OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AVN
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXXI. — LETO xxxi.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 4, 1948.
ŠTEVILKA (NUMBER) 24
DomaČe vesti
Kovačič je kandidat okrajnega komisarja
Councilman Edward J. Kova-IZ 23. varde je včeraj nazna-'''' da bo kandidiral za okraj-komisarja pri primarnih ^0 itvah v maju, in sicer proti anjima komisarjema John ° n Curry-u in John Pekareku. o pomeni, da se bo boj, ki ga že več let proti "mašini,"
nadaljeval.
Govori se tudi, da bo bivši
^ouncilman Edward Pucel zad-
trenotek vložil peticije pro-
! ®®danjemu kongresniku Mi-
^ aelu Feighanu v 20. distriktu.
kandidatske peticije za pri-
^^arne volitve morajo biti vlože-
roa	volilnega odbora do
nocoj.
^alosina vest
Peterlin iz 1092 E. 64 sta	žalostno vest iz
nu '^^^ovine, da mu je 16. ja-ton	ljubljeni oče An-
Igj. ®terlin v visoki starosti 86 Sliv	bil iz vasi Velika
P'"! Velikih Laščah, kjer ^^va sinova Antona in v	^ici in vnuke, tukaj
Več	pa sjna Lojzeta in
pokojniku ^ domača gruda, preostalim
Išce
10
sorodnike
°2ena Laurič iz Občice št. stu Toplice pri Novem me-Hjg ' ® Jožeta Lauriča iz Dol-.sorod«^®'	ter druge
čitj . • ^ko omenjeni saaa to
j®
Dojj ' sporoči Mr. Antonu ki \ 19202 Miskoka Ave., ^ zanj pismo.
Y	po seji
Se	večer ob 7:30 uri
Slove^! krožka št. 1 Prog. Watp 1 ^	del. domu na
davai^°° Po seji bo pre-nic^ 7 °	poznana last-
bo Q, Beauty Shoppe, ki dala eni izmed na-"petin	dobiti brezplačen
Vabkg^'^®'^^ wave", članice so '	seje gotovo ude-
Seji ^ ^S'SU, k predavanju po iiice ^ vabljene tudi nečla-
X?!?' »klad
Dimes'
^°^enski
odbor, ki pobira
® za sklad "March of '"alij^ pobijanje otroške pa-spevij'^ P® Prejel nadaljne pri-
Po s?n	prispevali:
8tvo C ^rank M. Surtz, dru->n n, ^^iola Tent št. 1288 tM
W S'"' Matica. Sbg , ' Društvo Slovan št. 3 Sbg "^štvo sv. Cecilija št. 37 Euclid št. 29 SDZ, Mr. J Ane št. 150 KSKJ, Chick." ^^rko, dr. A. F. Vi-
- ^0 Co.
$2 In'	Koželj.
?t>2. p • Društvo Bled št. 20 Victoria Ho-•^e,	in Mrs. Frank Per-
(GMeg Zp Santa Meats & Gro-
' Atl
t> .°^as Germack. in Jo ^'^(kvar.
• John Zalar, Mrs. Jo
>0
^®trich, Mrs. Jennie Rozance in Mrs.
sedaj skupno na-je b"i	sporoča,
^ ^ ^ zadnjem poročilu St. p,' 3^ Slov. nar. dom Prispeval $50, '» da i bi se moralo glasi-■^stev o vsoto daroval Klub Darove se bo i ^ UraH*^ 25. februarja t. 1 Ho ^'^^kopravnosti" je ^ namen Mrs. J.
• 1038 Addison Rd.
Aii|*leži so se začeli umikati iz Palestine
Obstoja nevarnost, da bo v Sv. deželi izbruhnila vojna med Židi in Arabci
LAKE SUCCESS, N. Y., 3. feb.— Palestinska komisija organizacije Z. N. je danes razkrila, da so se Angleži začeli umikati iz Sv. dežele, kjer napetost, povzročena vsled delitve dežele, stalno raste.
Na podlagi tega razkritja se*
ugiblje, da bo Anglija umaknila svoje čete iz Palestine še pred 15. majom, ko bi uradno imel
prenehati angleški mandat. Toda angleški uradniki so opozorili Z. N., da si pridružujejo pravice, da se umaknejo tudi pred tem datumom, ako to želijo.
