do ž. Pri tem pa ljudstvo propada. Ponekod opažamo vendar lep pokret. Ljudje začenjajo radi pisati o gospodarstvu. Gospodarsko vprašanje je poglavitno. Ako gospo* darsko propademo, propademo tudi narodno. Prav veseli smo zato člankov pod naslovom «Poročilo iz severne Istre« ih pa «ICako je na Vipavskem? Kratki, .stvarni, vzorni poročili. Poprimimo se umnega gospodarstva! Veselo sporočilo. Po petih letih ugibanja se je težavno vprašanje končno treišilo. Te dni je goriško knezoniadškofijstvo odobrilo pravila bratovščine sv. Mohorja za Slovane v Italiji. S tem se je ustanovila v Gorici Mohorjeva družba po vzorcu celovške. Odkar je rapalska pogodba razcepila Slovence, je bil reden prihod knjig stare Mohorjeve družbe skoro onemogočen ali vsaj silno oviran. Zdaj je ta težava premagana. V Gorici se je že sestavil prvi odbor, ki razpošlje te dni nabiralne pole vsem starim in mnogim novim poverjenikom. Vse: naše ljudstvo se bo zopet zgrnilo okoli naše priljubljene Mohorjeve' družbe. Prepričani smo, da bo odbor znal vsako leto sestaviti tako lepo zbrane knjige, da jih bo narod z veseljem pričakoval in rad prebiral. Skladatelj, Vinko Vodopivec je izdal letos v jeseni zopet zbirko pesmi za moški in mešani zbor. Od desetih pesmi so vse priproste Ln lahke kakor so bile njegove prejšnje, izdane pesmi. Najlepša utegne biti četrta v tej zbirki. Problemov za strokovnjake v njih ni, pač pa je tu pa tam božja iskrica lepote, ki bo razveselila marsikatero srce in se mu priljubila. «Slovenski Narod,» najstarejši slovenski dnevnik, so pred nekaj dinevi zavzeli mladini Žerjavove stranke. Starini Tavčarjevih idej pa so «ven, zleteli«. Ali bo dr Žerjav obdržal poleg «Jutra>. tudi «Narod» pri življenju ali bo enega ustavil, ni znano. Mussolini je predložil, tako poročajo belgrajski listi, te pogoje za rešitev reškega vprašanja : 1. Jugoslavija prizna aneksijo Reke po Italiji. 2. Jugoslaviji se prizna Delta in baroška luka. 3. Mali po- mol v baroški luki je last Reke, ki pa ga da Jugoslaviji v najem za 99 let. 4. Jugoslavija dobi v reški luki prosto cono. Tako belgrajski listi. Angleški listi poročajo, da ponuja Mussolini odstop petih slovenskih občin z 10.000 prebivalci. Gotovo pa je samo eno: Mussolini in Pašid sc direktno pogajata brez posredovalcev in oba molčita ko grob. Ruski boljševiki pravijo, da stoji Nemčija pred revolucijo. Poljsko pa smatrajo za most, preko, katerega bodo dobavljali žito Nemčiji, da bo vzdržala v revoluciji. Svetogorski romarji in sploh vsi, ki gredo v Gorico, naj znajo, da dobijo okusno hrano po zelo nizki ceni pri domačinu Sfiligoju «Al bon Furli znal to moderno preselitev naroda organizirali in zahtevati od vlade svojih dvajset miljard lir, ki so neobhod-no potrebne ? Niaši izvoljeni zastopniki naroda maj bi tozadevno malo posomdirali v Rimu. Nam je itak vseeno; ker tako življenje, kakor ga imamo dian.es, ni življenje, in manj-strašma je smrt v črne zemlje grobi ! Spectator. Kako je na Vipavskem? Poročilo iz Dobravelj. Dobravlje, io.-XI.-23. Ker se iz naše občin® ne oglasa nihče, da bi kaj napisal, namenil sem se jaz opisati nekoliko naše gospodarsko življenje. Naša letina. Naša občina je bolj poljedelsko-živinorejska in jo v primeru z drugimi vipavskimi občinami mnogo lepše in umno obdelana, zato se pa pri nas mnogo več pridela. Letošnja letina, se je obnesla še precej dobro. Posebno se je pridelalo mnogo sena in otave, tako da bodo ostajale večje množine za prodajo, ker je bilo ob času košnje vreme zelo lepo. Prav zato pa je tudi seno lepo spravljeno in se priporoča kupcem, kateri rabijo dobro bliago. Letos se je pridelalo mnogo več vina ko lani; tudi je kapljica letos mnogo boljša. Poleg letošnjega pridelka pa imamo v dobravski zadrugi še okoli 300 ih 1 vina starega pridelka. Kakor se vidi, ne bo treba, žeje prodajati, posebno ker se oglaša malo kupcev. Želeti bi bilo, da so krčmarji iz naših goratih krajev obračajo k nam, ne pa da kupujejo ničvredne fabrikate od raznih Vinskih veletrgovcev. Umno poljedelstvo. Ker leži naša občina na lepi in rodovitni ravnini, imamo