LETO XXIII. — številka 66 Ustanovitelji: ob«. konference S/Ul f^n'ce, Kranj, Radovljica, šk. Loka W Trži5. • Izdaja CP Gorenjski tisk Kran!. — Glavni urednik Iroi Janhar Odgovorni urednik 4lbln Očakar H A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^///M^' JfLrf Jz^^ik, KRANJ, sobota, 29. 8. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 194? «ot tednik. Od 1. januarja 195« kot poltednik. Od L januarja 19fC trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredab in sobotah Sobotne slavnostne seje ob 20-Ietnici delavskega samoupravljanja jeseniške Železarne so se Udeležil, tudi številni ugledni gostje »Obnovitve pokljuške ceste se bomo še dolgo spominjali.« — Foto: F. Perdan. Več o tem te na 4. strani. ^ješanicakav »fllfl Izmenjava izkušenj škofja Loka, 28. avgusta — Strokovni sodelavci delavske univerze in predstavniki ož- V sredini številki posebna kulturna rubrika Snovanja jega političnega aktiva iz občine Slovenske Konjice so se med ekskurzijo, na kateri bodo obiskali nekatere kraje v Italiji in Avstriji, danes ustavili tudi v škofji Loki. S predstavniki delavske univerze in občinskih družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o kmetijskem izobraževanju, zaposlovanju diferenciaciji kmečkega prebivalstva in o drugih kmetijskih vprašanjih. Izmenjali so nekatere izkušnje, ki jih imajo v škofjeloški občini vsekakor precej. Ogledali so si tudi škofjeloški grad in muzej. A. 2. 6. septembra v Bohinju II. zbor gorenjskih aktivistov Predstavniki pripravljalnega odbora drugega zbora gorenjskih aktivistov, ki bo 6. septembra v Bohinju« program pa se bo začel že v soboto, 5. septembra, so minuli torek na Bledu seznanili časnikarje o poteku tega srečanja, ki naj bi bilo v prihodnje vsako leto v drugi občini. Predsednik pripravljalnega odbora Matija Markelj in tajnik Janez Vari sta uvodoma povedala, da bo II. zbor v Bohinju in srečanje borcev jese-niško-bohinjskega odreda hkrati tudi osrednja gorenjska slovesnost v počastitev 25. obletnice osvoboditve« V radovljiški občini pa se bodo s to prireditvijo kon-čale tudi slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Lani v začetku septembra je bilo prvo srečanje gorenjskih aktivistov v Železnikih. Takrat so tudi pred-lagali, da bi bila v prihodnje takšna srečanja tradicionalna. Svet gorenjskih občin je potem junija leto« sklenil, da bo drugo srečanje v Bohinju ob hotelu Zlatorog, torej na kraju, kjer je bila 13. in 14. novem-ra 1944 partijska konferenca pod vodstvom Mihe Ma< rinka in Bogdana Osolnika. Drugo srečanje bo še po* sebno slovesno, ker se bodo na njem zbrali aktivisti« ki so organizirano politično delovali med vojno na Gorenjskem in povojni aktivisti. Organizatorji pričakujejo, da se bo zbora udeležilo okrog 6 do 8 tisoč obH skovalcev. Številnim aktivistom se bodo namreč pridružili tudi drugi prebivalci Gorenjske in mladina. še posebno pa bo letos drugi zbor aktivistov obogatilo srečanje borcev jeseniško-bohinjskega odreda. Jeseriško-bohinjski odred je namreč na tem področjil med vojno veliko prispeval h krepitvi politične oblasti oziroma delovanju posameznih organiziranih skupin proti okupatorju. Danes živi še prek 1000 borcev tega odreda. Vsem preživelim borcem in svojcem bodo na srečanju podelili tudi knjigo o delovanju odreda. Napisal jo je Mile Pavlin, tešla pa bo nekaj dni pred srečanjem. Program srečanja se bo pričel že v soboto, 5. septembra s promenadnim koncertom pred hotelom Jezo« ro. Ob 18. uri bo jeseniško bohinjski odred prikazal napad na most pri Sv. Janezu. Tod je imel odred ob koncu vojne tudi odločilno bitko z Nemci. Potem pa bo ob jezeru Pod skalco partizanski miting s kulturnim programom, po vsej Gorenjski pa bodo mladinci zakurili kresove. Osrednja slovesnost II. zbora gorenjskih aktivistov se bo začela v nedeljo dopoldne. Najprej bo zboi* Jeserđško-bohinjskega odreda v Ukancu In koncert godbe na pihala. Ob 10. uri pa bodo na zborovanju v Ukancu, kjer bo govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Brecelj Marijan, vse gorenjske občin&krf skupščine podelile domicil pokrajinskemu komiteju komunistične partije Slovenije za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu arhivu OF. Sledil bo kulturni program hi tovariško srečanje. Pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij iz radovljiška občine, je za srečanje izdal posebno brošuro in spominsko značko. Na srečanju pa bo poskrbljeno tudi za parkirne prostore, nemoten promet, jedila in pijačo. Prijavo zbirajo občinske konference SZDL na Gorenj' skern. A. žaiar 0/ F. BOHINJ 70 VSAKOMUR PRIJA ^avašpecerija Svet delovne skupnosti OKROŽNEGA SODI-ŠĆA V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto strojepiske Pogoj: dvorazredna ad-m inis t ral i vina šola z najmanj 3-mesečno strojepisno prakso. Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na okrožnem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti in življenjepisom se sprejemajo do 10. 9. 1970. ta teden 1851 (28. avpjusta) se je v Poljanah nad škof jo Loko rodil pisatelj Ivan Tavčar. Po končanem študiju prava na Dunaju je služboval v Ljubljani, v Kranju pri pisatelju Mencingerju nato pa spet v Ljubljani. Bil je voditelj narodnonapredne stranke, deželni in državni poslanec, ljubljanski župan (1911 — 1921). Tavčarjev pisateljski opus je zelo obsežen. Najlepša dela pa je napisal med prvo svetovno vojno: Cvetje v jeseni In roman Visoška kronika. Izdajo zbranih del je v osmih zvezkih Uredila Marja Bošnikova (1952 — 1958). VABILO Občinski odbori ZZB NOV v Ljubljani pripravljajo ob petindvajsetletnimi osvoboditve, srečanje bivših političnih zapornikov, internirancev in de-portirancev ljubljanskega področja. Srečanje bo v nedeljo, 6. septembra, ob 10. uri dopoldne v rekreacijskem centru Zgornje šiške v Mostecu v Ljubljani s pestrim kulturnim programom. Na srečanje vabimo tudi bivše politične zapornike, internirance in deportirance iz ostale Slovenije, borce in vse, ki so |im taka srečanja pri srcu. Na svidenje v Mostecu! Pripravljalni odbor Kdo je odgovoren, da se v Kranju od 16. ure dalje ne dobi nobenega kruha več? Partizansko srečanje V soboto, 12. septembra ob 16. uri bo v kulturnem domu v Podnartu drugo partizansko srečanje. Nanj so povabili vse borce, ki so pred vojno in med vojno ter po vojni živeli na območju krajevne skupnosti Podnart. Povabili so tudi vse člane zveze borcev iz Podnarta. Srečanje bo pripravila krajevna organizacija zveze borcev Podnart. Nadomestne volitve v Kranju in v Tržiču i ske odnose pri občinski konferenci zveze komunistov Tržič. Prosili smo ga za .njegovo gledanje na nadaljnje možnosti gospodarskega razvoja območja, ki zajema njegovo volilno enoto, in Gorenjske nasploh. »Osnove dolgoročnega razvoja so pogojene v sedainjem stanju. Vse bolj bo potrebno povezovanje gorenjskega gospodarstva. Pri tem mi- j slim, da meje gorenjskih občin ne bi smele biti tako zaprte, treba je gledati na Gorenjsko kot regijjo> ne pa kot sklop občin. To je potrebno tudi zaradi infrastrukturnih objektov. Predvsem pa bo treba v ljudeh spremeniti mentaliteto, ki še vedno obstaja v prepričanju bolj razvitega gospodarstva na Gorenjskem, kar pa že lep čas ni več res. Ekspanzija gospodarstva pa se bo morala širiti v tehnologijo in organizacijo dela, me pa v smeri zaposlitve. Druga naloga pa je razviti terciarne dejavnosti in turizem, saj bo prav z razvojem turizma, komunalnih in trgovskih dejavnosti, z aktivi-zacijo kmetijstva in njegovo povezavo z visokogorskim kmečkim turizmom ustvarjena sini teza tudi na tem pod- I ročju — ok Predstavljamo vam kandidata za poslanca za gospodarski zbor republiške skupščine. 3. septembra se bosta sestali občinski skupščini v Kranju in Tržiču, da skupaj z delegati delovnih organizacij (elektorji) izvolita poslanca za gospodarski zbor slovenske skupščine v 27. volilni enoti, ki zajema del gospodarskih organizacij v občini Kranj in gospodarske organizacije v tržiški občini. Po zakonitem predvolilnem postopku sta se kot kandidata za poslanca uveljavila Stane Mešič in inž. Miro Repič. STANE MEŠIČ, rojen 6. oktobra 1925 v Polzeli, je zaposlen kot direktor tovarne TRIO v Tržiču. Od 1. junija 1942 je biil aktivni udeleženec NOB v XII. proletarski, po osvoboditvi pa je opravljal pomembne družbene in politične funkcije. Med drugim je bil 9 let sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Tržič, pred svojo sedanjo funkcijo pa sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov Gorenjske. Na vprašanje, za kakšna stališča in načelne rešitve se bo odločal, če bo izvoljen za poslanca, tako kot predstavnik svoje volilne enote kot tudi sicer kot poslanec slo- venske skupščine, je odgovoril: »V okviru splošnih gibanj bi se odločal za tiste rešitve, ki bi kazale na stabilizacijo gospodarstva, predvsem v tem smislu, da delovna organizacija vč, kakšni so njeni družbeni prispevki, ne pa, da se le-ti tolikokrat menjavajo, I in to običajno celo takrat, : ko je to najmanj primerno, j Vsekakor bi stališča, ki bi jih v skupščini zastopal, prej j poskušal konfrontirati v ' ustreznih oblikah s predstavniki gospodarskih organizacij območja svoje volilne enote. Izhajal bi iz teženj obeh občin ter njunih konceptov ter bi v okviru tega za vsako konkretno stvar iskal svoje stališče. Nikakor ne bi bil absoluten zagovornik vseh mogočih integracijskih procesov, ampak le tistih, ki zagotavljajo boljši ekonomski položaj obeh oziroma vseh portner-jev. Če bi bilo možno, bi vplival na ustalitev v sistemu izvoza in uvoza, da bi bilo med tema dvema komponentama realno razmerje, da. ,ne bi uvažali tistega, kar proizvajamo sami, včasih ceneje i/n bolje. In ne nazadnje — sem iskren zagovornik samoupravljanja, ki ga pojmujem široko boriil bi se za skupščinske rešitve na samoupravni osnovi, ne pa za ukrepe državnega aparata.« Inž. MIRO REPIČ, rojen 5. junija 1938 v Ljubljani, direktor Združene lesne industrije Tržič. Je aktiven družbenopolitičen delavec, med sedanjimi funkcijami opravlja tudi predsedniško v komisiji za družbeno-ekono m- Varčujmo za šolanje naših otrok pri Gorenjski kreditni banki POSREDUJEMO - PRODAJO nov°Vna na B,ec'u Je tretja od petih osnovnih šol, ki jih bodo s samoprispevkom obča-Blej Prispevkom delovnih organizacij in občinske skupščine zgradili v radovljiški občini. ^ JSko šolo gradi Splošno gradbeno podjetje Projekt iz Kranja, gotova pa bo prihodnje leto. *oto: F. Perdan KARAMBOLIRANIH VOZIL: Republiški zakon o zdrav- i« n 5? Spreje,a sredi juli- sn'Jirt i novembra je treba S atUt in dru8« sploš-ne akte, k, določajo pravice Z dravstvenega varstva, da bo lahko zakon stopil v velja-vo s 1. januarjem 1971. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja » Kranju je že v začetku ju-1Ja sPrejeia stališča za prijavo osnutka statuta, ki ga jeseni dali zavarovanko v razpravo. V statutu bo-ao vse določbe zveznega in republiškega zakona o pravi-^n zavarovancev. V &tatutu naj bodo kot po-a kategorija zajete tudi Predlog izhodišč za pripravo statuta o zdravstvenem varstvu osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (obrtniki, gostinci, duhovniki in drugi). Imeli naj bi enake pravice kot osebe iz delovnega razmerja. Pogoji za izplačevanje nadomestila osebnega dohodka naj bi bili onaki sedanjim. Zdravstveno zavarovani naj bi bili tudi otroci zavarovancev, ki so končali obvezno šolanje in se potem niso mogli zaposliti. Zavarovani naj bi biLi do 18. leta starosti pod pogojem, da so prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje. V statutu bo treba določiti tudi pogoje in pravice članov širše družine do zdravstvenega varstva iz naslova zavaro- vanca. Po dosedanjih predpisih starši, posvojitelji, vzdrževani otroci, vnuki, bratje in sestre nimajo pravice do zdravstvenega varstva, Če imajo obdavčene dohodke iz kmetijstva ali iz drugih virov, ki znašajo več kot minimalni dohodek, določen z zveznimi predpisi. Skupščina je pri tem vprašanju postavila naslednje pogoje: Član širše družinske skupnosti nima za preživljanje lastnih dohodkov in ima s tem pravico do zdravstvenega varstva: Če nima nobenih lastnih dohodkov, če ima lastne dohodke, ti ne smejo presegati 25 % minimalnega osebnega dohodka. Pri tem bi se dohodek iz kmetijstva računal v trojnem znesku katastrskega dohodka, dohodki opravičeni davka pa se odštevajo od davčne osnove. Pri ugotavljanju zneska dohodka, ki odpade na posameznega člana širše družinske skupnosti, se dohodek deli s številom tistih družinskih članov, ki so se na podlagi zakona ali pogodbe dolžni med seboj vzdrževati, šteje se, da zavarovanec preživlja člana širše družinska skupnosti, če živi z nJim v skupnem gospodinjstvu ali ali pa prispeva k njegovemu vzdrževanju. L. Bogataj 1 Osebni avto PEUGEOT 204 BREAK GRAND LUXE, leto izdelave 1968, prevoženi kilometri 32.000. Začetna cena 14.900 din; 2. Osebni avto ZASTAVA 850, leto izdelave 1966, prevoženi kilometri 29.500. Začetna cena 5000 din. 3. Osebni avto CITROEN AMI-6, leto izdelave 1967, prevoženi kilometri 39.000. Začetna cena 3300 din. Ogled avtomobilov je možen vsak dan od 8. do 14. ure Pri Zavarovalnici SAVA, PE KRANJ. 