Uradno sporočilo, da so Angleži že začeli z evakuacijo svojih 80,000 vojakov, je vključeno v tajno poročilo Palestinski komisiji Z. N., ki ga je predložil angleški delegat Sir Alexander Cadogan.
Anglija se zoperstavlja ustanovitvi židovske milice
V	poročilu komisiji so Angleži dali vedeti, da je evakuacija v teku z enim edinim stavkom, s katerim je razkrito, da umikajo tudi vse vojaške inštalacije. Člani komisije niso hoteli podati nobenih izjav, glede tega razkritja.
Veruje se, da se bo sedanje krvolitje med Židi in Arabci spremenilo v civilno vojno, takoj, ko se bo večina angleških čet umaknila iz Palestine in ako organizacija Združenih narodov ne bo poslala mednarodno policijo, ki naj bi podprla židovsko milico pri izvedbi načrta delitve.
V	zvezi z umikom angleških čet iz Palestine, je komisija pod-vzela nove poskuse, da se zlomi upor Anglije, ki je proti temu, da bi se ustanovila židovska milica. Filipinski delegat Vincent Francisco, ki je član Palestinske komisije, je izjavil, da bo jutri imel privatna posvetovanja s Sir Cadoganom in da se nada, da bodo Angleži spremenili svoje stališče v zvezi z židovsko milico. Doslej je Anglija vztrajala, da se to milico organizira šele po 15. maju, ko se bo njih mandat končal. Toda ker utegne ostati z nenadnim umikom Angležev prebivalstvo Palestine popolnoma nezaščiteno pred arabskimi napadi, se komisija nada, da bo dosegla z Angleži neko kompromisno rešitev.
Komisija je že obvestila angleško vlado, da se ne strinja glede trdovratnega stališča Anglije, da se komisija Z. N. ne sme vmešati v zadeve Palestine do dva tedna predno poteče angleški mandat. Soglasno s tem, je komisija sklenila, da bo, verjetno v teku desetih dni, poslala posebni odbor v Palestino, ki bo pričel z delom za delitev dežele.
Wallace vodi neenako borbo, pravi "Pravda"
MOSKVA, 3. feb.—Moskovski časopis "Pravda" piše v zvezi z Wallaceovo kandidaturo, da bodo njegovi pristaši dobili iz te predsedniške kampanje dobre skušnje.
Poročilo "Pravde" glede organiziranja tretje progresivne stranke v Ameriki pravi, da bo borba neenaka, ker "Wall Street neomejeno podpira, finančno in propango, ostali stranki in kontrolira volilno tnašinarijo."
"Progresivne sile Amerike pa se ne bojijo te borbe, ker vedo, da samo v resni borbi lahko dobijo skušnje, ki jim bodo potrebne v bodočnosti," piše med ostalim "Pravda."
STALIN SPREJEL ROMUNSKO DELEGACIJO
LONDON, 3. feb. — Sovjetski premier Stalin in zunanji minister Vjačeslav Molotov sta sprejela romunsko vladno delegacijo, ki je danes dospela v Moskvo.
V romunski delegaciji se nahajata premier Petru Groze in zunanja ministerka Anna Pau-ker.
V INDIJI SO ZAČELI S POGONOM NA EKSTREMISTE
NEW DELHI, 3. feb. — Poročila iz Nagpurja danes pravijo, da je policija ujela glavnega organizatorja ekstremnih hin-dujcev, ki so pripravili umor indijskega voditelja Gandhija.
Iz Delhija pa poročajo, da je indijska policija vrgla v zapore nadaljnih 300 ekstremnih hin-dujcev in sicer soglasno z vladno akcijo, da se uniči organizacijo, ki je odgovorila za Gandhi jevo smrt.
BIVŠI KRALJ LEOPOLD PRIDE V ZED. DRŽAVE
HAVANA, 2. feb.—Danes je dospel semkaj bivši belgijski kralj Albert, ki bo nekaj dni gost nekega kubanskega bogatina, od tu se bo podal v Zedinjene države. Leopold je med vojno ostal v Belgiji in postal nacistični "jetnik." Z njim se nahaja tudi druga žena, ki je "ple-bejske krvi."