precej lepo razvito poljedelstvo, posebno so lepo obdelana polja nekaterih bolj umnih kmetovalcev. Ta polja dajejo prvovrstne pridelke, pred vsem so prideluje mnogo koruze, krompirja in žita. Seveda bi se s še bolj umnim obdelovanjem in gnojenjem pridelalo veliko več. Kar se tiče umnega ali racijonelnega gospodarstva, moram posebno pohvaliti občane iz vasice Hrobači, kateri imajo svojo zemljo v najlepšem redu obdelano. Važen za nas jo tudi sadni pridelek. Letos so najve-č po črešnjali popraševali. Oprimimo so živinoreje! Glede živinoreje moram omeniti, da smo v predvojnem stanju; živine bo najbrž šo več. želeti bi bilo, da se kmetje te panoge kmetijstva še bolj oprimejo, ker umno ravnanje z živino prinaša kmetu lepe dohodke. Velik nrdostatek pri naši živini je, da nimamo enotno pasme, kar pa se no da tako hitro odpraviti. (Med «Istro» in «Edinostjo» — Tržaški voditelji in istrski denar — Veljaki se J>oj6 dati račun o denarju — Predsednik hrvatske organizacijo obtožuje drje Wilfana — Dr Mikuletič in pismo — Veljaki izrabljajo Istro). Razkritje. Kdor -čiba Edinost in Istro, je opazil, kako sta si ta dva lista že par mesecev v laseh. Vedno se brcata, lasata, klofutata. Edinost piše o «onem gospodu pri Istri», Istra pa piše o «gospodi pri Edinost«. Mi, ki smo vse brali, nismo vedeli, zakaj pravzaprav gro. Te dni je Istra nenadno nehala lasati in brcati ter je začela govoriti. Doslej se jo bil boj med obema pod kovtrom, zdaj pa je «Istra» brcnila kovter in tako smo pokukali, kaj sejo godilo in se godi pod kovtrom. Videli smo, da ne gre za boj med obema listoma, ki sla oba iz papirja, ampak med g. Milanovi čem, ki govori v imenu društva za Hrvate in Slovence v Istri in med gospodarjem dnevnika dr j eni Slavikom, ki govori v imenu svojih ožjih prijateljev. Stari grehi. Kje je denar? Že 1919. so različni narodni odbori pri nas nabirali denar za obrambni sklad. Ta denar je prišel v roko tržaških veljakov, ker takrat je tržaško društvo vodilo tudi politiko \ Istri. Ko so Istrani uvideli, da se tržaški Žakelj le polni, pri tem pa da Istra strada in da Istra nima pri Žaklju besede, se je g. M. kot predsednik istrske organizacije pritožil -v Trstu zastran tega. Istrani protestirajo. Ko vse to ni ni-č izdalo, so se Istra ni zbrali, da protestirajo, in so tirjali od tržaškega vodstva, naj ono dovoli, da stopi v odbor Narodnega sklada vsaj en Istran. To prošnjo pa so ve- Kaj nam veselje jemlje. Dalo bi se še dobro izhajati, ko bi se le našli kupci za naše pridelke in ko bi davčno oblastvo ne nakladalo našemu kmetu tako velikih davkov in doklad, ker s tem mu jemlje veselje do dela. Posebno bi bilo želeti, da se odpravi ali pa vsaj zmanjša da-vek na vino, katerega mora naš kmet plačati. Kajpada se je tistih 20 lir lahko plačevalo, ko je bila cena vinu od L 250 do 300, ne pa danes, ko ga mora kmet prodajati še izpod 1 L. Tako je torej približno pri nas gospodarsko življenje. Upamo, da se v kratkem času odpre temu primeren izhod. Slavo Vrčon. Priporočamo kar. najtopleje vsem čl-tateljem naslednje domače trgovske, oziroma obrtne tvrdke po geslu «Svoji k svojim 1» Urbančič Franc., Gradišče, Obrovo Cerkvenik Josip, škofije Prcbilič Josip, Pasjak. ijaki v Trstu odbili. To je rodilo v Istranih nezaupanje. Istrske škode. Kasneje je predsednik istrske organizacije v tržaški seji tožil, da so tržaški voditelji napravili istrske-' mu narodu ogromno škodo. Pozval* je obtožence, naj imenujejo par oseb, pred katerimi bo dokazal vse obtožbo. Voditelji tudi to prošnje niso uslišali. Tajnik in pismo. Istrski rodoljubi iz poreškega in pazinskega okraja so so zbrali ter so poslali nujno pismo na pol. tajnika, da ga izroči predsedniku dr ju Wil-fan.u. To nujno pismo je tajnik držal v žepu štiri mesece. Po štirih mesecih je, a to na proteste Istranov, dr VVilian dobil to pismo, toda do danes (2 leti že) še ni dal Istranom odgovora. Istra in časopisje. Ko so prijatelji našega naroda požgali slovansko tiskarno v Pazinu in so ostali istrski Hrvatje brez lista, so Istrani nujno prosili, naj vodstvo v Trstu