4- ZASTAVA 750, letnik 1966, prevoženi kilometri 45.000. Začetna cena 4300 din. Ogled je možen vsak dan v Velesovem pri Janezu Ropretu. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 2. septembra 1970 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ Mesarsko podjetje Bohinj je že dalj časa potrebovalo novo prodajalno — mesnico. Pred kratkim so jo začeli graditi pri tržnici nasproti gasilskega doma. Gradbena dela opravljajo delavci podjetja Obnova Bohinj. — B. B. Dragocenost Obisk pri vojakih na Krnici čok D ciman in pisatelj Tone Svetina. V sredo pa so jih obiskali predsednik občinske skupščine Radovljica Stanko Kajdiži načelnik oddelka za narodno obrambo, direktor GG Bled Pavel Tolar, predsednik krajevne skupnosti Gorje Matevž Bizjak in drugi. Po prijetnem pogovoru so jih tudi pogostili. Ko sem se pogovarjati z mladimi lan ti, doma iz vseh jugoslovanskih republik, so nam zatrjevali, da delo sicer ni lahko, da pa se imajo zelo lepo. Zvedel sem, da v taboru vsak dan dvigajo in spuščajo zastavo tisti, ki so Prejšnjo soboto so na Jesenicah v okviru proslavljanja 20-letnice samoupravljanja v veliki dvorani pri Jelenu odprli razstavo z naslovom 25 let razvoja železarne v svobodi — 20 let samoupravljanja. Razstavo so pripravili sodelavci tehničnega muzeja po načrtu kustosa tov. Miloša Maguliča. Na 26 velikih slikali, ki so postavljene kot panoji, je predvsem prikazan razvoj novih obratov, in to hladne žlčarne — valjarne, elektropeči, valjame debele pločevine na Javorniku in novih obratov na Belškem polju. Doslej si je razstavo ogledalo že veliko občanov, ko se bo 1. septembra začel pouk, pa jo bodo tudi šolski otroci. Odprta bo do i. septembra. — B. B. Predsednik radovljiške občine Stanko Kajdiž je v sredo popoldne obiskal vojake In njihove starešine v taboru na Krnici. Med drugim se jim je zahvalil za pomoč pri obnovi te vsekakor pomembne ceste. — Foto: F. Perdan kjer inaj bi se v prihodnje raiz;v>i;l zimski rekreacijski center. Čeprav je teren precej težak, dela dobro napredujejo. Za zdaj so uredili okrog dva kilometra ceste, enote JLA pa bodo ostale na tem odseku še do konca septembra. Tako bo vrednost vseh letošnjih del znašala okrog 203 milijonov starih dinarjev. Vsi v občini pa so že sedaj enakega minenja, da je prihodnje leto treba z deli na tej pomembna cesti tretjega roda nadaljevati. Od te ceste namreč še posebno veliko pričakujejo prebivalci krajevne skupnosti Gorje. Z njo se bo namreč razvil turizem, ki bo marsikaj spremeniM v Gorjah. Vojaki in njihovi starešine kmajo svoj tabor na Krnici. Tamkaj imajo šotore, kuhinjo, jedi'kiico, majhen bife, igrišče za odbojko in seveda tudi celotno mehanizacijo. — Skoraj 200 mladih fari/tov v sivozelcnuh uniformah, doma iz vse države, se vsako jutro poda na gradbišče. Začnejo o»b 6. uri in končajo ob 14. Utrujeni potem popoldne počivajo, poslušajo predavanja, igrajo odbojko itd. Še posebno veseli so obiskov. Prejšnji teden sta jih obiskala narodni heroj To*n- biJi na trasi najboljši. Povedali so_ da so v enoti majorja Jovanoviča najboljši Damilo Mihe!, Viljem Verč in Franc Berh. Njihov starešina je dejal, da fantje delajo kot za stavo. Zato je Viljem Verč iz Ajdovščine že nekajkrat! dvigal zastavo, medtem ko jo bo Franc Berh iz Sevnice tudi kmalu. Kuhar Mirko Lazič iz Vin-kovcev je ta dan pripravljal' zelje z mesom. Prijetno je dišado. Ko sem ga poprašal, kako je zadovoljen z vsakodnevnimi obiskovalci kotla, je rekel: »Dobro delajo na trasi, saj je kotel vsak dan prazan.« Bolničar M u jo Herič iz Sarajeva mi je zaupal, da kljub težkemu delu za zdaj ni bilo prask, le na začetku je bilo precej žuljev. Nedžad Tabak iz Sarajeva, Sead Tupkušič iz Tuzfle, Cvetan Ničevski iz Skopja, Ruž-dija P i jamic iz Titograda, Fazlj Neziraj iz Oreševca in številni drugi fantje so zatrjevali, da se bodo še posebno radi spominjali obnavljanja ceste na Pokljuko in življenja v taboru na Krnici. Potem smo med pogovorom zmotiđi predsednika Kajdiža. »Zelo sem zadovoljen z gradnjo oziroma obnavljanjem ceste na Pokljuko. Zato se borno v prihodnje prav gotovo skušali še dogovarjati z JLA za nekatere skupne akcije.« Pavel Tolar, direktor GG Bled pa je povedat), da niso pričakovali, da bo teren ponekod taiko težaven. Toda z mehanizacijo in pripadniki JLA g;a kar hitro in dobro zmagujejo. »Težave nam delajo le nekateri turisti in gobarji, ki ne upoštevajo( da je cesta zaprta. Z osebnimi arvtomolbili rinejo na Pokljuko in nas kar precej ovirajo pri delu. Pa še to zapišite. Franc Berh iz Sevnice: »Pravijo, da sem med najboljši«" v enoti majorja Jovanoviča-No, delo ni ravno pretežko-Upam, da bom kmalu dvigat zastavo.« da z enotami JLA res dobro sodelujemo in napredujemo-Škoda je le, da bo zimanj" kalo denarja za ureditev celotne ceste. Prihodnje teto bomo zaito skušali i zbrati denar, da bomo z deli nadaljevali.« Predsednik krajevne skupnosti Gorje pa je pripomnil »Ta cesta je res zelo po~ membna za nadaljnji razvoj turizma v občini. Zato bomo prebivalci Gori j tudi v P1"'" hodnje podpirali prizadevanja občine in organizacij, da jo čimprej v celoti uredijo-" Dan se se je že nagibal * večeru itn fantje so se že pi"1" pravljali k počitku. Drugo jutro so morali biti namreč že ob 6. uri na gradbišču. Postovi li smo se. Pred odhodom so nas povabili, da jih še kdaj obiščemo. Oblju* bili smo jim in jim zaželel čimveč uspehov pri obnavljanju pokljuške ceste. A. žalar Pred dobrim mesecem je Gozdno gospodarstvo Bled za6;lo obnavljati del ceste na Pokljuko. Pisali pa smo, da pri obnavljanju sodelujejo tudi pripadniki jugoslovanske ljudske armade. Letos nameravajo obnoviti odsek od Krnice do Zatrnika oziroma priti čim bliže Zatrniku, Viljem Verč iz Ajdovščine: »V torek je minilo 12 mesecev odkar sem v JLA. Na služenju vojaškega roka je delo na Krnici zame prijetna sprememba.« Turistična prihodnost Smlednika, Valburge Ob že znanih Zbiljah imata tudi Smlednik in Valburga z okolico precejšnje možnosti za razvoj turizma Zbilje so s svojim jezerom za pregrado elektrarne že znane širom po domovini in tudi zunaj njenih meja. Ne samo zaradi kopanja in čolnarjenja, ampak tudi zaradi izredno bogatega zaroda be-llc ln postrvi. V jezeru ne namakajo trnkov samo domači ^'biči, ampak zahajajo sem tudi ribiči iz oddaljenejših *rajev Slovenije in Jugoslavije ter tujci, ki za tri stare tisočake (toliko namreč stane dnevna ribiška dovolilni- I ca) tešijo svoje ribiške stra- ! sti. Ob našem obisku nam je Upravnik turističnega doma, ki stoji med zelenjem stresaj od jezera, Maks Mohar P°jasnil, da obišče Zbiljsko Jezero največ ljudi ob sobo «n m nedeljah, in to ob popoldanskem času. Letos so f izdali okrog 1100 ribiških onevmh kart. Največ lovijo Postrvi in belice, ščuke pa so Jfzeru bolj redke Ulov je različen. Zgodi se, da ribe dan sP,oh ™ »pri--lemljejo«, nasprotno pa se Mohor spominja, da je ribič Lojze Bresar že ujel 4 kilograme težko postrv. V turi-»tienem domu ribičem plen Pp. želji tudi spečejo. Precej obiskovalcev Zbilj se hoče **> jezeru voziti z motornimi eolni. Vendar obstaja zaradi rib in ribičev določena orne-J'Jev, ki jo je sprejela šišenska občinska skupščina. Na Jezeru je dovoljena vožnja z motornim čolnom, katerega moč ne p resega 50 kubi kov, za močnejše stroje pa je potrebno posebno dovoljenje Pristojnega organa na občini ^Jubljana-Siška. Da bi bilo za ooiskovalce Zbilj še bolj za-avno, prireja turistično rtn Y° vsako nedeljo popol-, družabno prireditev Ve-^o popoldne ob Zbiljskom J zeru s plesom, na katerem t ;'V . ansambel Metoda iz LJubljane s pevcem. Med kraml janjem s Tončki-nim možem Tonetom smo izvedeli, da so začeli urejevati tudi smledniški grad. Obstajajo resnične možnosti, da bo grad drugo leto restavri-ran in bo v njem tudi atraktivna restavracija v starem »grajskem« slogu. Ta in avtomatsko kegljišče, ki ga namerava urediti gostišče Val-burga (nad njim bo terasa s 150 sedeži) bo za smledniški konec velika pridobitev. Sam kraj leži povrhu sredi trikotnika, ki ga tvorijo Kamnik, Kranj in Ljubljana, kamor vodijo lepe asfaltne ceste. Do ' Kamnika je 11 kilometrov, do Kranja 10, do Ljubljane pa 12 kilometrov. V KAMPU DRAGOČAJNA V savski soteski Zarica pri j vasi Gragočajna, dober kilometer od Valburge, leži kamp Zarica. Preden smo poiskali upravnika in receptorja kampa Jožeta Stareta, smo se sprehodili po šotorskem naselju in ugotovili, da je kar lepo urejeno. Kamp ima okrepčevalnico, sanitarije in lahek dostop do savske struge. Našli smo Stareta, dolgoletnega turističnega delavca, ki se je razgovorih »Prve goste smo sprejeli po prvomajskih praznikih. Večina jih stanuje v kampu, ostali pa so v zasebnih turističnih sobah. Letošnja turistična sezona je kar v redu, čeprav ni češkoslovaških turistov. Vsekakor se pozna reklama, saj smo naš kamp propagirali v Miinchnu, Stuttgartu in Hamburgu, čeprav še vedno mislim, da damo za reklamo premalo. Preveč stiskamo, čeprav vemo, da za reklamo ni nikoli preveč denarja. Ob VALBURGA: KMALU BO TUDI AVTOMATSKO KEGLJIŠČE Ustavili smo se v Valburgi .gostišču, ki se imenuje po Trv x,' Niegova lastnica je zan a žli,ulra- Lokal je bili s~ dobri dve leti preden in 8a je »usmilila« žlindrova n za Popolno popravilo ter , o notranjo opremo pora-, 'a Prek 15 milijonov starih "inarjev. Gostišče je danes nrikf*_Vzorno urejeno. Ima sam ° 150 sedežev, od tega kaj1*0 V ,Salonu Približno 100, Ve>. Je izredno primerno za bavlf £kuPins,ka kosila in za-stisT Razen tega, da ima go-Valburga dobro kutnih z znano domačo potico . Prekmursko gibanico, pa Pra t*^11 tudi kozarček avega dolenjskega cvička. Kamp v Dragočajnl je dobro obiskan. — Foto: J. KoŠnjek glavnih cestah bi lahko postavili vsaj skromne opozorilne table. Doslej smo imeli 1400 gostov, in sicer iz Ho-landije, Francije, Nemčije in Anglije. Pri nas se zadržujejo najdlje 6 tednov, največ pa je takih, ki so v kampu teden ali dva. V Dragočajni ni gostišča. Ali gostje kuhajo sami? »Precej kuhajo sami. V vasi dobijo kruh, jajca, mleko, solato, sir, maslo itd., kdaj pa oddidej o tudi v kranjsko samopostrežno ali v gostišči Valburga in Zorman. V glavnem so s hrano zadovolj-ni.« Kaj pa okrepčevalnica, ki j je postavljena v kampu? »Bolje bi bilo, če je ne bi bilo. Namenjena je le gostom kampa, sem pa zahajajo tudi ostali in ko so v »rožicah«, kalijo mir, ki ga gostje potrebujejo. Na ta račun sem slišal že marsikatero pritožbo. Okrepčevalnico bi morali postaviti drugje, na tako mesto, da s kampom ne bi imela zveze.« In kakšne so cene za kampiranje. »En dan kampiranja velja za dve osebi 10 dinarjev, za tri pa 14 dinarjev. V kampu smo lani uredili tuše in sanitarije, tako da je prostor sedaj za silo le urejen.