Popravek
Mr. in Mrs. Frank Zagorc iz 18608 Kewanee Ave. sta prošlo soboto obhajala 32-letnico poroke, presenečenje, ki so ga jima priredili prijatelji, pa se je vršilo v nedeljo, ne v soboto kot se je včeraj poročalo.
Mr. Mandel okreval
Poznani Mr. Christ Mandel iz 18221 Nottingham Rd. je po srečno prestani opei-aciji v bolnišnici ter par tedenski bolezni pod zdravniško oskrbo na domu, okreval in se zopet počuti zdravega.
THOMAS LAMONT UMRL
NEW YORK, 3. jan.—Danes je umrl tukaj v starosti 77 let znani finančnik in dolgoletni partner Morganove banke Thomas W. Lamont.
Posojilnici oropani
Dva mlada bandita sta včeraj malo pred poldnem prišla v prostore dveh posojilnic na vzhodni strani mesta, Commonwealth Loan Co. na 13729 St. Clair Ave. in City Loan Co. na 14900 St. Clair Ave., in po ustrahovanju uslužbencev zbežala z okoli $2,100 gotovine.
LOTERIJSKA TOLPA JE IMELA SVOJE MREŽE SIROM DRŽAVE OHIO
Clevelandska policija je včeraj izvršila v zvezi z'odkritjem gnezda loterijskih razpečevalcev več novih aretacij. Istočasno se je pogon proti tolpi raztegnil tudi izven Clevelanda.
Na podlagi sledov^ ki so bili odkriti tukaj, je policija v Alliance, Ohio, včeraj izvršila pogon na neko tamkajšnjo tiskarno, ki je oči-vidno izdelovala loterijske listke, ki so bili razpečava-ni v Clevelandu in drugod.
Glavni stan loterijske tolpe seje očividno nahajal v Alliance, kamor je včeraj odpotovalo šest članov clevelandskega policijskega departmenta.
Lewis baje grozi z novo stavko
WASHINGTON, 3. feb. — John L. Lewis je danes zagrozil z možno stavko 400,000 premo-garjev, ko je obtožil industrije, mehkega premoga, da ni izpolnila obvez, ki jih ima z ozi-rom na penzije premogarjev in katere obveze so vključene v pogodbo.
V včerašnjem pismu obrato-valcem premogovnikov je Lewis rekel, da si bo unija sedaj pridržala vse pravice, da "podvza-me katere koli neodvisne mere, da se pogodba izvrši."
Uradniki industrije mehkega premoga so mnenja, da te "neodvisne mere" lahko pomenijo tudi nenadano stavko. Z druge strani pa verujejo, da Lewis vrši pritisk, da bi izsilil $100 mesečne penzije za premogarje, ki so nad 60 let stari.
Soglasno s Taft-Hartleyevim zakonom mora vsaka unija obvestiti, da bo zavrgla pogodbo, 60 dni predno to stori. Toda Lewis je stalno preziral Taft-Hartleyev zakon.
Nov grob
JOHN ZAJC
Včeraj popoldne je nagloma zbolel in bil odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je kmalu podlegel srčni kapi, poznani John Zaje (Zaitz), star 58 let. Stanoval je na 1397 E. 39 St., do zadnjega oktobra pa je vodil gostilno "Friendly Inn" na 4018 St. Clair Ave. Doma je bil iz Trzin pri 'Domžalah, kjer zapušča štiri sestre: Mary, Vido, Thereso in Ano, brata Louisa in veliko sorodnikov. V Ameriki je bival 38 let in je bil član podružnice št. 5 SMZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Skele, sinova Johna ml. in Williama ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair-Ave. v cerkev Brezmadežnega spočetja na E. 43 St. in Superior Ave. ab 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
.), FEBRUARY 4, 1948.	^	ŠTEVILKA
Južni demokrati (^orčeni radi pr^orodl za človeške pravice
70o	^ /V1 1 ^k rr 1 rroi'»■*-* i r»
Gradbeni odbor
V petek večer ob pol-osmih se vrši seja gradbenega odbora Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Prosi se vse člane odbora, da se gotovo udeležijo.