pomaga prinesti hrvatski list v Trst. Dokazano je bilo, da bi mogel list izhajati v U dneh., pa oni tega niso hoteli. Istrski begunci. Končno toži istrsko glasilo, da so Istrani s svojimi ustanovami pred požigi pribežali kakor begunci v Trst, kjer so upali na pomoč pri bratih, pa so našli pri vodstvu ‘ korupcijo im izkoriščanje Istre. Zaključek. Mi smo priobčili le glavne točke iz istrske obtožnico, ki je v glavnem naperjena proti na&ijn tržaškim voditeljem. Kaj odgovori «Edinost«, ne vemo, pa bomo čitateljem sporočili, koi’ vemo, da jim je zelo na tem, da izvejo resnico. Izselitev v Rusijo. To poročilo smo prejeli od odličnega poznavalca izseljeniškega vprašanja. Nekatere misli so precej drzne. Objavimo članek v celoti in prepuščamo odgovornost dopisniku samemu. Ni obstanka pri nas. Mizorija v naši Krajini je postala iz raznih vzrokov — skoro vsi gospodarski viri so usahnili, izdatki pa se povečali — tako neznosna in splošne razmere tako neprijetne, da se čuti posebno delavski narod ogrožen na smrt na duši in telesu in da hoče izginiti kamorkoli. Vsled omejitve doseljevanja v Združene države v severni Ameriki, vsled suženjskih pogojev v južni Ameriki in vsled inflacije v sosednjih državah, kamor so hodili delat svoj Sas naši ljudje posebno čez zimo, pada na um — Rusija. Dosedanje rusko italijanske pogodbe. In povedati moram, da se trudijo tudi vladni krogi za koncesijo v Rusiji, in da so dobili nakazane Italijani velike teritorije v začasnih dogovorih s sovjetsko vlado z dne 20. dec. 1921, in da sta dodatno podpisala dne 24. maja 1922. v Genovi Schanzer in ČiČerin, važno konvencijo. — Tudi sedanja vlada se zaveda v polni meri važnosti teh pogodb in jiihi bo dala ob bližnjem zasedanju zbornice ratificirati. Sila uči moliti in gledati tja, odkoder edino more priti vse dobro, v neizčrpna bogastva surovin in trge za oddajo prebitka industrijskih izdelkov, južnega sadja in — človeškega materijala, za katerega je italijanski škorenj pretesen. Malodušje. Lucian o Magrini, Gregorio Nofri, Fernando Pozzani i. dr. so kakor časnikarji pred časom šli v Rusijo in poročali o novem redu in zmedah tako prestrašeno, da je v Rimu zavladalo malodušje, in da so pogodbe ostalo le na papirju. Nova poročila in nove pogodbe. Ampak 10. t. m. je poročala izvedeniška komisija, v kateri je bil ing. Cavazzi, ing. Tosi in rag. Marinetti, samemu min. predsedniku taka čudesa o novi Rusiji, da se jo smatra zdaj za obljubljeno deželo. Zato bližnja ratifikacija starih preliminarjev in napoved novih pogodb posebno z gruzinsko (georgijsko) in dagestan-sko republiko (oboje severno od Raku in Batuma), kjer so neizčrpni pre-mogokopi (Tkvarčelj pri luki Očem. -čiri ob Črnem morju), brezmejni kavkaški gozdovi, petrolejski viri, rude, živina itd. itd. Težki pogoji. Posameznikom pa ruska vlada ne dovoli vseliti se; priseljenci morajo biti od lastne države organizirani, finansirani, in prinesti morajo s seboj kapital posebno v strojih, v železniš kem niaterijalu, orodju, obleki, PODLISTEK Ivan Mažuranič, ki je priznano eden izmed največjih hrvatskih pisateljev, je napisal tole zanimivo črtico, katero priobčimo dobesedno prestavljeno. Gnezdo. Naše dvorišče je bilo ograjeno s ka-menitim zidom. V tem zidu se je vgnezdila ptičica. Vhod v gnezdo je bil na vnanji strani, ali v zidu je bila razpoklina ter smo mogli — z naše strani — skozi raz-poklino motriti vse, kar se je godilo v gnezdu. S tem pa nismo nadlegovali ptico. Kakšno veselje smo otroci uživali, ko smo gledali, kako ptica sedi, potem kako prinaša mladičem hrane, kako jih pita,^ napaja, čisti... Cele ure smo takole gledali. Nekoč je pritekla k meni mala sestra jokajoč, da je kača v gnezdu. «In mladiči?« «Požrla jih je kača.