« Torej, omenjeni kraji ob i Savi svetu niso več neznani, i Njihova lega, številne znamenitosti in sorazmerno dobre ceste omogočajo, da bomo čez čas o njih slišali še kaj več. Besedilo in slike J. Košnjek Gostje se radi ustavijo v gostilni Valburga Prikazali so reševanje in tehniko plezanja Člani alpinističnega odseka planinskega društva Radovljica so minulo nedeljo skupno s postajo gorske reševalne službe pri gradu Kamen pri Begunjah prikazali reševanje ponesrečencev v gorah, s sodobnimi reševalnimi napravami. Prikazali pa so tudi tehniko plezanja, od lažjega do najtežjega oziroma od najtežje težavnostne stopnje. Ta zanimiv iin poučen prikaz si je ogledalo zelo veliko ljudi iz Radovljice in tamkajšnjih okoliških krajev. —an Posvet gorenjskih planinskih društev V četrtek, 27. avgusta, je biil v dijaškem domu v Kranju posvet gorenjskih planinskih društev. Glavna tema razprave je bil program in izvedba praznovanja letošnjega drugega dneva planin- cev, ki ga bodo praznovali 13. septembra. Na posvetovanju so bili tudi predstavniki mladinskih planinskih odsekov. Razpravljali so o delu mladine v planinski zvezi. — an Kdaj in kje loški a v toka m p člani škofjeloškega turističnega društva se že dolgo časa zavzemajo, da bi v okolici njihovega mesta postavili prostor za taborjenje motoriziranih gostov. Po prvotni varianti bi postavili potrebne objekte pni Meji na Sorškem polju. Zaradi sprememb v, načrtovanju cestnega omreži ja pa omenjena lokacija verjetno ne bo izkoriščena. Po zadnjih predvidevanjih naj bi se avtomobil isti ustavljali ob jeprški cerkvi> kjer bi na travniku uredili prostor za kampiranje. Tod bo v bli-nji prihodnosti zgrajeno tudi sodobno križišče z odcepom za škof jo Loko. Resda je cesta med Kranjem in Ljubljano ena najbolj prometnih, vendar je le vprašanje, koliko gostov iz avtokampa se bo odlooiilo za ogled starodavne Loke. Zato turistično društvo še ni zavrglo ideje o postavitvi tabornega prostora v bližini Papirnice. Pri tem računajo, da bi biki z izgradnjo sodobne hitre ceste med Kranjem in Škofjo Loko mogoče marsikaterega turista že v Kranju usmeriti v mesto pod Lubnikom. S tem namenom bodo že sedaj poskrbeli za izboljšanje opozorilnih tabel na Laborah in poskušali prestaviti reklamno tablo za Lo. ko iz Jeprce na ravnino nad medvoškim klancem, A. Igličar SLOVENSKI SAMORASTNIKI RAZSTAVLJAJO V VILI BLED — Pod naslovom Slovenski samorastniki je Moderna galerija iz Ljubljane pripravila razstavo v vili Bled. Razstavo so odprli 14. julija in bo trajala do 6. septembra. Svoja dela razstavljajo Jože Horvat-Jaki iz Nazarij pri Celju, Viktor Magyar iz Velike Loke pri Trebnjem, Polde Mihelič iz Litije, Greta Pečnik iz Pirana, Jože Peternelj z Dobračevega pri Žireh na Gorenjskem, Konrad Peter-nelj Iz Nove vasi pri Žireh, Anton Plemelj iz Ljubljane, Anton Repnik iz Mute ob Dravi, lože Svetina iz Zavodenj pri Šoštanju in Tone Svetina z Bleda. Razstavo so si ogledali že itevilni domači in tuji obiskovalci. — A. Ž. — Foto: F. Perdan III. mednarodni festival športnih in turističnih filmov Film o mehiški olimpiadi samo v Kranju Od 8. do 13. septembra bo v kinu Center v Kranju III. mednarodni festival športnih In turističnih filmov. Sredi letošnjega avgusta je umrla pesnica in prevajalka Herimricha Heimeja, svojega daljnega 9orodinika< Ada Hay-ne. Pokojina je bila po rodu iz Kranja. Njen prapraded je bil Antom Hayne (1761-1823), mesffaroi kirurg, prastric njen pa profesor Anton Hayne (1768-1853), slilkar najlepše panoramske podobe Kranja iz dobe romantike. S pesmi-kom Heiriejem, ki je bil potomec haninoverske veje Hay-nejev, je vezala Ado moška krvna linija: njen praded Emaninel Hayne (1769—1843) je bil Heinrichov bratranec. Ada Hayme, po poklicu pro-flesoriica-romianiiistka, je bila poročana s slovenskim pesnikom Igom Grudnom. Njuna hčerka Marija, por. Popov i ć, živi v Beogradu. O pokojni kmj'iževroioi, ki izvira iz tako znamenitega rodu, bomo v eni prihodrnjih fitervculk Smovanj objavili obsežnejšo študijo. C. Z. Na festivalu se bo predstavilo prek 100 športnih in turističnih filmov iz 30 dežel sveta. Edinstvena prireditev v Kranju pa ne bo zanimiva samo za ljubitelje športnih In turističnih filmov, ampak bodo prišli na svoj račun tudi filatelisti. Podjetje za PPT promet iz Kranja se je odločilo izdati poseben poštni žig z motivom festivala, ki ga bodo med 8. in 13. septembrom uporabljali na kranjski pošti. Na II. festivalu 1968. leta so med drugimi prikazali tudi film o zimski olimpiadi v Grenoblu in o Športnih igrah na vodi. Filma sta bila gosta festivala. Letos pa bo zasedel častno mesto film o olimpijskih igrah v Mehiki, ki ga je režiral Alberto Issac. Film je posnet v barvni clnemascop tehniki. Ustvarjali so ga z najbolj mogočno tehniko, saj je 81 (!) snemalcev, med njimi so mnogi za svoje filmske stvaritve že prejeli Oscarja, porabilo prek 400.000 metrov filmskega traku. Brez dvoma je film o mehiški olimpiadi najdražji in najveličastnejši film o športnem dogodku, saj po mnenju strokovnjakov prekaša podobnega o olimpijskih ig-rh v Tokiu. Zanimivo nri tr— f'Hu je, da ga r»' c'Vunlti no- beno distr"vitersko podjetje v Jugoslaviji, sal znaša odkupna cena 15.000 ameriških dolarjev. Prav zato ga bodo v Jugoslaviji predvajali samo v Kranju, in sicer na predvečer začetka festivala 7. septembra ob 20. uri v kinu Center. Vstopnice bodo veljale 5 do 6 dinarjev. J. Košnjek V 32 snemaln i h dtneh je režiser in scenarist Vojko Du-letie končal snemanje svojega celovečernega lfiiima Na klancu po istoimenski Cankarjevi literarni predilogi. Film so skoraj v celoti posneli na Bledu in v okolici, kjer je režiser v neposredni bližini cerkve na Riklijevi cesti našel hišo, v kateri so posneli notranje prizore. Dogodki v naravi pa so posneli v Vintgarju, Selu, Ribnem in ostali okolici Bleda. Snemali so tudi na Vrhniki in v Ljubljani. Glavne vloge v filmu so zaigrali Štefanija Drolčeva, Janez Bermež, Tone Kuntner, Ivan Jezemik in Lučka Ur-šič. V stranskih vlogah je igralo še okrog 70 igralcev. Producent filma je ljubljansko distribucijsko podjetje Vesna film, sredstva za film je prispeval Sklad za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov. Premiera filma bo proti koncu leta v prenovljenem kinu Uni-on v Ljubljani. M. Hudovernik Svet šole Oš BLED razpisuje delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA PU ali P za določan čas od 5. 9. — 2.9. 10. 1970 z 22-urno za poslitvijo, nato do 17. marca z 9-urno tedensko zaposlitvijo. Kandidati naj se prijavijo takoj! Svet osnovne šole Bled Prizor iz filma o mehiški olimpiadi Nova knjiga Lojzeta Zupanca Pred nedavnim je izšla nova knjiga znanega škofjeloškega pisatelja, avtorja številnih pravljic in povesti, Lojzeta Zupanca. Novo knjigo z naslovom Ančka Mikoljeva je Zupane, kot že vrsto svojih del, posvetil rodni belokranjski zemlji in njenim ljudem. Povest ni le pripo- ved o usodi glavne junakinje Ančke Mikoljeve, ampak celovita podoba belokranjske vasi v razburkanih dneh naše revolucije. Kritiki ocenjujejo novo Zupančičevo knjigo kot zelo uspelo; posebno hvalijo poglobljene orise oseb in barvit jezik. -ib Vojko Duletic končal snemanje Ada Hayne 650 let Tržiča Srečanje mladih planincev na Pokljuki v Rudnem polju se je v petek,* 28. avgusta, začelo veUko srečanje mladih planincev, na. katerem sodeluje cč sto pionirjev iz vse Jugoslavije. V nedeljo, ko bodo Programu osrednje slovesnosti, bo prišlo na Pokljuko ^ 200 slovenskih pionirjev, ki so uspešno "tekmovali za značko »pionir planinec«. Tega doslej največjega mladinskega srečanja v gorah se bodo udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije in gorenjskih planinskih društev. -an Deset tisoč obiskovalcev v domu TVD Partizan na Č v v katerem so pred zadkom glavne turistične sezone uredili disko klub in je oaprt od 1. julija letos, so ginuli torek zvečer zabeležili ^ ^esettisočega obiskovalca, i? J® bil Franc Urbanček iz anJa. V disko klubu se vsak večer zbirajo mladi z Gorenjske in tudi iz Ljubljane. Obiščejo pa ga tu-ti tuji turisti; med njimi največkrat Nemci, Nizozemci in Italijani. V kltsbu so nastopil tudi že Mladi levi, Minerve in drugi znani ansambli. Prvošolčki so drugI Šuštarska nedelja -oživljanje starega izročila Mod večjimi prireditvami, ki se med letom zvrstijo v Tržiču, ima šuštarska nedelja posebno mesto. Tudi druge prireditve — v mislih imamo smučarska tekmovanja na Zelenici, potem tekmovanje v motokrosu, vsakoletni športni teden, tržiške poletne igre in še kaj — imajo odlične organizacijske prijeme, zaradi katerih so zaslovele širom po domovini in zaradi katerih pritegnejo množice gledalčev, šuštarska nedelja — prva nedelja v septembru — pa ima le nekaj posebnega na sebi: sloni na temeljih stare domače tradicije nekdaj tako močnega čevljarskega ceha in ima svoje korenine trdno zasidrane prav v tržiških tleh. Zato si prireditelji šuštarske nedelje prizadevajo, da bi bilo jedro prireditev, ki se zvrste od jutra do večera na šuštarsko nedeljo v Tržiču, čimbolj verno zrcalo nekdanjih navad ki so se med obrtniki čevljarske stroke ohranile prav v naše stoletje, ko se je sloves tržiške obutve prenesel na tovarno Peko. Letos se Tržič pripravlja na drago šuštarsko nedeljo. Lanski prvi poskus je pokazal — čeprav je bil prireditelj šuštarske nedelje Turistično društvo v Tržiču še brez vsakih poprejšnjih izkušenj in se je moral pač boriti z najrazličnejšimi začetnimi težavami — da utegne šuštarska nedelja kot specifična tržaška prireditev vzbujati veliko zanimanje in da jo kaže razviti v širokopo-tezno atraktivno prireditev. Okvirni načrt za izvedbo šuštarske nedelje je ostal tudi letos v glavnem podoben lanskemu. Trg svobode dobi ta dan podobo tržnega prostora prejšnjih stoletij. Vzdolž trga se na obeh straneh vrstijo stojnice, na katerih prevladuje seveda najrazličnejša obutev, pa naj bodo to tovarniški izdelki — tržiiškj tovarni Peko se bodo letos pridružile tudi druge gorenjske tovarne obutve — Se nekaj dni in počitnic bo konec. Razrede, ko so vse poletje osamljeni počivali, bo napolnil vesel otroški klepet, šolarji bodo prinesli vanje dih poletja in morja, pripovedovanje bo živo kot tok gorskega potočka, ob katerem so taborili. Med njimi-bodo zacvetele rumene rute prvošolčkov, ki bodo čez nekaj dni prvič prestopili šolski prag. Povsod bi bili radi sodobni, otroke bi radi vzgajali naj-sodobneje, vendar morajo večino pripomočkov, ne samo zvezkov in knjig, kupiti Starši sami. že ob vpisu otroka v šolo dobe seznam stva-"» ki jih prvošolček potrebuje. V torbici naj bi imel 10 zvezkov, 2 beležki, 2 risalna "sta, treh vrst barvice, barvast papir, stavnico, plastelin, 20 Ploščic in 20 palčic za računanje, lepilo, 4 svinčnike, Poleg tega pa še copate, brisačo in prtiček za malico. Ce jočejo starši vse to kupiti Morajo plačati skoraj 250 ain Cc je v družini en sam otrok, bodo starši že odšteli Ja denar, težje pa je za tiste. Po dva, tri ali več šoloobveznih otrok. Tudi za višje razrede knjige niso rav- ali izdelki zasebnih obrtnikov te stroke. Na stojnicah pa bo moč dobiti tudi vsakovrstno drugo-blago, tako tudi sadje in slaščice, in seveda turistične spominke, saj je vsa prireditev turističnega značaja. Na šuštarsko nedeljo nadalje ne sme manjkati v Tržiču razstava iz zgodovine tržiškega čevljarstva, za katero bo poskrbel muzej, in pa oživljanje spominov iz življenja starih čevljarskih mojstrov ter cehovskega kola. Pri izvedbi teh obredov in še drugih točk sporeda bo sodelovala tudi letos dramska sekcija Svobode. Temu jedru temelječem na tradiciji tržiške čevljarske obrti, se bodo priključile še druge razstave in prireditve: razstava novih modelov tovarne Peko v paviljonu NOB, predvajanje turističnega filma, kuhanje domače specialifete — tržiških bržol, nastopi pevcev, folklorne skupine Karavanke in drugih. Godb bo letos sodelovalo več kot lani. Poleg pi- halnega orkestra iz Tržiča bodo priredile promenadne koncerte ali igrale na prireditvenih prostorih verjetno še godbe iz Žirov, Gorij in Boroveij. Z letošnjo šuštarsko nedeljo bo tovarna Peko združila tudi proslavo 20-Jetnice delavskega samoupravljanja v svojem kolektivu. To proslavo bo kolektiv imel že v soboto popoldne in bo z njo združena družabna prireditev s pio-som še povečala tisto praznično vzdušje v malem trži-škem mestecu, ki bo v njem živelo še ves naslednji dan. S pripravami na šuštarsko nedeljo pa ta teden, ki nas še loči od nje; ne bodo hiteli le turistični delavci, kolektiv tovarne Peko in sodelujoči ansambli, ampak takoretkoč vse tržiško prebivalstvo, zlasti pa gostinski delavci in osebje trgovin. Od teh je še posebno odvisno, s kakšnimi vtisi bodo gostje proti večeru odhajali iz Tržiča. no poceni. September je postal mesec ki se ga starši najbolj bojijo, saj jih otroci vsak dan »olajšajo« vsaj za tisočaka. Treba je plačati članarino v raznih krožkih, kupiti šolske zvezke, prispevati za šolsko ekskurzijo itd. O tem, da bi otroci knjige, zvezke in druge šolske potrebščine dobili v šoli smo že veliko razpravljali. Za izvedbo v tega načrta bi potrebovali veliko denarja, šole ga nimajo, nima ga občina in republike, morajo pa ga imeti starši. L. Bogataj PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA ^ov model šolske,torbe za nižje razrede osnovne šole — Danes se mi je nekaj lepega sanjalo! — Kaj pa? — Da je pogorela Šola! J. Rakovec mm S) Boljše ozračje Konec prejšnjega tedna so se v Moskvi sestali partijski in državni voditelji članic varšavskega pakta — Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Njihov sestanek je trajal pet ur in pol, posvečen pa je bi! samo odnosom med evropskimi socialističnimi državami in Zahodno Nemčijo. Po sklenitvi sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo je namreč nastal povsem nov položaj. Socialistične države na čelu s Sovjetsko zvezo so več kot dvajset let prikazovale Zahodno Nemčijo kot glavno nevarnost za mir v Evropi in za popuščanje mednarodne napetosti. Toda zdaj ko je Zahodna Nemčija v pdgodbi s Sovjetsko zvezo slovesno obljlubila, da bo spoštovala sedanje meje v Evropi, so se odprla vrata za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in vsemi socialističnimi državami. V Moskvi so se sestali