Amerika zavrgla ruski protest glede baze v Afriki
WASHINGTON, 3. feb.—Ze-dinjene države so danes zavrgle rusko protestno noto v zvezi s ponovno otvoritvijo letalske baze v Mellahi, v severni Afriki.
To je že drugi sovjetski protest, ki ga je Amerika zavrgla v tekočem tednu. Prvi je bil v zvezi s prisostvom ameriških bojnih ladij v italijanskih lu-kah.
Mellaha se nahaja blizu Tri-polija, v bivši italijanski koloniji Libiji. Usoda te kolonije je odvisna od odločitve štirih velikih sil. Rusija je v svoji noti obtožila Ameriko in Anglijo, da odprtje baze v Mellahi predstavlja kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo.
Odgovor ameriškega državnega oddelka v zvezi z rusko noto pravi, da je baza v Mellahi bila ponovno odprta v sporazumu z Anglijo za komunikacijske svr-
he in da je začasna.
*
LONDON, 3. feb. —Iranski podpremier Mussein Farhoodi je danes v Teheranu izjavil, da bo v kratkem uradno odgovorjeno Sovjetski zvezi na njene obtožbe, glede aktivnosti ameriške misije v Iranu.
Rusija je proti aktivnosti ameriške vojaške misije vložila protest, v katerem je rečeno, da te aktivnosti ogrožajo južne meje" Sovjetske zveze.
Američani se bodo umaknili iz Šangaja
ŠANGAJ, Kina, 3. feb,—Ameriški in ostali inozemski uradniki se naglo pripravljajo na odhod iz šanghaja vsled nemirov, ki utegnejo ponovno izbruhniti. Letala so že pripravljena, da izvršijo evakuacijo tujih državljanov.
Šanghajska policija je dobila ukaz, naj strelja na množico, ako se bodo nemiri, ki so izbruhnili pretekli teden, ponovili.
Ob priliki stavke v tkalnicah bombaža je prišlo do uličnih spopadov med policijo in delavstvom. Tri žene so bile ubite, 110 oseb, med njimi 40 policajev, pa je bilo ranjenih. Nad 300 delavcev je policija vrgla v zapore.
V teku preteklega tedna so vprizorili nemire šangajski dijaki in kabaretne uposlenke.
Zunanji opazovalci pravijo, da so nemiri izbruhnili vsled osnovnih razlogov, vključno vsled civilne vojne, inflacije in terorja s strani policije.
Začela se je evakuacija ameriških državljanov iz glavnega mesta Mandžurije Čang^unga, katero mesto so sile Ljudske (komunistične) armade popolnoma obkolile.
Prispevek za Sans
Mr. Joe Seme je prispeval $5 za SANS pri podružnici št. 39 SANSa v spomin pokojnega Jo-han Janežič iz Aliquippa, Pa. Odbor se mu iskreno zahvaljuje.
Robeson bo v petek govoril v Clevelandu
Sloviti zamorski bariton Paul Robeson, ki je podpredsednik Progresivnih državljanov Amerike (PCA), bo v petek govoril 'v Friendship Baptist Church na 2301 E. 55 St. na shodu, ki bo ! prirejen v zvezi s kandidaturo Henry A. Wallacea.
Grozijo z izstopom iz demokratske stranke; govorijo, da bodo postavili svojega kandidata proti Trumanu
WASHINGTON, 3. feb.— Ko je predsednik Truman kongresu poslal svojo poslanico za carter človeških pravic, v kateri je apeliral na zakonodajce, da osvojijo širokopot-zen zakon, ki bo nudil enako zaščito vsem državljanom ne glede na pleme ali barvo, je dregnil v sršenovo gnezdo med južnimi demokrati, ki so danes v svojem ogorčenju gsozili z izstopom iz stranke in celo pretili, da bodo proti Trumanu postavili svojega predsedniškega kandidata.
^ed drugim so se slišale grož-*---
nje o filibustru v senatni zbornici in o "pohodu južnih governer-jev na Washington."