« — — — — Saj res ! V gnezdu je !tača, na zidu pa sirota ptica žaluje Poznam neko siromašno vdovo, ki je imela polno hišo otrok. — — — A kdo je sedaj v hiši? — Advokat I Kadar vidim to vdovo, se vselej spomnim uboge ptičice.... «0»------------- Kako je žganje nastalo. (Narodna pripovedka). Kadar je Bog ustvaril, kar vidimo in česar ne vidimo, je ustvaril tudi žganje, ta krvoses ljudske blaginje, in si- cer iz treh kapljic krvi. Prva kaplja j"; bila od petelina, druga od volka, tretja od svinje. Bog je rekel : «Kadar človek izpije en kozarček, je popil prvo kapljo krvi, ir. bo zapel kakor petelin. Kadar izpije drugi kozarček, popije drugo kapljo krvi in začne vsakogar napadati in tu- liti kakor volk. Kadar izpije tretji kozarček, pa bo legel povsod kakor svinja.« — — — — — — — — «o»----------- Pesem o treh bluzah. (Hihemberška narodna.) 1. Če pelje pot te v Rihemberk, popotnik tam postoj, ob cesti hišica stoji, v nji slavni je Cigoj. 2. Ce prašaš, slavo s čim dobil ?, pove ti brž Cigoj: le jaz spreminjat bluzo znam, in drug ne, dragi moj! 3. Mi prva fajn pristojala, avstrijski bil je kroj, Slovence ž njo sem jaz krotil: «Eln braver Mann, Zlgoj 1» i. Oblekel pa sokolsko sem, ko stopil sem v pokoj; navdušeno donel je klic: «Živl naj starosta Cigo]!» 5. Najlepšo nosim danes pa in ž njo grem tudi v boj. Mi piše oče Mušolin: «Fratello ottimo Slgol.u G. Če slavna vas je Rihemberg, to storil je Cigoj. Ko neha zdanja slava pa, bo maček velik in pa — joj l iist» Kako smo preskrbljeni za zimo Na noj poziv so se dopisniki polnoštevilno odzvali ter so nam poslali le-tinska poročilu. Prihodnjič nadaljujemo. SEŽANA. Letina jo bila pri nas, kakor tudi v naši okolici, precej lioljša od lanskega leta. Največ se je pridelalo sena, krompirja in repe; otave je bilo malo, kakor tudi turščice in llžola. Vinski in žitni Pridelek je bil srednji. Cene: krompir —.50 st., oves —.80 st,., ječmen 1 L do 1.20, jfesenica 1 L do 1.30, seno n pesa se je dobro obneslo, tako da bodo prešiči preskrbljeni. Cena sena je jako nizka: 17 do 18 1- za kvintal. SEMPOLAJ. Krompirja imamo obilo, pšenice in ječmena tudi, llžola pa vsled suše prav malo- Ajda se je dobro oponesla, koruza prav slabo. Z repo smo bogati. Belega vina Precej, črnega prav malo. Križ imamo s krčmarji, ki nam ponujajo 1.50 do 2 liri in se nočejo umakniti, dočim se prodaja naše vino pri njih po 3.00 do i L. dornberg. Vinska, letina za 2r>% boljša ko lani; tu di na kakovosti se pozna in to radi tople-8a poletja, dežja o pravem času in za kakih 10 d tli zadržane trgatve. Tudi toče nismo imeli. Cena vinil je 1.30 — 1.00 lir pri litru na debelo. Turšiča: radi pomanj- kanja dežja o pravem času letina slabša od lani. Pridelamo je komaj 1/3. Navezani smo na 2/3 uvoza. Krompir: letina boljša od lanske. O ceni ne govorimo, ker pridela vsak le za. svojo rabo. Enako so vsi dragi pridelki le za lastno Porabo. Navezani smo le na vino. Revnejši poleg tega še na «žomade» in delo pri kakem podjetju, ki se pa dnevno majijSa. Dobravlje na vipavskem. l.etos se je pridelalo mnogo več vina ko Preteklo leto. Cena novemu vinu je oil 1- 83.— do 1. 130— za hi; splošno je vino binogo boljše od lanskega. Za seno je bila letina izborna; posebno tiste senožeti, katere so bile v jeseni pognojene z gnojem ali pa z umetnim gnojilom, so se posebno °bnesle; tudi otave se je nakosilo zelo mnogo, ponekod kosijo v tretje. Cena senu ie od 25 — 3.') za kvintal; na prodaj so večje množine. Seno je izvrstno za mlečke krave, ker se prideluje na opuščenih hjivah in je vmes mnogo detelje. Krofripir-ia bo tudi za domačo rabo dovolj; bolj Pozno sc bo šo nekaj prodalo. Ravno tako je tudi koruza, katere se zelo mnogo seje, dobro obrodila. Žito je letos na splošno dobro izpalo; ravno tako tudi drugi pridelki. Samo kupcev ni videti nič. Štanjel. Naša letina zai žito, krompir in seno do-k''a, za koruzo in fižol slaba. Glavni pride-'ek pri nas je vino. Vino. smo pridelali na splošno še precej dobro, približno ko lani. Slabo vreme je oviralo v zarodu, ko je cve-zraven Se suša in malo toče. Dru- gače bi bila letina dosti boljša. Cena vi mi je sedaj 130 — 170 lir hektoliter. Kupčija zelo mrtva. Zraven, še davek na vino ! Ljudstvo nezadovoljno in potrto. Vedno ve' čji davki 1 Če je dobra letina, se pridela pri nas komaj za polovico leta, potem pa k trgovcu. Suša nam je letos (losli škodovala. Večina čaka rešitve, ali bo kaj z