prav zato, da bi se dogovorili, kako se bodo v bodoče pogajali z Zahodnimi Nemci, kajti vse socialistične države so močno zainteresirane, da bi se njihovi odnosi z Bonnom izboljšali. Od tega si namreč obetajo velike gospodarske koristi. Podobne pogodbe kot s Sovjetsko zvezo bo Zahodna Nemčija najbrž že kmalu sklenila tudi s Poljsko, češkoslovaško in Madžarsko. V glavnem ves svet poce-njuje, da bo v Evropi Ttdaj prišlo do hitrejšega popuščanja napetosti med Zahodom in Vzhodom. Hkrati pa večina komentatorjev tudi opo-zarjaj da so zdaj š še lotos Vključijo v uk. Zato tudi zelo redno obiskujejo pouk. Vse kaže, da bo večina učencev razred izdelala. Stroške šolanja nosi Zavod za zaposlovanje, in to 25%, 75% pa plačajo podjetja, ki bodo sprejela vajence, seveda, če bodo uspešno končali šolo. lb i Varčujmo za traktor in ■ poljedelske _ stroje Gorenjski kreditni lianki ■ A . .. ,'i.L ri ■'■ ■• i ■ ti* ^ ljudje in d o g o d k i k i Ansambel Lojzeta Slaka Tokrat ga predstavljamo bralcem Glasa pred veliko turnejo po Ameriki in Kanadi Slovenci ljubimo glasbo, pa naj gre za zabavno ali n h° °' ne P°zna Slakov, Avsenikov in podob- en ansamblov? Smo pač narod dobre volje, ka' |VSC b' ,ahko rek,i ° »granju ansambla Lojzeta Sla ii- i i "as sPorninJa na kmečke neveste, vinsko trto, /v l vinsko trto, na lica rdeča, na odmev • ' °v prek dobrav, na zvonek smeh in fantov žvižg... ako sodj ljudski glas o igranju najbolj priljubljenega ra t mb,a V S,ovenW P°d vodstvom Lojzeta Slaka, ki 2 eguje diatonično harmoniko. Razen njega sta v in-'i-ujuentalnem triu še Niko Zlobko, ki igra kitaro in st3 ,"et' in basit Franc Sever. Vokalni kvintet pa se-lavljajo Janez Kalan, Andrej Bergant, Janez Dolenc, p°Ze s»frer in Janez Habjan. Pevski kvintet Fantje s pevP.r°tna so doma s Praprotna blizu Škofje Loke. Ti C1 so Precej popestrili zakladnico narodnozabavnih ^apevov in so sestavni del ansambla Lojzeta Slaka, govorili smo se z vodjo ansambla Lojzetom Slakom. • Datum in kraj rojstva: 1532 u" scm se 23. julija re. v J . nedaleč od Trške gonj Pe?S,ci J"rdankal pri Mir-bol ' TrŠka gora je siin-skeni, 8a lepega na Dolenj- * poročeni? deS€ti».POročen sem in imava "etnega sinka Slavka.« # Kaj ste po poklicu? »Po poklicu sem tapetnik, bolj kot to pa sem harmonikar, saj sem prej prijel za harmoniko kot za svinčnik.« # Prvi stik z glasbo? »Dobil sem ga prj stricu, vaškem godcu Ludviku Barbi. Le-1 a je veliko preigral na ohcetih in tu je našel svoj način igranja in pričaral vsako vižo kar se da po domače.« £ Kdaj ste začeli nastopati? »Predi več leti s še tremi brati. To je bil kvartet bratov Slak. Poznali so nas po vsej Dolenjski. Tudi na radiu smo že snemali. Ker pa so morali fantje k vojakom, je ansambel razpadel.« 0 Kdaj je bil osnovam trio v sedanji sestavi? »Začetki segajo v leto 1963. Nekaj časa je bil samo instrumentalni trio, potem pa sem se ubadal s tem, kako bi osnoval še vokalno skupino. Leto kasneje smo dobili še pevce.« ® Vaš uspeh? »Prvič smo .zablesteli' na Gorenjskem sejmu v Kranju.« £ Potem je šla vaša pot hitro navzgor. Prvo srebrno pčo36o ste osvojili že spomladi t%6, in sicer z melodijo Domači vasici (za 50.000 prodanih plošč), kmalu nato pa za drugo pesem Kadar pa mim' hiš'ce grem ter jeseni 1967 tretjo za pesem Sinko, ne sprašuj, čemu pripisujeta tako nagel vzpon ansambla? »Uspeli smo, ker smo znali zadeti najbolj pomembne značilnosti narodne glasbe. Ujeli smo melodijo starih ljudskih pesmi in jih vnesli v nove skladbe. Zadeli smo ton, tisti ljudski ton, ki ga je prinesla dlatonična harmonika.« 0 O pevcih niste še nič povedali? »Rad bi povedal to, da se je o njih zelo malo pisalo in da so vredni veliko večje pozornosti. Fantje s Praprotna so s svojimi lepimi in preprostimi glasovi veliko prispevali k uspehu ansambla.« • Koliko skladb ste do sedaj napisali? »Do sedaj sem jih napisal že več kot sto.« # Kdo so vam vzorniki na področju narodno zabavne glasbe? »Vsekakor Avgust Stanko in Fantje na vasi. Avgust Stanko pa ni samo starosta slovenskih harmonikarjev, ampak je še vedno nedosegljiv izvajalec narodnih viž.« 4) Kaiko so vas sprejeli poslušalci? »Najbolj smo računali na Dolenjsko, vendar smo se zmotili. Menili smo, da nas drugje ne bodo radi poslušali. Toda vsi Slovenci, naj si bodo Gorenjci, Štajerci, Prek-murci itd. ... vsi so naSo glasbo sprejeli z navdušenjem.« Lojze Slak prav rad pokaže v svojem stanovanju v Šiški, Vodnikova 304 zlat disk v razkošnem etuiju, postreže pa s cvičkom iz Gadove peči. Razen zlate ptice ima še tri dragocena priznanja. Lani decembra pa so prejeli kot najpopularnejši narodno-zabavni ansambel v Sloveniji Helidonovo lastavico. Bili so prijetno presenečeni nad uspehom oziroma akcijo slovenske tedenske revije Antene. Zlato ptico pa so Slaki prejeli za rrtilijon prodanih plošč doma in v tujini. Svečanost je bila v Jugotonovem centru v Zagrebu, Slaki so priznali, da imajo mnogo ljubiteljev tudi v sosednjih republikah. S Kje vse ste že gostovali? »Prepotovali smo velik del Italije, Nizozemske, Avstrije, Francije in Nemčije.« 9 Te dni greste na turnejo po Ameriki in Kanadi? »Da, odpotujemo 1. septembra, in sicer za dva meseca. Gostovali bomo pri naših izseljencih in imeli okrog 40 koncertov. Koncerte nam pripravlja Izseljenska matica v Ljubljani s slovenskimi podjetji. Napovedali so obisk približno 50.00 obiskovalcev.« § Vas kaj skrbi polet čez lužo, ko boste imeli s sabo tri- in štiri tonske harmonike? »če bo potrebno, bomo pa kakšno tono odvrgli!« ® In kako vam gredo v službe na roko glede turneje? »Do sedaj je šlo vse kar v redu, le za turnejo so bile manjše ovire.?'. Že več kot šest let sodijo plošče, s katerih ovitkov so smehljajo Slakovi fantje v pisanih narodnih nošah, med najbolj iskano tovrstno blago. Kupujejo jih stari in mladi, kmetje, uslužbenci, delavci, gospodinje: Do sedaj so Slaki izdali deset plošč. Izvedeli smo, da bo izšla LP plošča pri Helidonu v Ljubljani že novembra, ker bodo prvo naklado odpeljali s seboj na turnejo. Posloviti sem se moral, ker je Lojze Slak imel zopet sestanek v Ljubljani, tokrat na Izseljenski matici glede odhoda, koncertov itd. ... Zaželel sem mu še veliko uspeha v prihodnje, veliko novih plošč, srečno vožnjo v Ameriko in nazaj. Po povratku v domovino pa mi je obljubil, da bo povedal marsikaj zanimivega s poti in koncertov posebej za naše bralce. J. Kuhar rfii %p — Oh, ti si tu, draga? V kopalkah ste si vse ženske tako podobne... — Moj mož ima strašno rad podvodni ribolov — In zakaj naj bi sedaj iskal še tvojo mater? - če si danes kuhala po francoskem receptu, potem je bila gotovo kaka napaka v prevodu .. . Potem so vojake zaprli na ladje, toda Norvežana sta od pijanih mornarjev zvedela, da so vojakom razdelili tople obleke, v katerih naj bi kljubovali arktičnemu mrazu. »Naša usoda se bo odločala na Norveškem,« je dejal Hitler admiralu Raederju. »To deželo moramo ubraniti za vsako ceno.« Križarkam Scharnhorst, Gneisenau in Prinz Eugen, ki so bile zasidrane v Brestu, so ukazali, naj prebijejo britansko blokado v Kanalu in iz-plujejo v Baltiško morje. Posrečilo se jim je. Konec meseca sta Berg in Klausen poslala kratko sporočilo: »Ladjevje je izplulo.« Iz-vidniška letala Luftvvaffe so se takoj pognala v zrak in preiskala Severno morje od škotske do Norveške, vendar armade niso nikjer opazili. Zdelo se je, kot da bi jo bilo pogoltnilo morje.* Armado so odkrili, ko je plula proti jugu. Reader bi jo bil lahko razbil na drobne kosce. Njegove podmornice so potopile za približno 700.000 ton zavezniškega ladjevja na mesec, kar je bilo veliko več, kot pa je bila zmogljivost vseh britanskih in ameriških ladjedelnic, če bi delale z vso zmogljivostjo. Poglavitno je bilo, da bi zvedeli, kam neki so bili konvoji namenjeni. Berlin je bil prepričan, da bodo ladje vrgle sidra v Dakarju, in tako je poslal Raeder svoje podmornice v Dakar, kjer so pripravile past, ki je bila podobna gnezdu strupenih kač, toda armada je skozi gibraltarsko ožino zavila v Sredozemsko morje. Sovražnikovim očem se vseeno ni mogla izmuzniti. V Algecirasu, na drugi strani znamenite gibraltarske skale, je imel Abvvehr svojo opazovalnico, ki je bila opremljena s takšnimi optičnimi instrumenti, da je bilo mogoče ladje in njihove premike opazovati tudi ponoči. Berlin je bil takoj obveščen. Poročila je dobil nekaj dni preden so se zavezniki izkrcali v severni Afriki, toda druga Canaris in Schellenberg med jutranjo jež° primerjala svoje obveščevalne podatke. Canaris je menil, da so velika ruska industrij' ska središča povezana z železniškim omrežje11 z enotirnimi progami, medtem ko je Schf>'' lenberg trdil, da so povezana z dvotirnirt'1 progami. Glede na to, kdo izmed njiju je prav, je lahko sovjetski gospodarski pote'1' cial močno variiral. Presenetljiv prizor —■ v<> ditelja dveh nemških obveščevalnih služb dita po drevoredu in se ne moreta zedi111" o tako življenjsko pomembnem vprašanju! In rezultat tega je bila tragedija. 10. avgU' sta je načelnik nemškega generalnega štaba* generalni polkovnik Franz Halder zapis*1' »Naša predvidevanja so temeljila na tem, 0e' vide in ker je bilo njihovo poznavanje oz***1 lja več kot pomanjkijivo; z izvidniškimi le<4 li so morali zbirati najosnovnejše zem ljep'f ne podatke o deželi, ki so jo hoteli podja«"111, ti. (Iz knjige G. F. Hudsona: The Hard Bitter Peace, Pali Mali Press, London, I96' str. 178 — op. prev.) 16. nadaljevanje RADIO Poročila poslušajte vsak dan ?? 6., 7., 10., 12., 13., 15., *J;» }2-> 23., in 24. uri ter ra-a,jski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. url ter radijski dnevnik ob 9., u-> 15., 17., 22., 23. in 19.30. o 29. AVGUSTA 9 oV PGlasbcna matineja — nH f.4 tni5ko popotovanje an« u?1 d0 strani ~ 925 Z ansambl, domačih napevov - svL arovafnica sava radij-s* m poslušalcem - 10.15 Pri ~ 1100 Turistični napotki za tuje goste - 12.00 M»ih našnji dan ~ 12.10 "a ?na revija naših pevcev 12 4n u , metijski nasveti — kinr* - 17 05 Gremo v Z*? ~ 17-45 Ansambel orglic lo.UO Aktulanosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo - 18.45 S knjižnega ga — i9_i5 Mnute z ansam-J10^ Milana Križana — 20.00 i; er z napovedovalcem Viljem Vodopivccm — 20.30 ^abavna radijska igra - 22.20 23 05 c Za naše izseljence -• f ^ pesmijo in plesom v n°vt teden Dr»gl spored lAl30 počitnice in glasba - — i* f/? priietQo razvedrilo 17« k? Sobotni mozaik — p-f ,Naš Podlistek - 18.40 Več 01111111 iz studia 14- 19.05 nih melodijah in ples- - 20"S?? ~ 20 05 Svot * mi Plon Komorni zbor iz Pam-ri„t"e ~~ 20-45 Večer s teno-m Antonom Dermoto - Izdaja in tiska CP »Go-jenjski tisk« Kranj, Ulica ur^rT e - Naslov Kr, . in "Prave lista: 22?' Tr* evolucije 1 "tavba občinske skupšči-• — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 - Te-21 2? redakcija 21-835 Ion i uprava lista- ma-sl,,fuSna ln naročniška „"Zba 22-152. - Naročni-tetna 32 polletna 16 s« ' Cena za eno številko ^.Para. Mali oglasi: be-10«/ dm- naročniki Imajo (M. p0pusta. Neplačanih K«asov ne objavljamo O 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 23.30 Od Bacha do Ravela — 23.55 Iz slovenske poezije 30. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 . Radijska igra za otroke — | 8.36 Iz mladinske orkestralne j glabe — 9.05 Srečanje v stu- t diu 14 —* 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslu- i šalci čestitajo in pozdravljajo 1 — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 1330 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Igra pihalni ansambel pod vodstvom Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Radijska igra — 16.47 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse DrugI spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Npdeljski simfonični koncert — 13.30 Počitnice in glasba — 14.00 Z orkestrom Henry Marcini — 14.25 Radi ste jih poslušali — 15:00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 j Plesni zvoki — 18.00 Odlomki j iz operet — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih i revij — 19.40 Na tekočem traku — 20.05 športni dogodki j dneva — 20.50 Večerna nedelj- j ska reportaža — 21.00 Glasba t Španije in Latinske Amerike — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 31. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Franz Thon — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — j 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije iz musicalov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z j ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Boris Godunov — opera — 21.45 Dve orkestralni skladbi z orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba Drugi spored 13.30 Počitnce in glasba — 14.05 Z majhnimi ansambli — 14.30 S popevkami po svetu ' — 15.00 Pol ure z orkestrom j Paul Mauriat — 16.40 Popev-ke na tekočem traku — 18.40 I Popevke slovenskih avtorjev | ' — 19.05 Ponedeljkova pano- i rama zabavne glasbe — 20.05 j Verdijeve koncertne kancone { — 20.30 Pota našega gospo-1 darstva — 20.40 Za ljubitelje in poznavalce — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši j znanstveniki pred mikrofonom — 23.55 Iz slovenske poezije 1. SEPTEMBRA I 8.10 Operna matineja — 9.05 j Počitniško popotovanje od I strani do strani — 9.25 Slo- j venske narodne in ponarodele pesmi — 9.45 S pihalnim orkestrom Herzberger in Frei-vogel — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz skladb za pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz Španije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Na poti s kitaro — 14.40 Iz slovenskih operet — 15.40 Monologi iz opere Othello — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 j Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vitala 'Ahačiča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.27 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Nočni akordi Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — j 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 Popevke s slovenske C tm pop lestvice — 1535 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni,mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Čajkovski in Borodin — 21.00 V korak s časom — 21.10 Komorne skladbe Mozarta — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Glasba za godala — 23.55 Iz slovenske poezije 2. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja -— 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Slovenske popevke — 9.45 Skladatelji mla- j dini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za I tuje goste — 12.00 Na današ- i nji dan — 12.10 Iz opere črne ' maske — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z orke- j strom stuttgarskega radia — i 14.35 Naši poslušalci čestitajo ' in pozdravljajo — 15 40 Majhen recital violinista Tomaža Lorenza — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktual- ' nosti doma in v svetu — 18.15 . Serenada za pihala — 18.45 j Po galerijah in muzejih — 19.00 Lahko noč, otroci — 1 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 1970 — 21.20 Melodije za razvedrilo — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Plesni • zvoki Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Vedri zvoki — majhni ; ansambli — 14.30 Minute s pevci — 15.00 Z velikim orke- j strom Belgijskega radia — j 16.40 Rezervirano za mlade —■ 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 1').00 Parada zabavne glasbe — 20.05 Slovenske na rodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 3. SEPTEMBRA 8.10 Glasbetia matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.45 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zborovske skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — I 18.00 Aktualnosti doma in v T - H PIJ svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.15 Četrt ure s pevko Majdo Sepe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom VVilija Fantla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Petrom Božičem — 22.15 Komorno glasbeni večer — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Revija popevk — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Glasbeni pejsaži sodobnih skladateljev — 21.00 Naš intervju —• 21.10 Suita za čembalo — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 23.00 Orkester Biedermeycr — 23.55 Iz slovenske poezije , 4. SEPTEMBRA ! 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Narodne pesmi iz francoskih pokrajin — 10.15 Pri vas do-I ma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na da-; našnji dan — 12.10 Sklepni j prizor glasbene drame Somrak bogov — 1230 Kmet j-ski nasveti — 12.40 Z ansam-lom Borisa Franka — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Iz del Franza Leharja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.40 Iz Liszto-vih klavirskih skladb — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Kon-| cert po željah poslušalcev — t 18.00 Aktualnosti doma in v | svetu — 18.15 Dobimo se ob j isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19,00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in po-morščakih -- 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih - 21.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Lahko noč z orkestrom Franck Pourcel Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 še vedno jim radi prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Poj o slo* venski pevci zabavne glasbe — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Plesna glasba — 20.05 Velika scena — 2035 Iz na-iega glasbenega klasicizma — 21.45 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 23 55 Iz slovenske poezije Jase, * Jstila, ffijema Ba za Rvilko Sjlljka ^tKEBB^I" za EEvilko TELEVIZIJA, G 29. AVGUSTA 16.00 Evropsko atletsko prvenstvo za moške (Evrovizi-ja) — 18.15 Obzornik, 18.30 Kljukec tretji, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 T V magazin (RTV Zagreb) — 2135 Propagandna oddaja — 21.37 Skrivnosti morja, 22.07 Močnejše od življenja — serijska film, 23.07 TV kažipot, 2325 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.20 Mladinska igra, 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 30. AVGUSTA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Po domače s Henčkovim ansamblom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) ■— 12.00 Jugoslavija, dober dan (RTV Zagreb) — 14.15 Evropsko atletsko prvenstvo za moške (Evrovizija) — 16.45 Motdkros za veliko nagrado Karlovca (RTV Zagreb) — 18.15 Osamljeni mož — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Ljubezen po kmečko M Lf] — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.25 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 31. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 18.30 Mednarodne motorne dirke v Novi Gorici, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak , 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Darovi sestrične Marije — drama, 22.00 Stop, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Filmi za otroke, 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV H 1. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 14.45 Ponovitev TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.15 Obzornik, 18.30 Medvedov godrnjavček, 18.45 Risanka, 19.00 Melodije iz Bra-šova, 19.30 Alkohol in človeško telo, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tako žalostno srce — francoski film, 21.55 Veliki orkestri ... Poročila (RTV Ljubljana) — Drug) spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do LIJ mraka (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske T V 2. DECEMBRA 9.35 in 14.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžar J:i TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.25 Počitnice v Novigradu (RTV Ljubljana) — 19.05 TV varie-te (RTV Zagreb) — 19.00 Obrežje, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Amfitrion — drama, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 19.50 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 3. SEPTEMBRA 9.35 in 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Za-pojte z nami, 18.45 Risanka, 19.00 Mozaik. 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno-glasbena oddaja s festivala v Montreuxu (RTV Beograd) — 21.25 Kulturne diagonale. 22.05 Dr. Fin-lay — serijski film. 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV LU TRŽNI Jesenice Kranj Tržič PREGLED Jesenice Kranj Tržič solata 3 3,50 2,50 ajdova moka — 5 6 špinača 3 6 8 koruzna moka — 4 6 korenček 2,50 6 4 jajčka 0,70 0,70 0,70 slive 2,60 4 3,60 surovo maslo 24 14 20 jabolka 3,70 1 2 smetana 11 10 10 pomaranče 4,60 5 5,40 orehi 26 30 28 limone 5,40 6 6 klobase 4,70 6 7 česen 8 8 7 sir skuta 5,90 8 6 čebula 3 3,50 3 sladko zelje 1,50 3 2 fižol 4 5 4 breskve 4 4 4,50 1 pesa 1,60 2,50 2 fige — 5 . 4 kumare 2,60 — 1,50 1 paradižnik 3 4 3,70 radič — 4 4 1 krompir 1,10 0,80 1,20 Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 4. SEPTEMBRA 9.35 in 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Obzornik, 18.15 Mc Preetersovo popotovanje — serijski film, 19.05 V središču pozornosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Četrtek — italijanski film, 22.15 Malo jaz, malo ti — quiz, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) Srečke so zadele s končnicami din 50 10 7430 200 25750 L010 090150 10.010 195890 10.000 1 6 38081 1.006 58901 506 454221 10.006 ■< 2 6 70202 1.006 71082 506 297112 150.006 765612 10.006 33 30 05753 500 39653 500 012533 10.030 209593 10.000 649933 10.030 657243 50.000 34 10 194 50 754 100 31894 500 05 10 53565 1.000 54815 500 67965 2.000 360625 10.000 669015 10.000 6 6 53546 506 58616 • 506 719816 10.006 07 20 01807 1.020 28017 500 319417 10.000 327717 10.000 598717 10.000 08 10 88 10 61808 2.010 379738 10.000 586388 10.010 - 39 20 2149 200 82349 500 164849 10.000 Športne prireditve SOBOTA Kranj. — Ob 8. uri na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja nadaljevanje prvenstva Kranjta v -tenisu v vseh kategorijah (še jutri) Ob 16.30 na stadionu Stanka M'lakarja nogometna tekma SNL Triglav : Rudar NEDELJA , Kranj — Ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja košarkaška tekma mladinsko SKL Triglav : Savsko naselje Križe — Ob 10. uri tekma moške LCRL Križe : Krmclj Tržič — Ob 16.30 nogometna tekma ZCNL Tržič : Nova Gorica Duplje — Ob 10. uri rokometna tekma moške LCRL Dufrfje : Sevnica Škofja Loka — Ob 16.30 nogometna tekma ZCNL LTH : Usnjar —dh m t Ti poročili so se ■ V KRANJU Debelak Alojzij in Tubi« Jovanka, Štih Anton in Zrintt* šek Ana, Frelih Viktor in Vi-dic Ana, FrcLili Andrej in Qv-senilk Marija, Geringer Emil in Obed Ivanka ŠKOFJA LOKA Gošnjaik Jožef in Šega N3* da, Jereb Jožef in Jezeršek Doroteja, Krvi na Raijiko »n Trnka Ana, Malavašič An to« iin Pivk Anica 1 TRŽIČ Mozetič Vladimir iin širnen-ko Ada, Rožič Jožef in Žuran Terezija KRANJ Žnidaršič Alojz, roj. 1914, Soničair Jože, roj. 1916, Rav-niihair Leopold, roj. 1911, De-lovec Ivana, roj. 1893, Kogov-šek Marija, roj. 1894 Mati-jašec Marija, roj. 1904, Jereb Maks, roj. 1903, ToporŠ Andrej, roj. 1905, Klemene Kari, roj. 1904 t Poda kar Jože, roj. 1896 ŠKOFJA LOKA Prevodnik Lovro, roj. 1909 TR2IC Čarmam Ivan, roj. 1912 /g® mm loterija Poročilo o žrebanju srečk 35. kola, ki je bilo 27. 8. 1970. Rešitev nagradne križanke 1. FENIKS, 7. AURORA, 12. ANAKOLUT, 14. ORAL, 15. RI, 16. SVINEC, 18. ATE, 19. EGK, 21. IVA, 22. IRTIŠ, 24. MIRNA, 26. AGNAT, 27. KATJA, 28. ORA, 29. ROP, 31. UTA, 32. RUBENS, 35. VE, 36. BIRO, 38. LESKOVEC, 40. AKADEM, 41. TELICA. IZŽREBANI REŠEVALCI Pravilno rešitev nam je poslalo 122 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Friškovcc, Kranj, Smledniška 60 b, 2. nagrado (20 din) prejme Pavla Rozman, Tržič, Bistrica 41, 3. nagrado (10 din) pa prejme Jelica Holchaker, Kranj, Gregorčičeva 6. Nagrade vam bomo Poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. v grški mitologiji gorska vila, 7. poparjen kruh, 13. opremiti z napisi, obescditi film, 15. kontakt, spoj, 16. barva kože, polt na licu (teint), 17. v glasbi sklep, sklepni stavek, 18. občno ime, 21. tonovski način, tudi molekularna teža snovi, izražena v gramih, 22. Nikolaj Pirnat, 23. avtomobilska oznaka za Reko, 24. enaka samoglasnika, 26. avtomobilska oznaka Val jeva, 27. nadev, naplačilo, 29. pripadnik Partizanskega odreda, 34. bokal, stara votla mera za tekočine in žito, 36. žensko iifle (Oremovič), 37. del imena etiopske Prestolnice (Addis Abeba), 39. ženska, ki daje instrukcije ali vodi izvajanje česa, 42. mirujoči del električnega stroja, 43. sol ali ester ocetne kisline. '1 □ rT 2 3 4 5 6 U 7 8 9 10 . (1 12 H ■ 19 16 » 17 18 20 21 22 L Hi ZS 26 27 ~ 28 t* • iS 29 ei HO 30 31 32 33 35 '36 ■ 37 38 ŠT - 5 <.3 NAVPIČNO: 1. rimska boginja rodovitosti, 2. vrsta modernega tiskarskega stroja, 3. starogrški mitološki junak, norveška književnica (Nini); tudi v nemščini izraz za sidro, kotvo, 5. pritrdilnica, 6. ime filmske igralke Nielsen, £ vrsta majhnih konj, 8. Otokar Vavra, 9. barva igralnih *art, 10. najmanjši delec snovi, 11. nuna, 12. hrib pri Beo-?na<*U' 'etenJe> 1®- kratica za lesno industrijsko podjetje, ^ kraj pod Kilimadžarom v južni Keniji, 22. kar je napisalo. označbe z besedami, 25. vrati na koncu njive, 28. italijanska tiskovna družba, 30. azijski veletok, mejna reka med SSSR in Mandžurijo, 31. bikov glas, 32. ljubkovalno ime za očeta, 33. agencija demokratičnega inozemskega tiska, 35. ena-he črke, 38. čebelji izdelek, 40. grška črka, 41. kratica za opus citatum. % Rešitve pošljite do četrtka 3. septem. na naslov: Glas, Trg • revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • 1» 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-Vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled raz-stava akad. slikarja Ljuba Ravnikarja (Stari Kranj). V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na °gled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in raz-s'ava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska r£*zstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ^ galeriji v isti stavbi pa razstavlja slikar E. W. Nemecek iz ^alzburga. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10-—12. in od 17.—19. ure. Kranj CENTER 29. avgusta franc. barv. CS film AGENT X 13 ob 16., 18. j in 20; uri, premiera angl. j barv. filma SKRIVNOST \ STAREGA MLINA ob 22. uri j 30. avgusta amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN ob 9.30., I angl. barv. film SKRIVNOST STAREGA MLINA ob 13. uri, franc. barv. CS film AGENT X 13 ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma . JUŽNA ZVEZDA ob 21. uri | 31. avgusta angl. barv. film SKRIVNOST STAREGA MLINA ob 16., 18. in 20. uri 1. septembra angl. barv. film SKRIVNOST STAREGA MLINA ob 16., in 18. uri, premiera špan. barv. filma BALKON NA MESEČINI ob 20. uri. Kranj STORžIČ 29. avgusta angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO ob 16. uri, amer. barv. VV film TARAS BULJBA ob 18. uri, amer. barv. CS film VELIKI POBEG ob 20.10. 30 avgusta zah. nemški barv. CS film PEKEL V MA-NITORI ob 14. uri,' amer. barv V V film TARAS BULJBA ob 16. in 18.10, amer. film IZGUBLJENA PATRULJA ob 20.10 31. avgusta franc. barv. CS film AGENT X 13 ob 16. in 20.10, amer. barv. VV film TARAS BULJBA ob 18. uri 1. septembra amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITY-JA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 30. avgusta amer. film TARZAN IN NJEGOV SIN ob 17. in 20. uri Tržič 29. avgusta amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 17. uri amer. barv. CS film BEN HUR ob 19. uri 30. avgusta amer. barv. film UJETI V PUŠČAVI ob 16. uri, amer barv CS film BEN HUR ob 18. uri 1. septembra amer. barv. CS film VELIKI MAC LIN-TOCK ob 18. in 20. uri | Kamnik DOM 29. avgusta amer. film IZGUBLJENA PATRULJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ZA VSAKO CENO-ob 22. uri 30. avgusta amer. film IZGUBLJENA PATRULJA ob 10. uri, franc. barv. CS film ŠEHEREZADA ob 15. uri, amer. barv, CS film VELIKI POBEG ob 17. in 20. uri 31. avgusta amer. barv. CS film ZA VSAKO CENO ob 18. in 20. uri. 1. septembra amer. barv. CS film ZA VSAKO CENO ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 29.—30. avgusta nemški barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE 31. avgusta italij.-španski barv. film PET MAŠČEVALCEV 1. septembra franc. barv. film VELIKI MANEVRI Jesenice PLAVŽ 29.—30. avgusta franc. barv. film VELIKI MANEVRI 31. avgusta nemški barv. flm VRAG VZEMI PROFESORJE 1. septembra nemški barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE Dov j e-Mo j s t rana 29. avgusta egipt. barv. film ARABSKA PRINCESA 30. avgusta amer. barv. CS film CAS HEROJEV Kranjska gora 29. avgusta amer. barv. film SAM WHISKEY 30. avgusta amer. barv. film TAKO SE NE RAVNA Z ŽENSKAMI 1. septembra i tali j .-špan. barv. CS film PET MAŠČEVALCEV Javcrnik DELAVSKI DOM 29. avgusta amer. barv. film CAS HEROJEV 30. avgusta amer. barv. film SAM WHISKEY in italij.-špan. barv. film PET MAŠČEVALCEV 6. septembra ŠUŠTARSKA nedelja ri1 w • w v frzicii Velik semenj obutve in usnjene konfekcije po znižanih cenah.- Tržiška bržola, velika veselica s srečelavom Radovljica 29. avgusta itali j .-francoski barv. film OKOVJE GROZE ob 18. uri, amer. barv. film KNEZ BOJEVNIK ob 20r uri 30. avgusta amer. barv. film KNEZ BOJEVNIK ob 16. uri, I amer. barv. film KRVAVI PLEN ob 18. uri, itali j. barv. film NOC JE PRIMERNA ZA KRAJO ob 20. uri 31. avgusta itali.-angl. barv. film SENCA SMRTI ob 18. in 20. uri | 1. septembra amer. barv. i film KATARINA VELIKA ob I 20. uri škofja Loka SORA 29. avgusta itali j. barv. film OPATINJA IZ MONZE ob 18. in 20. uri 30. avgusta italij. barv. film OPATINJA IZ MONZE ob 17. in 20. un 31. avgusta amer. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVI ob 19. uri •1. septembra, franc. barvni CS film NOC VLOMILCEV ob 20. uri Noč na Zblifskem jezeru Turistično društvo Zbiil je 1 bo v nedeljo priredilo tradi-t cionadno turistično prireditev I Noč na Zbiljskem jezeru. Posebna zanimivost prireditve, ki bo že 15. po vrsti, bo I ŽAR zbiljske noči s kresom j na vodi in ognjemetom. Obi-I skovalcem bo že od 14. ure d?lje Ribiška družina stregla s pečenimi ribami. —fr ŽŽ1 S) I&1E33E3 X ™ STE V ZADREGI, KAM PELJATI . GOSTE? Pričakuje vas hotel Letališče Brnik z na novo urejenim brniškim gajem Vsako soboto od 18. do 23. ure ples. Postreženi boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru. Hotel obratuje neprekinjeno, prostori pa so zelo primerni za zaključene družbe. Po 22. url odprt mini bar S politiko se bavimo tudi takrat, ko ugotavljamo, da nas politika ne zanima. Vsak je človek, ko se rodi in ostane človek, dokler se ne pobol jša. Domišljavost je celo hujše zlo kot alkoholizem. Pametni velikokrat reče, da Česa ne ve. Občutljivi ponavadi drugim niso prizanesljivi. Če si dolgo dopovedujemo, kako se imamo rad., „j slej-koprej spremo. če se dolgo lepo držiš, se utrudiš. - 'štr ^B L-J ISBL J A ASA ■frV; • ' -__\ ODDELEK ZA TURIZEM LJUBLJANA Priporočamo delovnim organizacijam, Društvom upokojencev in posameznikom V KAŠTELAH PRI SPLITU nudimo prijetne počitnice po znižanih cenah od 7. do 28. septembra 1970. 7-dnevni penzion z dobro domačo hrano v dvoposteljnih sobah s tekočo vodo, brezplačno kopališče, brez doplačila za turistično takso ter avtobusni prevoz z udobnim turističnim avtobusom v Kaštele in nazaj skupaj le dinarjev 352.— Za skupine nad iti oseb dajemo poseben popust, eno brezplačno mesto. Prijave sprejemajo vse poslovalnice SAP-Ljubljana. 30. avgusta — enodnevni izlet na GRDND-KATSCBERG — DOLINA MURE — BRE-ŽE — CELOVEC — 6. septembra — enodnevni izlet VIšARJE - PRE-DIL—BOVEC—VRŠIČ — 10. septembra — devetdnevni izlet združen z ogledom kulturnih, zanimivosti SRBIJE in MAKEDONIJE — 12. septembra — šestdnevni izlet na svetovno prvenstvo frizerjev v STUT-TGARTU z ogledom renskih slapov in dela Švice — 12. septembra — dvodnevni izlet na KOROŠKA JEZERA — GROSSGLOCK-NER —23. septembra — petdnevni izlet v ŠVICO — obisk 51. mednarodnega sejma v Lausanni — 27. septembra — enodnevni izlet po zapadnem obrobju POHORJA — 9. oktobra — petdnevni izlet v RIM, ki je jeseni najlepši — z ogledom PADOVE, FIRENC, RIMA, SI ENE še je čas, da si rezervirate prijetne počitnice v Sapovi organizaciji: KAŠTEL STARI pri SPLITU — CRIKVENICA — VOLPA-RIJA pri SAVUDRIJI — FIE-SA pri PIRANU — KRANJSKA GORA V sodelovanju s potovalno agencijo JUGOTURS organiziramo zan:mivo potovanje ž letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Potovanje bo trajalo 8 dni s polnimi penzioni v hotelih A kategorije. Potovanje organiziramo 1. in 22. septembra. Cena potovanja 1.890,— din; možnost obročnega odplačevanja. Gustl in Lojzka sfU se spoznala v času, ko se je na stanovanje res nekaj dalo. Gustl je bil uradnik v nekem velikem podjetju, kar takrat ni . bilo kar tako, Lojzka pa je bila hči nekega trgovskega potnika, kar sploh ni bilo kar tako, vsaj ljudje so vedeli tako povedati. Vzela sta se maja in zadevo so uredili tako, da se je "še pol leta za tem govorilo kakšna jajn ohcet je bila in kako nobel stanovanje imata. Ko so se svat je razšli in se je na nevesti posušila žegna-na voda, se je pričelo krtače-nje in čiščenje tistega nobel stanovanja. Tako je šlo potem vsak dan. Drgnila sta, klofala, biksala, brisala prah Z lustra, prestavljala dekorativne predmete, zvečer pa sta se utrujena postavila med vrata in občudovala to krasoto, ki se je imenovala pohištvo, ali pa stanovanje, kakor koli ie. »Imamo pa res stanovanje in pol,« sta si tako rekla in videti sta bila silno ginjena. Kot se spodobi za tako srečen par, sta naročila tudi naraščaj. Ker pa je bilo tisto leto plodno, sta dobila kar dvojčka. Sedaj je bila družina res popolna, saj sta imela Tončka in Cilko. Otroci sicer vzamejo precej časa, a Gustl in Lojzka sta še vedno našla dovolj časA za biksanje, brisanje, klofa-nje itd. Naraščaj je ras tel, stanovanje pa se je svetilo iz dneva v dan bolj. Tu pa so se pričeli problemi, kajti otroka nista razumela, da je treba stanovanje vsak dan bik-sati, brisati, klofati itd. in sta zato počela raznovrstne traparije, ki so stanovanju jemale tisti tako prigarani lesk. Nemudoma je bilo treba stopiti v akcijo. Gustl in Lojzka nista oklevala, kajti otroku je treba v rani mladosti vcepiti v glavo, da je njihovo stanovanje silno lepo in da ga je zato treba tudi negovati in čuvati. »Pre-klemani poba,« se je jezil Gustl. »Kaj misliš, da se boš sedaj po dvosedu valjal. Takoj dol. Ti, Cilka, pa ne glej tako bedasto in se spravi dol s tistega naslonjača. Kruci-fiks, pa ne prijemaj mi lesa Z mokrimi rokami. Ja, saj pravim, ta dva nama bosta vse uničila.« »O, jeieš, kje se pa valjaš,« je z vrat zavpila Lojzka. »Kaj misliš, da je preproga travnik, o bog, sedaj pa po parketu, saj pravim, kaj bo, kaj bo? Ven se pojdita preganjat, ali pa k sosedovim. Ti, Gustl, pa tudi vse pepelnike za mažeš. Kaj ne veš, da tale japonski pepelnik ni za ogorke. Oh, saj pravim, čisto za vse moram sama skrbeti.« Tako je bilo odslej vsak dan pri Gustlnovih. Seveda pa je bilo čisto drugače, če so dobili obiske. Znancem, sosedom, ali komer ie, so z navdušenjem razka-zali stanovanje. »Ah, kako nas veseli... kar naprej ..; saj ni treba ... ni vredno besed.. . kar pustite ...,« pa čeprav je gostom blato viselo s čevljev in voda kapljala z dežnikov, Čeprav se jim je čaj polil po preprogi, ali znancu padla cigareta na pod, četudi se je dojenček polulal v naslanjač, ali soseda otresala pepel v japonski pepelnik. Naslednji dan se je ponovila stara, vsakdanja podoba Gustlnovih. Čistilo se je in biksalo, preganjalo otroke s preproge itd. Tako je čas hitel, otroci so rastli, Gustl pa se je iz dneva v dan počutil bolj starega. Služba, doma čiščćnje in občudovanje lastnega stanovanja, vse to ga je utrujalo. Nekega dne je srečal znanca iz šolskih let. Priselil sc je v to mesto in stvar je bilo treba zaliti. Zavila sta v bližnjo restavracijo, naroČila pijačo, nato pa se je vnel dolg in buren pogovor. Koliko je bilo dogodkov, ki sta se jih spomnila in ko sta se odpravljala iz restavracije, si še nista povedala vsega. »K meni domov pojdi,« je dejal znanec. »Se bova pa še doma kaj pomenila.« In res sta šla. Znanec je stanoval v stolpnici s pokvarjenim dvigalom, zato sta jo kar peš mahnila po stopnicah. Znančeva žena ju je prijazno sprejela in že sta sedela vsak v svojem naslonjaču. Stanovanje je bilo lepo, vse je bilo na svojem mestu, pa čeprav se je otrok igral na preprogi in je znanec otresal pepel v kristalen pepelnik. To Gustlnovim očem ni ušlo. Tudi pohištvo si je natančno ogledal in ugotovil, da je lepo, pa čeprav ni tako bleščeče kot pri njih. Pogovarjali so se vse mogoče. Znanec je pripovedoval, da z ženo gresta vsak dan kam ven, ker da celo popoldne v stanovanju ne vzdržita. »To tako ubija,« je menil znanec, žena pa mu je prikimala. »Čistim ga enkrat tedensko, pa je ravno tako lepo,« je pripovedovala znančeva žena. Gustl je poslušal in kimal, v gtavi pa mu je vse bolj dozoreval odločilen sklep. Ko je minila ura, največ dve, se je Gustl poslovil. So-pihaje je obiral stopnice, hitel naprej po ulici, zavil des- no, nato levo, zopet naravnost, še malo in ustavil se je. Nekaj trenutkov je strmel v izložbo, se potipal po denarnici, nato pa vstopil. Kakih deset minut je trajalo, da se je zopet znašel na ulici. V roki je nosit velik, neroden zavitek, zavit v papir. Hitrih korakov se je odpravil proti domu. Skoraj tresel se je od razburjenja, ko se je ustavil pred hišnimi vrati. Za trenutek je okleval, nato pa vstopil. Lojzka ga je sprejela med vrati. Začudeno je pogledala zavitek v njegovi roki, nato pa dejala: »Kaj si pa privlekel? Ne misliš menda sedaj taga v stanovanju odvijati, saj boš vse pomazal? Le kdaj se boš privadil reda?« Gustl , jo je izpod čela pogledal, postavil zavoj na tla in ga začel odvijati. Manj, ko je bilo papirja, bolj se je vide-* lo, kaj je v zavoju. Lojzka je jezno udarila z nogo ob pod in vzrojila: »Poslušaj, sedaj mi je pa dosti. Misliš da sva se zastonj mučila, da imava tako stanovanje. Toliko let garanja, ti bi pa sedaj rad navlekel ne vem kakšno kramo med to izbrano pohištvo. Kaj pa sploh je to, kar odvijaš?