Vprašanje bo predloženo sej; južnih governerjev
Razjarjeni južni demokrati so naznanili, da bo celotno vprašanje, ki ga je sprožil Truman, predloženo konferenci governerjev iz južnih držav, ki se bo v petek sestala v Tallahassee, Fla. Več demokratov z juga je odprto izjavilo, da bodo revoltirali proti Trumanovi kandidaturi pri novembrskih volitvah. Nekateri so začeli govoriti o oživljenju programa desničarske struje v Teksasu, ki je leta 1944 poskušala organizirati neodvisen po-kret za izvolitev tolikega števila predsedniških elektorjev, da bi bile volitve predsednika Ze-dinjenih držav vržene v poslansko zbornico.
Danes so se v uradu senatorja Allena Ellenderja iz Louisiana sestali štirje senatorji, kjer so se posvetovali o "preliminarni strategiji" za boj proti čarterju človeških pravic, katerega je ur-giral Truman.
Predsednik je v svojem apelu pozval kongres, da podvzame zakonite mere proti linču, diskriminaciji pri uposlevanju, za odpravo "poli taxa" in proti ločitvah belih in zamorskih državljanov v šolah in na potovanju.
Predsednikova priporočila označena za "škandalozna"
Senator Eastland iz Missis-sipija je predsednikov program označil za "škandalozen." Dejal je:
"Ta priporočila bi ugonobila zadnjo sled južnih intsitucij in ustvarila plemensko izmaličen je našega ljudstva."
Senator Ellender je dejal, da priporočila "dišijo po politiki, in da se z njimi ne bo pomagalo manjšini, kateri se želi pomagati. Potem pa je pristavil:
"Jaz ne verujem, da se jug želi odklopiti od demokratske stranke. Ampak, če nas administracija ,ne bo nehala vzrujati in nas skušala prisiliti, da pogoltnemo to reč, ker hoče dobiti zamorske glasove v nekaterih ključnih državah, potem nas bo preje ali sleje dovolj razdružila, da bomo šli in organizirali svojo lastno strank6."
Poroka
AFL se izjavila proti Wallace-u
MIAMI, 3. feb.—Izvršni odbor Ameriške delavske federacije je snoči naznanil svojo opozicijo proti predsedniški kandidaturi Henry A. Wallace-a na ti-ketu tretje stranke in pozval svojih 7,200,000 članov, da "naj se ne pustijo zapeljati od krivega liberalizma Mr. Wallace-a in njegove tako zvane tretje stranke."
Izjava odbora pravi, da Wal-lace-ovo tretjo stranko vodijo "komunisti," ki so ga "dobili popolnoma v oblast,", in ki je s tem pafr^' "njihova faaada, predstavnik in zagovornik."
Izvršni odbor CIO se je pred dvema tednoma tudi izrekel proti Wallace-ovi tretji stranki, ampak sklep ni bil soglasen, poleg tega pa je bilo tudi zaključeno, da imajo pridružene unije prosto roko, da podpirajo kogar koli želijo.
Burton . Whe«ler izzran za direktorja kampanje
Danes ja izvršni odbor izbral bivšega demokratskega senatorja Burtona K. Wheelerja kot direktorja federacijske kampanje, da se kongres "očisti vseh onih članov, ki so glasovali za Taft-Hartleyevo postavo."
Kampanja, ki jo bo vodila federacija, se bo financirala s prostovoljnimi prispevki članstva. Vsakega člana se bo pozvalo, da prispeva vsaj $1 v ta namen. V tej zvezi pa je bilo naznanjeno, da unija tesarjev, ki šteje 600,000 članov, ne bo ničesar prispevala v sklad.
Wheeler je 66 let star. V svojih mlajših letih je bil znan kc^ progresivec, pozneje pa je postal zagrizen izolacionist in nasprotnik predsednika Roosevelta.