žganjekuho. Pravijo, da je šel tajnik obč. Šmarje k prefektu v Videm, ki da rnu je odgovoril, da ne dovolijo na noben način, dokler ne pride rešitev. Želeli bi kaj pojasnila. Drugače revši ina vedno večja, za služka nobenega. Marsikakšen ima še upa nje na Ameriko. lokavec. Glavni pridelek je seno in koruza. Za seno jo bila še p reče j dobra leiina, za Vi več od lanskega, cena za 100 kg. L 30. Koruze je bilo vsled suše in spomladanskih vetrov polovico manj od lanske, pa vendar še tako srednja letina, ker lani je bila za koruzo izredno dobra letina. Za krompii in drugo sočivje je bila srednja letina Zlita pri nas malo sejemo, ker ga vetrovi vničujejo. Za vino pa je* bila prav dobra letina, skoraj še enkrat toliko ko lani. Ka kovost izvrstna. Cena od 80 do 100 1, za hi Sadja je bilo vsled spomladanskih vetrov in mraza prav malo, pa še tistega nismo mogli prodati, ker ni bilo kupcev. KOBJEGLAVA. Za pšenico je bila srednja letina. Ječ mena je bilo manj kakor smo pričakuva li. Koruza je vsled suše tako zelo trpela, da ni bilo niti četrtine pridelka, kojega smo', upali. Krompir se je deloma še naj-bol.ie obnesel; a bati se je, da bo težko dočakal do saditve; kmetje tožijo, da jim močno gnije. Fižola, komaj za seme, Ajda je obrodila le bolj v močni in vlažni zemlji, v apneni pa ni prišla niti-ven (pridelek polovičen),. Vinski pridelek je toča za polovico vničila. Glavni pridelek je pšenica in koruza 1 Vseh pridelkov razen pše nice je nad polovico manj ko lani. Sena kakor lani. BERJE. Letna pri nas srednja. Pomladi je zadostno deževje pospešilo rast trave in žita, a poletna suša je popolnoma vničila turšico, ki je skoro glavni živež. Vinski pridelek je tudi močno zaostal radi neugodnega vre mena ob cvetju. Zlasti finejše 'vrste trt čr noga grozdja so zelo malo obroflile. Za to pa je pridelek, kolikor ga je, mnogo bolj ši od lanskega. Kupčije Vinske ni nikake. Cena, kolikor je dosedaj prodanega, se vrti okoli \ L na lil pri dobrem teranu. . f Splošne cene v državi (maksimalne cene). Žito. Pšenica 94 L za kv., koruza 92, ječmen 90, oves 82, rž 70. — Volovi žive teže v Lombardiji GOO, v Rimu 5G0, v Toskani 5G0, na Beneškem 535. — Krave v Lombardiji G30, v Rimu 490, na Beneškem 490. — Teleta v Rimu 800, Napoli 800, Lombardiji 950, na Beneškem 740. — Prašiči v Lombai»diji 790, Pijemontu 805, Rimu 805. — Kokoli žive v Lombardiji 12 L za kilo, v Rimu 15, na Beneškem 12. — Jagnjeta 850, ovce 440, janci 500. Seno v Lombardiji L 70, Napoliju 53, Pijemontu G3, Rimu 40, na Beneškem 49. — Slama: Lombardija 20, Napoli 17, Rim 17, Pijemont 20, Benečija 10. Vino. Toskana : belo, kvintal 200 L, črno' 280. Benečija: belo za kvintal 280; Furlanija] 210. Lombardija : moška!, kvintal 330, črno 2G0 L. Kampanja: belo po 12.50 L za stopinjo, črno 10 L za stopinjo. Krompir: Bolonja kvintal 35, Napoli 30, Rim 42. — Paradižniki: Milan kg 0.00, Rim 0.55 L. — Limone: Napoli 50 L za kv., Palermo en zaboj 25 L. — Jajca: Bolonja 7.80 L za 12, Padova, Milan 8 L, — Grozdje : Rim 170 L za kv. — Maslo : Milan IG L za kg, Tlim 19. — Slanina : domača laška 820 L za kv., amerikauska 775 L. — Oljično olje : Kalabrija 700 L za kvintal, Toskana 725 L. :oo:~—— Poročilo iz severne Istre. Poljski pridelki. Letošnja letina je bila nasploh boljša od lanske, vendar ne povsem zadovoljiva. Žito je trpelo radi črva in suše. Krompirja so pridelali razmeroma dobro tisti gospodarji, ki so premenjali seme- Izkazalo se je, da je tolminski krompir primeren za naše kraje. Žal si ga niso mogli spomladi vsi nabaviti vsled prevelike siromaščine in visoke cone. Ako bo k letu cenejši, ga bo treba še naročiti od Tolmincev. Pridelek na krompirju pa vseno ni tako obilen kot v boljših letih nekoč, zato ker se je manj sadilo. Fižol se pa že dolgo let ni tako slabo sponesel kot letos; lahko rečemo, da ga'ni. Pese, korenja ni, repe je dovolj, ker je mila jesen; tudi zelja več nego lani; opaža se pa, da letos močno gnije. Nase sadje. Češplje so prav dobro rodile, a prav malo vrgle. Po 20 lir stot so jih dajali v Trstu, .nekteri še ceneje, komaj za stroške