« Gustl je leno dvignil oči, globoko vzdihnil in dejal: »Draga žena, stanovanje imava, tudi lepo pohištvo imava, čistila sva ga in biksala, da sva bila čisto iz sebe. Ampak meni je tega dovolj.« »In kakšno zvezo, ima vse to s tem zavitkom?« ga je prekinila Lojzka. »Ima, ima, pa še kakšno,« je odgovoril Gustl. »Kupil sem si čisto navaden stol, da bom imel vsaj kam sesti.* IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS STAN 0 C ce VANJE ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ DROBCI HENRIK ZBIL •M CM S Razcest j a W ■_J 126 In tak kakor Slavko so tudi njegovi sošolci. Z zaničljivo posmehljivostjo poslušajo ob razdelitvi spričeval ravnateljevo pridigo, da bi moral iz italijanščine dati vsem po vrsti nezadostno, Pa je bil tokrat še usmiljen in ni nikogar vrgel iz jezika, ki ga bo moral prej ali slej obvladati sleherni državljan kraljevine Italije, ki je odslej tudi njihova domovina. Veliko besed je ravnatelj porabil za to domovino. Porabil v razredu, a še več na skupni zaključni proslavi, ki pravkar mineva z odkašlja-vanjem, ki je spremljalo ravnateljev govor vse do tega trenutka, ko jih poziva, naj skupaj za-Pojo italijansko državno himno. Pojejo jo. A tako, kakor da so vsi brez posluha. Tudi besed ni mogoče razumeti. Noben italijanski karabinjer bi ne skočil v pozor in salutiral po predpisih, če bi poslušal to petje. Ne. dijaki idrijske gimnazije se Italijanom ne bodo nikoli uklonili. Nihče jih ni nahujskal k takemu demonstrativnemu petju. Peli so, kakor so čutili. In prav tako jih ni nihče nahujskal k pesmi, ki jo pojo sedaj po proslavi. Pojo zunaj pred gimnazijo: Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati d jala . .. Ta pesem je ubrana. Poje jim iz srca. Daje jim neko čudno moč, ki jo čuti tudi Slavko. O tem bo lahko pripovedoval doma in, seveda, Pisal tudi Karliju. »Doma?« se zdrzne Slavko, čim bliže je trenutek odhoda na počitnice, tem bolj ga skrbi, kaj bo rekla mama. Ni več odličnjak, kakor je bil v prvem in drugem razredu. In ta skrb postaja še mučnejša med vožnjo od Lucije proti Kobaridu. »Ja, kaj bo rekla mama?« V Idriji ga ta skrb ni peklila. Tam je bil prav tako drugi mnogo bolj ponosen na svoj odpor proti odpadniškemu ravnatelju in na svojo slovensko kljubovalnost kakor na svoj šolski uspeh, kakor da je ta v sedanjih časih brez pomena. Toda zdaj čuti drugače. Mama bo prav gotovo razočarana. Ni več prvi v razredu. To mu bo očitala. Ne bo verjela, da ima še vedno najboljše spričevalo med sošolci, čeprav ni odlično kakor v prvem polletju. Sicer pa ji o tem, da najbrž ne bo odličnjak, pripovedoval že med velikonočnimi počitnicami, ko ji je dal podpisat ukor in ji povedal, zakaj ga je prejel. Takrat ga je mama razumela, da je moral biti solidaren z drugim.. »Toda ali bo razumela sedaj?« Tudi sedaj se ni smel postavljati s svojim znanjem italijanščine. Moral se je 'poslabšati' kar za tri rede, če je hotel dokazati pred drugimi svoj in skupni odpor do sedanjih razmer. Tudi sedaj ni smel prelomiti solidarnosti s tovariši. »Ja, nisem smel,« si dopoveduje, pa mu je kljub temu vedno bolj tesno pri srcu. Ne zaradi slabšega uspeha, marveč zaradi mame, ki bo zaradi njegovega, čeprav še vedno prav dobrega spričevala celo žalostna. S takimi tćsnobnimi mislimi se vozi Slavko proti Kobaridu, kjer ga bo čakal stric Andrej s konjem. Zdaj bi imel rad tako spričevalo kakor lani ali predlansk'm. Toda, aH bi bil kaj bolj vesel? Pravega veselja ne pozna več. Morda ga je zadnjič občutil ob koncu vojne. Ja, takrat ko so v Idriji pokopavali cesarstvo in opravili s kipom starega cesarja tako, kakor da bi pokopavali pusta je bil res \esel in se je zadnjič od srca nasmejal. Potem pa so za pepel-nico tega pusta poskrbeli Italijani, ki so jim Angleži, Francozi in Amerikanci s slovenskimi in hrvaškimi kraji plačali ceho za njhovo junaško udeležbo v svetovni vojni ali, kakor pravijo nekateri starejši, dali na račun slovenskega naroda judeško plačilo za izdajo svojih nekdanjih avstrijskih in nemških zaveznikov, kakor da j 3 slovenska zemlja nekakšna Hakeldama. njiva krvi. »Morda je to slaba primera? Ali se ni Juda po izdaji Jezusa skesal in se zavedel krivice, ki jo je bil storil,« pomisli Slavko na svetopisemske zgodbe, ki se jih je bil naučil pri verouku. Ja, Juda je vrnil trideset srebrnikov judovskim velikim duhovnom in starešinam, češ da je izdal pravično kri. Veliki duhovni pa so rekli: 'Kaj nam mar, ti glej!' potem pa so pobrali srebrnike, ki jih je odvrgel Juda in zanje kupili lončarjevo njivo Hakeldamo za pokopališče tujcev. Slavko se ob tej misli zdrzne, ker je na tej slovenski Hakeldami res na tisočfc in tisoče tujih grobov. In o teh grobovih govorijo tudi potniki v 'korjeri', počasi premaguje kobariške klance na Tolminu. »Grobišča urejajo Na Krnu gradijo spomenik italijanske slave,« sliši Slavko nekoga. In ko se obrne zagleda stričevega in Maminega prijatelja Štivca. »Italijanske slave?« ljudje toliko da hušknejo v smeh, njihove obraze pa zasenči grenkoba. »Hakeldama, Hakeldama, njiva krvi, pokopališče tujcev. Zakaj jih ni pokopala, vseh pokopala,« zveni v Slavkovih mislih, obenem pa pozdravlja Štivca, čeprav mu ni, da bi se zap.e-tel z njim v pogovor. »Ah, ti si? Glej, glej,« mu odzdravlja Štivec. »Na počitnice torej? še vedno najboljši v razredu?« vprašuje obsoški kmet, bivši judenburški upornik in nato ubežnik, kakor strica Anton n Andrej, s katerima je dočakal konec vojne v zelenem kadru, in prebivalec edine vasi, k: se je že petnajstega leta ob italijanskem vdoru postavila italijanski vojski po robu, obrambo svoje slovenske zemlje pa potem plačal? s krvjo, žrtvami in ognjen' v katerega so jo italijanski vojaki spremenili, potem ko so jo izr> pali, njene preživele prebivalce pa odgnali v pregnanstvo v Furlanijo. Na kmetiji od jutra do večera (4) Krompir le za dom (Aprilski dan, sajenje krompirja, nadalj.) Oče in sin sta potem orala z drevesom samcem. Na vsaki strani sta odrezala kraju dve brazdi in na ta način zaorala pometanj krompir v razorih. Ostali so osredki, ki pa so jih razrezali (zmetali ven) pozneje, okrog 10. maja, ko so sadili fižol. Ce bi jih preorali takoj, bi se preveč oraslo s plevelom. Vmes so malicali kuhane suhe krhlje in hruške s kruhom. Veliko kmetij v vasi je imelo svoje sušilnice za sadje. Kruh je bil nizek in pust. Spečen je bil iz mešanice žit: rž, koruza, ajda in ječmen. Pšenice včasih niso veliko se-iali. zato jo je bilo v takšni mešanici za kruh malo. Mlinarji so pred petdsetimi leti slabo mleli. Moka je bila skorajda črna. Ženske iz takšne domače moke niso mogle deta t,i ob sejmih krofov (bo-' zato so za takšne prilike kupovali banatsko moko. Ko so ženske krompir pometale, so z motikami popravljale po brazdah in na konceh. Gospodinja je šla malo prej domov, da je dala v hlevu živini krmo in pripravila večerjo. Ostali so se Pozneje peljati domov z vo-z°m. Krompir so sadili približno od dveh do sedmih popoldne Za prašiče, za krmo, so da-•tai'i v mlin oves. Malo je bilo prašičev ki so tehtali .jeseni po 100 kg. Takšnim, ki so bili tako težki, so rekli, da , so bili vsejani na ozarah. Ni jih bilo veliko. Za hrano prašičem so sekljali s sekačem (nekakšen nož, ki je imel zakrivljeno rezilo v obliki črke S) razne plevele (npr. osat), pa tudi v gozdu so nabirali razne rastline (tace, špehek). Krmi so dodajali nekaj krompirja in pleve ali malo ovsenih otrobov. Po večerji so spet molili rožrni venec. Navadno so bili tako glasni, da se je molitev slišala iz hiiš iin so mimoidoči vedeli, kako pobožni ljudje so kje doma. V postinem času so molili žalostni del rožnega venca od velike no či do jeseni častitljivi del, v adventu pa veseli del. Me- j njali so se tudi taiko, da je enkrat »molil nlaprej« sin, j drugič hčerka itd. Manjše poredine otroke so kaznovali j tako, da so jih dali molit i kileče ina ajdova zrna. Spat so šli malo po deveti. Sajenje krompirja je danes drugačno. Zlahka ga opravijo oče, mati in sin na površini 25 arov v enem dne- 1 vu. Dopoldne gospodar najprej zrahlja s traktorjem njivo, nato pa z gospodinjo razvozita gnoj. Za oboje rabita približno tri ure. Potem gospodar gnoj zadela v zemljo s krožnimi branami. Popoldne vsi trije vsadijo semenski (celi!) krompir s traktorskim priključkom — polavtomatskim sadilcem na vrstice v dobri uri. Sin vozi traktor, oče in mati pa sedita zadaj na priključku in pometavata krompir na lopatice, ki se same ob pravem času sprožijo in krompir skozi poseben valj sam zleti v zemljo. Gorenjski Kraji in ljudje | Seveda se jeseni loči tudi sedanji in nekdanji pridelek, j Nekdaj so pridelali na četrt hektara približno tono (1000 j kg) krompirja, največ tono ; in pol, danes pa ga okrog ' sedem ton. Razen drugačnega načina obdelovanja je treba upoštevati, da danes dajo krompirju veliko umetnih gnojil, poleg tega pa ga škropijo proti koloradskemu hro- ! šču in krompirjevi plesni. Nekdaj se za vse to niso zmenili. če je krompir napadla bolezen, je pač prej »dozorel«, v razorih pa so bili potem drobceni gomolji. Povem naj še, da se v Mostah in okolici prideluje danes veliko krompirja za trg, včasih pa tega ni bilo, saj so ga pridelovali Ie zase. MAJSKI DAN V maju je za kmeta delno zatišje. Krompir in vse drugo je vsajeno in vsejano. Glavno njegovo delo je bilo okopavanje, spravilo rdeče j detelje in sajenje zgodnje koruze. Oglejmo si dan proti koncu maja! Gospodar in gospodinja sta vstala ob petih. Do sedmih sta opravila v hlevu in pri prašičih, gospodinja je tudi skuhala zajtrk: kašo in mleko. Na polje so šli po sedmi uri. Gospodar in sin sta orala, dekleti in mati pa so sa- dila po brazdah zgodnjo ali , drobno koruzo, in scer i.i njivi, s katere so prej is | spravili rdečo deteljo, .ženske so imele privezane k predpasnikom rute, v katerih so imele koruzo. Z lesenimi klinčki, ki so bili narejeni v obliki črke T, so zabadale v brazde in deiale luknjice. V vsako so spustile potem po eno ali dve zr.ii koruze nato pa luknjico z nogami sproti zahodi le, ua niso mogle vrane do koruze. Ko sta gospodar in sin zo-rala, sta šla sin in ena hčerka domov. Poiskala sta Mars zašite hlače in suknjič ter veliko nogavico in naredila strašilo za vrane in druge ptice kradljiv ke. S seboj sta prinesla tudi prejo in kratke količke, jih zabodla v njivo in čeznjo razpredla prejo, da je biila koruza tako šc bolj varna pred vranami. Opoldne so opravili doma in kosili fižolovo juho s krompirjem. Ivan Sivec (Nadaljevanje) |M llif j MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL RAK NA SEČNEM MEHURJU Pogosto imajo zlasti moški v mehurju nenevarne izrastke, ki povzročajo občasne krvavitve in vnetja. Take izrastke je najbolje odstraniti an vse odstranjeno tkivo prav skrbno pregledati pod drobnogledom, ker se ti izrastki radi spremenijo v raka. Tudi pri raku na tem organu je krvavkasta voda večkrat znamenje, ki nas mora napotiti na pregled. BULE NA VRATU V naših krajih je zelo pogosten »krof«, to je povečana ščit na žleza. Takšna bula večidel ni nevarna, vendar moramo vedeti, da vsaka bula "tudi ni »krof« in da se za takšno bulo lahko skriva rak. Pogosto se bezgavke na vratu povečajo pri anginah ali zobobolu ali pa brez vid- nega vzroka. Tudi pri teh velja pravilo, da naj zdravnik specialist ugotovi, ali gre za nenevarno, zaradi vnetja povečano bezgavko ali za raka bezgavke KOSTNI RAK Pojavlja se predvsem pri mladih ljudeh in otrocih. Znamenje kostnega raka je zadebeli na na kakem delu kosti, ki počasi prične ovirati bolnika pri hoji in mu povzroča bolečine. Statistike kažejo, da bi 50 odstotkov ljudi, ki umro za rakom, lahko živelo, če bi se prišli pravočasno zdravit. Posamezniku, njegovi družini in ne nazadnje družbeni skupnosti v prid je, da vsak pozna znamenja raka in gre takoj k zdravniku, brž ko jih ugotovi. Zato pojdi k zdravniku: — kakor hitro opaziš na koži ali ustnici ali kje drugje rano ali zatrdino, ki se ne zaceli in se stalno veča; — brž ko na materinem znamenju opaziš kako spremembo; — če se pojavi neboleča za-trdina-bula na kateremkoli delu telesa, npr. na vratu, dojki, na okončinah; — če se pojavijo težave pri požiranju, razne prebavne motnje in motnje pri odvajanju blata; — če se pojavijo hripavost, dolgotrajen kašelj ali spremembe v kašlju; — če opazimo kri v blatu vodi ali izpljunku ali če nastopijo krvavitve iz maternice. Ker so pa znamenja raka večkrat takšna, da jih lahko odkrije le zdravnik, naj velja: bolje je iti na pregled večkrat zaman, kakor pa enkrat prepozno. Za