FBI OBVEŠČEN, DA STA DVA BOMBNIKA UKRADENA
WASHINGTON, 3. feb. — FBI in državni oddelek sta bila danes obveščena, da sta proti-postavno odletela iz dežele dva surplusna bombnika B-4 in sicer z namenom, da bombardirata prestolnico Venezuele Caracas. Baje je z vojaškimi letali od-
^	letela skupina venezuelskih za-
""it-otnikov, ki da so ustvarili na-za bombardiranje Caraca-
bosta poročila v soboto zjutraj ob 9:30 uri v cerkvi Marije Vnebovzete njiju hčerka Rose Ann in Mr. Hubert Silva, sin Mr. in Mrs. Anthony Silva iz Ashtabula, O. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poroke udeležijo. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v aakonu!
sa.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Rose Marie Ujčič,, hčerka Mr. in Mrs. Andrew Ujčič, 1417 E. 63 St., ter Mr. William E. Bal s, sin Mrs. Theresa Bals iz 15401 Lucknow Ave. Bilo srečno!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. februarja 1948.
n
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
Fol Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BORIMO SE ZA SVOBODO IN PRAVICO!
V	ponedeljkovi izdaji smo objavili apel "Narodnega odbora za svobodni tisk," s katerim se je uradno začela kampanja za zbiranje prispevkov za obrambo treh naših časopisov, "Prosvete," Proletarca" in "Eankopravnosti" in sicer v smislu zaključka eksekutive SANSa, ožjega odbora NOZST in predstavnikov toženih časopisov, ki so na skupni seji 17. januarja določili kvoto—$50,000.
•V apelu "Narodnega odbora za svobodni tisk" je dovolj jasno povedano, da je od te kampanje odvisna usoda našega tiska, tiska, ki so ga zavedni ameriški Slovenci podpirali in čuvali skozi 40 in več let. Tudi je poudarjeno, da je kvota za današnje razmere res precej velika, da pa se tega ne smemo ustrašiti, ko gre za biti ali ne biti celega našega naprednega, kulturnega in prosvetnega obstoja.
V	teku zadnjih let smo bili priča nenavadnemu vrenju v naših lastnih vrstah. Bili smo priča, ko je klerikalna reakcija, ki se zbira okrog A. D., na vso moč začela sejati seme razdora in sovraštva med našimi naseljenci. Napadom in obrekovanjem proti SANSu, proti progresivnim organizacijam in posameznikom ni bilo v A. D. ne konca ne kraja. Okrog te A. D. se je začela zbirati zahrbtna klika ljudi, ki se je hotela polastiti absolutne in neomejene kontrole nad vsem našim življenjem, ki je hotela kontrolirati she-herno gibanje in uničiti sleherno napredno idejo in naše napredne ustanove.
Tisto, kar se je žacelo pred dvemi leti,, je v prvi vrsti bilo naperjeno proti progresivnim katoličanom, ki so verjeli v bolj plemenita načela Kristusovega učenja, predvsem pa v načelo; Mir :neu vami. Ta klika se ni, hotela ravnati po človekoljubnih ukih Kristusa, po katerih je celo ljubezen do sv ; jega sovražniKa najbolj vzvišen cilj vsakega, ki veruje, da Kristove besede niso samo politične krilatice, ampak načela, ki se jih mora izvajati in jih uveljavljati, ako se želi, da bi tudi "slepci sprevideli."
Ali nam ni še v spominu, kako je ta klika okrog A. D. začela z besno, strupeno in sovraštvom polno gonjo proti res zavednim katoličanom, ki na osnovne principe Kristusovega nauka niso hoteli pozabiti in jih niso hoteli zatajiti? Ali niso sami ti katoličani bili prva žrtev te jezuitske in zahrbtne klike, ki ne prizanaša niti najbolj vernim katoličanom, ampak jih hoče podvreči svoji cinični politični diktaturi? Da, imeli smo opravka z ljudmi, ki nikoli niso v svojemu glasilu spregovorili ene edine besede o ljubezni, o miru med nami, o prizanašanju, o samaritanstvu, o osnovnih naukih Kristusa—pač pa so polnili svoje kolone z izbruhi sovraštva, egoizma, laži, obrekovanja . . . Dan za dnevom, skozi mesece in leta, v A. D. učijo nauk: sovražite novo Jugoslavijo, sovražite SANS, sovražite "naprednja-ke," "komuniste," "sopotnike." Njih slovar je slovar najbolj ogabnih psovk od "banditi," "misleče živine" do "vla-čuge" in "preobjedeni sopotniki." Ali najdemo v katerem koli Kristusovem nauku teh besed?