pobiranja in vožnje; kdor jih je dal po 30, je lahko vesel. Žganja se bo zelo malo kuhalo, dobička ne bo z njim čisto nič- Nekteri gospodarji sekajo češpljevo drevje. Jabolk je bilo letos prav malo, cena še še. Živinoreja. Kmetova moč pa je govedo. Vsled prejšnjih slabili letin pa je število goved padlo na 2 tretjini običajnega stanja. Letos je sena dokaj več in tudi ugodna jesen za pašo; ljudje bi radi spet kako govedo dokupili, pa ni denarja in ni posojila. Prasci in draginja. Mod prasci razsaja rdečica; skoraj polovico manj se jih bo zakla-lo, kakor bi se jih drugače; zopet bo prišel zaničevani petek do svoje veljave. Cena mladih prašičev je ogromna, 200 lir komad. Pred vojno je stalo p rase 2 vreči krompirja, zdaj stane G vreč krompirja. To je naravnost , neumna cena. Pa saj je še marsikaj neumnega v današnjih časih. S kmetom gre navzdol in ni ga, ki bi mu segel pod pazduho in ga pridržal; kdor bi hotel, ne more, kdor bi moral, ne 'mara. «o»----------- Lira in vlada. Ko jo nastopil vlado ata Mussolini, jo zagotovil, d.a bo v G mesecih lira z rus tla m 50%. Mussolini je zavzel vlado 1. novembra 1922. Tedaj si dal 105 lir zia en funt, in si dal 23.71 lir za en dolar. Nekaj časa se jo zdelo, dia ima Mussolini srečo, zakaj dne 31. decembra si dal samo 96.67 lir zia en funt, in, samo 19.70 lir za en dolar. Toda ta slava je trajala le kratko dobo. Od tedaj smo šli stalno navzdol do meseca julija. Dne 1. julija je stal funti 104.25 L, dolar 22.90 L; dne 1. avgusta funt 106 L, dolar 23.20 L; dne 1. septembra funt 103.25, dolar 24 L; dne 1. oktobra funt 100.40, dolar 22.25; dne 1. novembra funt 100.25, dolar 22.45; dne 17. novembra funt 104, dolar 24 L. Kaj sledi iz tega? Sledijo resnice, ki se ne dajo pobiti. Najnižja cena za funit je bila v dobi od julija do novembra 99, najvišja pa 108; najnižja cena za dolar 22, naj višja 24. Lira je z ozirom na funt v tem četrtletju padla od 0.25 na 0.23 svoje lastne vrednosti, z ozirom na dolar pa od 0.23 na 0.27. To so pra- vi z drugimi besedami; lira je padla v 3 mesecih zia 10%. In številke so, ki štejejo kaj, ne pa besede. 3 Mussolinijev poskus, da bi dvignil vrednost lire, se jo popolnoma izjalovil. En leto' poskuŠnje je to "nepo-bitno dokazalo, Kaj tedaj? Danes ne gre ve-2 zato, da so lira dvigne, antpak zato, da so ustali, da se ne bo gibala gor im dol. Zakaj to dv.iganje in padanje je zelo dobro došlo za špekulante, za trgovino in promet pa je silno škodljivo. Stalnost valute doseči, to je sedaj naloga vlade. Ena izmed težav za us tal j on j e liro je nedržana beseda vlado, ki je spočetka natančno določila svoto izdatkov, a jih je kasneje krepko prekoračila, zlasti kar se ti-če stroškov za zrakoplovstvo, milico in za razne tajne izdatke. Usoda vlade. Lira torej še zdaleka ni dosegla zabeljenega ravnotežja. Zato je položaj našega državnega gospodarstva težaven in zakrivati ga more samo tisti, ki noče resnice povedati. V rešitvi tega vprašanja leži usoda Mussolinijeve Vlade. • Po čem je lira? Dne 28. novembra si dal ali dobil: ta 100 dinarjev — 26.1f> L. za 10.000 avstr, kron — 3’0 at. la 100 č. kron — 67.25 L. za 100 fr. frankov 124.30 L. za 1 dolar — 23.08 L. za 1 funt — 101.10 L. MALI OGLASI Uanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni i0"ž, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni >bjavi 20°/ popusta. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vl-pavec, Istrski reloik in kratki teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 3, na drobno v gostilni via Ginliani 32. Cenjenemu občinstva se prlporoea Franc Strancar. VELIKA ZALOGA papirja, papir-latih vrečic. Uvoz in izvoz na vse craje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Sastone Dolinar Trst ^ via Ugo Po. lonio 5. KRAŠEVEC želi otvoritl trgovino z mešanim blagom. Veletrgovci, ki mu hočejo dajati blago v razprodajo, naj se Javijo. Naslov pri upravi lista. NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup raznovrstnega blaga samo na debelo za prepodajalce v Trstu, via S. Nicolo 19. POZORI................ Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina). ADRIA-ČEVLJE Izdelek Čevljarske zadruge v Mirno dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Stran 4. «MALI LIST« Kai nam x dežele pišejo Caruso razočaran — Zgoniška gospa pozabila na štanjelsko zgodbo — Štiri brzojavke — Ceste in šole v Materiji — V Rodiku plešejo — Nas prijatelj v Kalcinah. MATERIJA. V «Malem Listu« št. 40. je člančič iz Materije, v katerem pravi njegov «spi-satelj«, di ni prijatelj tinte, ali jaz mu pa povem, da je velik prijatelj tinte, ker zna prav dobro črniti. Najbrže — kolikor sem slišal — se je podpisal z imenom Svetina iz Brezovice št. 3., ali vedite, da je lagal, ker je v vsej občini Materija en sam Svetina, star krog 80 let in nepismen, ki gotovo dopisa ni poslal. Glede šol : v Materiji sta 2 razreda, vsak v svojem prostoru. Ital. razred je za 10 otrok še prevelik, slovenski zadostuje. Če so prostori razmeram primerno urejeni, temu ni kriv obč zastop. Za zgradbo šol v Materiji in Slivju sta že v drugič predložena tozadevna načrta vladi. Kdo je kriv, če ni rbšitve? Tatrska šola je nastanjena v «farovžu», sezidanem od Tatrcev krog leta 1870., toraj ni hlev 1 Na Kozjancih se pa lahko dopisnik «špegla», da ni jezik edino sredstvo, temveč je treba vztrajnega dela. No, in ceste? Občinske ceste morajo prizadete vasi same popravljati. Popravile so jih: Bre-zovobrdo in Slope; Ostroviča pa je sama izvedla novo, krog 6 km dolgo cesto čez Artviže na Rodik. Ostale vasi čakajo mano — državno podporo — za popravo lastnih cest in kolovozov. Kdo je pa tega kriv? In invalidi? Naj se navedejo imena vseh «premnogih», ki po krivdi občine ne prejemajo penzij. Le ven z imeni. Vem tudi dobro, da ste dopis zelo ostrigli radi napadov na razne osebe. Vem pač tudi, da je dopisnik poslal zopet sličen dopis na naslov : A. Po- točnjak, Vrdela, s pozivom, da ga do-tična oseba da prevesti za «Piccolo». Evo značaja ! • Kako so rekli včasih? «Der grosste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt dol Denunziant!«. RODIK. Kakor povsod tako tudi pri nas radi beremo «Mali list«, ki se nam je najbolj priljubil, ker nam prinese vedno dosti novic. Pri nas je bila letina srednja, toda navzlic temu smo na slabem, ker si moramo za polovico leta kupiti živeža, zraven tega pa nas tarejo strahoviti davki. Eno pa nas boli, in to je naša mladina, ki se za revščino ne meni, ampak misli samo na plesno vrvenje. Skoro vsako nedeljo se vrši ples. Preteklo nedeljo so plesala nele 16, ampak celč 14. letna dekleta oziroma dekletca. Naše županstvo je že večkrat nastopilo proti tej razvadi, a brez uspeha. Ako ne bo konca noremu početju, se bo pač treba obrniti na višje oblastvo. Matere pa, ki puščajo svoje otroke na plese, naj bi jih naši časniki po imenih osramotili. KALCINE PRI IZOLI. Ko sem prvič zagledal «Mali list«, sem ga prebral in takoj naročil in še trije z mano; kasneje so se naročili od nas še štirje in danes novi štirje posestniki. Resnično ti povem, dragi «Mali list«, da te imamo kakor za svojega učitelja, ker prinašaš poštene članke, ker pišeš nam iz srca in daješ pravega pouka nam kmetom. In ker si pravičen, si se nam še posebno priljubil. BORŠT. Informacijski urad je prejel naslednja brzojavna poročila : Boršt, 27. nov. : Danes točno ob 8. uri jo od tu odpotoval cirkus Caruso. — Rajhenburg, 28. nov.: S tužnim srcem doznal za odhod koruze- Včeraj meni, danes tebi. Ti mene, Bog tebe. Jereb Franc. — Ljubljana, 29. nov. : Zbogom, dragi listobezgec ! Košutnik Fran. — Ljubljana, 30. nov. : Sfečno pot 1 Logar Ana. KOPER. V mesecih septembru in oktobru so .izpeljali s koprskega trga naslednje blago: 2570 kvintalov grozdja, 1430 kv. paradižnikov; 850 kv. fig, 180 kv. krompirja, 70 kv. fižola, 200 kv. kostanja, 220 kv. hrušk in 340 kv. češpelj. ZGONIK. Neki fant nam je poslal daljše pismo, v katerem opisuje tamošnjo' gospo učiteljico in njene lastnosti, ki so take, da se je pristu-dila vsem Zgoničanom. Celega dopisa ne moremo objaviti, ker je predolg, pač pa se omejimo na tale stavek: «Gospa, ali ste pozabila, da so vas lani iz Štanjela zapodili? Ali sine spomnite, kako so tam vsi starši podpisali in poslali v Trst, da nočejo v vasi pohujšanja? Motite se, če mislite, da pri nas nimamo tinte in papirja. Mi imamo pravico peti slovenske pesmi in. samo Judež nas more zato tožiti pri orožnikih.