večjo prometno varnost SVETLOBNE IN SVETLOBNO SIGNALNE NAPRAVE (nadaljevanje) Na vozilu je lahko vdelana tudi bela ali bledo rumena luč za osvetljevanje ceste pri vzvratni vožnji. Ta luč mora imeti stikalo, ki se vklopi samo z ročico menjalnika, kadar je ta postavljen v lego za vzvratno vožnjo in to tedaj, če je sistem za zagon motorja vključen. Motorno vozilo (razen motornega kolesa) ima lahko poleg predpisanih luči za osvetljevanje ceste vdelani še dve nepremični luči za meglo, ki sta bele ali bledo rumene barve. Na motornem kolesu pa je lahko vdelaha ena taka luč. Luči za meglo ne smejo biti nameščene višje od luči za osvetljevanje ceste. Stikalo za meglo mora biti povezano tako, da se da luč vklopiti le, kadar so vklopljene luči za označevanje vozila. Premična luč za raziskovanje (reflektor) bele ali bledo rumene barve sme biti nameščen le na vozilu organov za notranje zadeve, na vozilu prve pomoči, na gasilskem vozilu, na vozilu za vzdrževanjć električnih ter telefonskih in telegrafskih napeljav, na vozilu za vzdrževanje ceste in na vozilu za pomoč na cesti. Luč mora biti taka, da se prižge le s stikalom, s katerim se prižiga luč za označevan je vozila. Svetlobni snop te luči, ki osvetljuje cesto za vozilom, ne sme biti daljši kot 10 m. Meti v našo kulturno literarno m politično preteklost Zdaj pa je res že čas, da se odpravimo v kamniško smer — enodneven izlet pa toliko pestrosti, s katerimi j bomo obogatili svoje obzorje! Saj prav ta namen žele doseči naši izleti: ne le telesne rekreacije, kot danes pravimo, pač pa na poti zvedeti in videti čimveč. Da ne bomo zvečer, ko se vrnemo domov, le utrujen«, ampak tudi obogateni s plemenitimi doživetji in vtisi. Zato v teh potopisih ni dosti besed o gostiščih in podobnih turističnih »zanimivo-, stih« — te bo brumni izletnik že sam našel — pač pa so tem pogostejša naša opozorila na stvari, ki jih popotnikovo oko navadno ne vidi, ampak kar miže mimo gre... Z brezbrižnost/jo in površnostjo, ki sta grdi nalepki nekaterih sodobnih izletnikov. PETER PAVEL GLAVAR Tjagrede — na poti od K/rantja do Kamnika — bomo kakih 6 km pred ciljem našega izleta skrenili s poti ma levo in se ustavili v Komendi. To je velika vas, včasih je bil tu celo sedež občine. L. 1895. so pod vasjo odkrili staroslovensko grobišče. Na splošno pa danes poznajo okoličani kraj predvsem po lončevini, ki jo tu žgo — saj je v kraju na pretek izvrstne svetlo sive gline. A nas bo zanimalo v Komendi še marsikaj drugega. Že ime samo nam zbudi radovednost — komende so bile gospoščine ali posestva jeruzalemskega viteškega reda sv. Janeza Krstnika, ki pa se je kasneje pričel imenovati malteški viteški red. Tu, na področju današnje Komende, so se ti duhovniki-. Cerklje 3802 ali U°dam KRAVO s teletom rez- Glin je 8, Cerklje 3803 j Prodam KRAVO s teletom I ^iri. Zalog 17, Cerklje j p 3804 dobr(>dajn vrtno mo> zc,° Tr.I? ohranjeno. Poizve se v V)'!ki Cerklje 3805 ŽAV^OJNO VARSTVENI j V°D KRANJ proda 300-li- ' MOTORNA V07UA Oddam GARAŽO. Oprešni-kova 32, Kranj 3811 Poceni prodam MOPED kolibri T12 in 04. Beguš, šorlijeva 39/36, Kranj 3812 Ugodno prodam osebni AVTO znamke goggomobil kupe 400 m3. Thaler Anton, Cesta JLA 12, Tržič 3813 Prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 3814 Prodam FIAT 750, prevoženih 5000 km. Britof 157, Kranj 3815 Prodam AVTO volkswagen, starejši letnik. Mavčiče 80 3816 ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 3817 Oficir JLA, brez otrok, išče ENOSOBNO STANOVANJE. Simerl Jože. Maistrov trg 11, Kranj 3818 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali okolici. Krasnič A j din, Savska Loka 10, Kranj 3819 1 Oddam dve SOBI. Naslov v oglasnem oddelku 3820 Kupim eno- ali dvosobno STANOVANJE. Pripravljen sem sodelovati tudi v izgradnji. Ponudbe oddati pod »Stanovanje« 3821 Dijakinji oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 3822 Tričlanska družina išče skromno STANOVANJE za dobo dveh let. Ponudbe poslati pod »Plačam vnaprej« 3823 Študentom ali študentkam oddam opremljene SOBE. Ena velika v pritličju in dve svetli kletni, vse s posebnim vhodom Naslov v oglasnem oddelku 3824 Trosobno komfortno STANOVANJE (68 m*) brez centralne kurjave v bloku v Kranju ZAMENJAM za enako ali večje s centralno kurjavo. Ponudbe oddati pod »Zamenjava« 3825 Nujno iščem KLETNO SOBO. Plačam vnaprej. Naslov j v oglasnem oddelku 3826 j Oddam SOBO dvema štu-1 dentoma. Oprešnikova 22, i Kranj 3827 POSlSTI I KUPIM betonske STEBRE za ograjo in rabljene DESKE. S t are tova 21, Kranj (čirče) 3808 Kupim dobro ohranjen enofazni MEŠALEC. Petek Dušan, Črnuče 13 3809 Kupim 1 m3 suhih DESK 25 mm. Sp. Brnik 25, Cerklje 3810 ■■ . : ; :: ^ DRUŽINSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, vselji-vo takoj, zemljišče primerno za vikend, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije pri Krclju Antonu, Kidričeva 4, škofja Loka 3828 9 km iz središča Ljubljane prodam najugodnejšemu ponudniku staro KMEČKO HIŠO (parcela 2000 m2, mirno okolje ob gozdu, dvignjena sončna lega, lahek dostop). Plešnik, Stranska vas 15, p. Dobrava pri Ljubljani 3829 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za vikend ali starejšo hišico z nekaj zemlje v okolici Kranja, Poljanski ali Selški dolini. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 3829 Prodam dve ZAZIDLJIVI PARCELI 6 km iz Kran ja, 50 m od glavine poti. Voda in elektrika na parceli. Naslov v oglasnem oddelku 3830 DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO razpisuje mesto NA-STAVLJENCA, kii naj bo upokojenec, za svojo točilnico v Naklem. Nastop 1. oktobra. Kdor se zanima za to, naj se zglasi pri predsedniku Janezu Fajanu, Naklo 119, kjer bo dobil vse informacije 3831 Iščem DELAVCA ali UPOKOJENCA za cepljenje drv. Naslov v oglasnem oddelku 3832 Iščemo ŽENSKO za varstvo 10 meseoev starega otroka v doix>Tdanskem s L sf^tprnbrom. Ositalo po dogovoru. Osterman Dora, Ulica XXXI. divizije 56, Kranj (nri kopališču) 3833 MANJŠE DELOVNE ORGA- j NIZACIJE! Izdelavo statuta I ali drugega splošnega akta i SVET VZGOJNEGA ZAVODA V PREDDVORU razglaša prosto delovno mesto KVALIFICIRANE KUHARICE — vodjo kuhinje Pogoji: kvalificirana kuharica gostinske smeri s 3—5-Jetno prakso. Nastop službe takoj. Poskusna doba iin osebni dohodek po pravilniku zavoda. Samska soba zagotovljena. zaupajte strokovnjaku. Ponudbe poslati pod »Statut« 3834 DEKLE s srednjošolsko izobrazbo išče popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 3835 Sprejmem FRIZERSKO VAJENKO. Šimunae Heda, Koroška 16, Kranj 3836 Za 8 ur dnevno vzamem v VARSTVO dva otroka od dveh let starosti dalje s 1. oktobrom. Na Skali 3, Kranj 3837 žmm%. dekle srednjih let, s svojo hišo v lepem kraju Gorenjske, želii spoznati dobrega in vernega fanta od 40 do 50 let ali vdovca z enim otrokom. Zaž etljen je Šoferski izpit. Samo resne ponudbe pošljite pod »pošten« 3838 mmmm SODELAVKAM in SODELAVCEM v oddelku knjigoveznice Gorenjskega tiska se iz srca zahvaljujem za prekrasna darila ob moji 50-let-nici. Hvaležna Eržen Ivanka CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem pisarno preselil v Gregorčičevo ulico št. 6 v Kranju (pri Holcha-kerju). MOŽINA MIRO, odvetnik v Kranju • 3840 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite pri zastopniku Špilarju, Radovljica, Gradili kova 9, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 3620 ZŠAM TRŽIČ organizira 2-mesečni tečaj za šoferje inštruktorje B, C in D kat. v začetku septembra, 6-mcse6-ni tečaj za pridobitev kvalifikacije pa v novembru. Vse informacije in prijave sprejema tajnik društva Jože GO-RIČAN, Ročcvnica 35, Tržič 37.% OBVEŠČAM, da sem odprla novo prodajalno alkoholnih in brezalkoholnih pijač v Tacnu 12. Za obisk se priporočam. Medved Angela 3841 GOSTIŠČE PRI JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s plesom. Igra trio ORFEJ. Vabljeni! 3842 GOSTILNA na JAMI v ŠENČURJU vabi v soboto 29. 8. na ZABAVO. Igra še*, čurski kvartet OSOJNIK Solidno boste postreženi. Vabi Marija Petrovič 3843 Gasilsko društvo SUHA pri Predosljah nadaljuje v soboto zvečer in nedeljo kegljanje za KAŠTRUNA. Vabljeni! 3848 KOKRICA. Danes 29. in jutri 30. avgusta se nadaljuje od 17. ure naprej tekmovanje za »Pony«. Nocoj ob 20. uri pa bo v kulturnem domu DRUŽABNI VEČER. Oboje bo ob vsakem vremenu. Vabljeni 3849 CEST2TK& Naši zvesti sodelavki Ivanki Eržen iskreno čestitajo ob 50. obletnici in ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let. Sodelavci in sodelavke ČP GT — knjigoveznice 3850 Našel sem novejši MOPEO. Britof 57, Kranj 3852 Zavod Gorenjski sejem Kranj C. Staneta Žagarja 27 razpisuje po zakonu o osnovnih sredstvih javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila zastava fiat 1300 letnik 1965 Avto je lažje karamboli ran. Izklicna cena 10.000 din. Licitacija bo v sredo, 2 septembra, ob 10. uri v Kranju na Cesti Staneta Žagarja 27 (pri Peterlinu). Prednost pri nakupu ima družbeni sektor, v primeru nezanimanja pa tudi privatniki. pmm im OSTALO S! A NO VANJ A Sopotnik umrl V križišču Prešernove in Rečiške ceste na Bledu se je w četrtek ob 23.30 pripetila huda prometna nesreča. Voz-mik osebnega avtomobila Anton Pintar z Jesenic je v ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste in trčil v drevo. V nesreči je umrl sopotnik Alojz Činkel, star 20 let, z Jesenic. Huje je bil ranjen sopotnik Milan Vidic z Jesenic, voznik Pintar pa laže. škode na avtomobilu je za 10.000 din. Zahvala Ob težki in boleči izgubi mojfega ljubega očeta Alojza Preseka iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, predvsem Alojzu Mrkunu in njegovi ženi Pavli, prijateljem, DU Šenčur, pevcem za žalostinke ter vsem tistim, ki so darovali vence in izrekli sožalje. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. žalujoča hčerka z možem Šenčur, 26. avgusta 1970 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega sina, brata in strica Ivana Založnika avt-omehanika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter upravi GG Kranj za denarno pomoč, za izrečeno sožalje in za darovane vence. Posebno zahvalo dolgujemo OTM Kranj ter tov. Skumavcu Francu za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini, vsem sosedom, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se tudi Grajzar Marinki za njeno petje in vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami in nam pomagali. Vsem prisrčna hvala. Družina Založnik nesreče NESREČA S PONY EKSPRESOM V ponedeljek, 24. avgusta, nekaj pred deseto uro zvečer se je 28-letni Rizo Ninoni iz Kranja peljal po ulici Moše Pija-de v Kranju. Pri stanovanjskem bloku št. 33 je s krmilom zadel v parkiran osebni avtomobil. Pri trčenju se je Ninoni hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOMOBIL V PLAMENU Na ljubljanski cesti na Bledu je v torek, 25. avgusta, ob tretji uri zjutraj voznik osebnega avtomobila Ljubomir Baič z Bleda zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti zapeljal na hodnik za pešče in po 58 m trčil v drog reklamne table. Od tu je avtomobil zdrsnil s ceste, se prevrnil in začel goreti. Voznik je bil v nesreči le laže ranjen, škode na vozilu je za 9000 dinarjev. NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE Na Smledniški cesti v Kranju je v torek popoldne voznik osebnega avtomobila Anton Jenko iz Kranja zadel 56-letno Marijo Fajfar, ki je nenadoma hotela čez cesto. Kljub zaviranju in umikanju je avtomobil Fajfarjevo zadel in zbil a ceste. V nesreči je bila le laže ranjena in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. TRČENJE V KRIŽIŠČU V križišču Partizanske ceste v Škof j i Loki in ceste, ki vodi iz Kamnitnika v Škofjo Loko, sta v torek popoldne trčila osebni avtomobil in kolo s pomožnim motorjem. Nesreča se je pripetila, ko je voznik kolesa s pomožnim motorjem Rudi Kržišnik, stanuje na Pungartu, pripeljal v križišče in tam trčil v stoječi avtomobil Iva Orešnika k Kamnitnika, ki je v križišču ustavil zaradi slabe preglednosti. V nesreči se je Kržišnik hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PREHITRA VOŽNJA Na cesti prvega reda v Lescah se je v sredo popoldne pr trojčice Cirila, Alenka in Marija, Než-ka ima štiri leta, najmlajši Slavko pa tri. 9. avgusta so trojčice praznovale sedmi rojstni dan. Cez nekaj dni bodo .postale šolarke. Obiskali smo jih, da bi kaj povedale, kako se pripravljajo na ta »veliki« dan. copatarico ki je otrokom šivala copate. Težko že čakam, da bom spet šla v šolo, čeprav se ne bomo več igrali, ampak se bomo učili pisati,« Cestno podjetje iz Kranja je prejšnji petek začelo urejati oziroma asfaltirati podvlnsk! klanec. — Foto: F. Perdan ' ' e. ZA VAŠE GOSTE KRANJ KAVA ŽIVILA