« IZ BREGA. Sedmakov grando arniko šjor Karuza no gre, kakor je pripovedoval, v Trst, v lahko službi-co, z dobro plačo, v sijajno opremljeno stanovanje s 6 sobami, blizu morja, ampak pojde k Sv. Soboti, v težko službo s pičlo plačo in v revno stanovanje v precej staro barako. Preden je šel, takd je pel : Lahka službica in mastna plača, Lep kvartir in šik palača, Nobel gvant in fajn jedača! Ko pa prišel je, vzkliknil je : Težka služba, postna plača, Gnjil kvartir, glih za berača, Reven gvant, vsak dan pogača! Kdor vino transportira, naj pozna vladni odlok od 12. jul. 1923., ki velja za enkrat do 31. decembra. Ta odlok pravi : Nobena že- lezniška postaja ne sprejme prevoza vina, ako ne pokažeš poleg navadnih prevoznih dokumentov spremnice (bolletta di accompagnamento), ki jo izda finančni, davčni, poštni ali županski urad. Ni pa treba te spremnice, ako transportiraš kako tipično vino (kakor vermut, marsalo, šumeča vina itd.). Ni treba spremnice, ako transportiraš samo 10 litrov vina. Je pa potrebna spedicijska sprem, nica (bolletta di spedizione) vsak čas, ako transportiraš vino v tujino, v laške kolonije, v tovarno kisa ali žganja in v vsakem slučaju, ako producent oddd vino vinskemu veletrgovcu. To specidijsko spremnico izda tehnični finančni urad. Iz sv. pisma. V današnjih prežalostnih časih nam bo dobrodošla beseda 36. psalma, ki se glasi: «Grešniki so iztegnili meč iz nožnice in napeli so svoj lok, da bi pokončali reveža in siroto. Meč naj prebode njih lastna srca in lok njihov naj poči I Krlvičnezi bodo kaznovani in njih seme bo pokončano, prevični pa bodo podedovali zemljo in jo bodo posedovali« NA$A POŠTA. Gospod Štolfa, upravitelj župe v Devinu: Pošljite tisto Edinosti, mi ae moremo priobčiti. Tisti verz se glasi «Crnia zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.« Deskle. J. G. : borite članek! Trst, kmetovalec: naš nastop je bil zelo potreben, saj so sklop preklicali in tako so prihranili 4000 lir, ki so jih hoteli vreči v razkolne namene. Hrušica, A. J.: ako priobčimo nas takoj peljejo «na varno«. Štab. Tip. S. Spszzal, via CommercUle 8. Vedež za ieto 1924. je izšel S Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA TRST - Via Milano • TRST Cene oglasov: za en centimeter vi ri 5 kratili objavi 5 od sto, pri iC ,ratm 10 od sto, pri 28 kratni 20 od to, pri 52 kratri 30 od sto popusta D= A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Palernolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom.-Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Europa) na. 44-23. i Zobotehnični amhulatorij TRST. Via settefontane St. 6, I nad. S odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. : EGIDIJ SCHIFFLIN, koncesij oni rani zob o tehnik. JSlovo pogrebno podjetje Tr»st Corso V. E. III, St. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene zmerne, postrežba točna. gllllllllUllllllllllllltlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIGItllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllg | Zadružna klet v Bujah f Cantina sociale coop. di Buje-lstria 1 ZALOGA V TRSTU I via Gatteri 16 | izvrstna istrska vina v tranzitu: namizna in razkoSna. § | Prvovrsten moSkat. — Cene absolutne konkurence. | •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiGiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kmetovalci pozor! a • e (V4., tV*! mm* GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) št. 19 Oglejte si bogato zalogo plugov in kmetijskih strojev iz znamenitih nemških in čeških tovarn. ===== Cene brez konkurence. = Čevtjarnica FORCESSIJV Za praznike kaj Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu SSs Al’ \Mi fevljife Za deklice in fantiCe ? HakTne Imajo radi Ta stari Id ta mladi? Eleganca, trajnost, Ima forcessin V uliti Caurin. Čevtjarnica FOR