Navzlic vsemu temu, navzlic očitnim izbruhom brez-j mejnega sovraštva in terorizma, pa se ta klika odeva v plašč "katoličanstva." Volkovi so se odeli v ovčje oblačilo in vsak, ki jim je stal na poti, se je soočil s krvavim pogle-' dom in kremplji oblasti in moči lačne klike. Eden za dru-! gim so pod to brezobzirno gonjo in strahovanjem padali; progresivni katoličani, gubili svojo neodvisnost, svoje organizacije, svoje časopise. . .
Potrebno je bilo, da je ta zahrbtna klika najprej ustvarili "enotnost" v svojih lastnih vrstah. Ce ni šlo z' lepa, so se pa posluževali tudi drugih sredstev. Toda na' vsak način, pripravljali so se za svoj največji podvig, za' borbo proti progresivnim ameriškim Slovencem, ki so da-' nes glavna in edina tarča sovraštvo in laž bruhajoče A. D. i Tudi danes ni v A. D. ne konca ne kraja strahovanju in' nadevanju imen, tudi danes ta klika okrog A. D. blati in napada tiste ameriške Slovence, ki nočejo, da bi se pro-' stovoljno podali in sprejeli njih diktata: tako in tako, to in' to boste delali! Kot bomo mi ukazali!
Ni nobenega dvoma, da je takozvana Gabrovškova tožba le orožje, s katerim se ta klika poslužuje v borbi proti naprednim,ameriškim Slovencem, ne zato, da bi se! branilo "čast" človek, ki je pred kakšnimi tremi leti prišel' v to deželo in ki sedaj zahteva od našega delavca in delavke vsoto $1,200,000, ampak, da uniči poslednje ovire, ki ji stojijo na poti pri ustvaritvi njenih diktatorskih ambicij.'
Med osnovne pravice, ki nam jih jamči naša ustava,' spada pravica o svobodi tisk, pravica, da lahko vsak posameznik izrazi svojo mnenje in zagovarja svoje ideje. Ob'
Vtisi s potovanja v Jugoslavijo
(Piše: P. Barbiš iz Los Angelesa)
(Nadaljevanje)
Na vzhodni strani Lokev smo prišli na začasno mejo med zono A in zono B, kjer so nas Angleži ustavili za dokumente. Po nekoliko minutah čakanja so nam pregledali potne liste in po vpisu avtomobila pustili proti jugoslovanski strani. Tam so nam odprli cestno oviro za avtomobile. Izstopili smo in dali prtljago na pregled. Takoj, ko je preiskovalni oficir videl mojo prtljago, mi je rekel: "Vi ste gotovo prišel iz Amerike!" Odgovoril sem mu, da je pogodil. Pregledal je prtljago, preštel denar, za potni list pa me sploh ni vprašal. Takoj ko so zapisali av-mobil v tranzitno knjigo, smo se odpeljali proti Premu in Brito-fu. Bila je že noč, ko smo dospeli skozi Prem in Topole v Ilirsko Bistrico, kjer je šofer ustavil rekoč: "Sedaj smo pa že doma!"
Izstopili smo in moj bratranec je omenil, da je tu hiša Vida Oprešnika, nakar sem mu rekel, da bi bilo prav, če bi ga šli pozdravit. Vstopili smo v hišo in ga našli v kuhinji skupno z njegovo ženo, zatopljenega v časopise. Pozdravili smo se z njim in ženo, nakar me je predstavil vsem navzočim in takoj povabil na večerjo, rekoč, da sedaj ni čas za hoditi po cesti in, da želi na vsak način, da jim povem, kako in kaj delajo naši naseljenci 'v Zedinjenih državah. Pristavil je, da je v njegovi hiši vedno ena "ekstra" postelja pripravljena za goste od blizu in daleč. Ni bilo drugega, ostal sem pri njemu in še posebno rad, ko sem videl veliko skledo zelja in polente, pripravljene po starem običaju.
Bili so navzoči Vid in žena, hči Vida, njena sestrična, en vojaški oficir na stanovanju pri njemu, Josip Peterlin iz Kosez, njegova žena, moj bratranec in drugi. Govorili smo pozno v noč o vseh strahotah, skozi katere so šli naši ljudje za časa vojne, kaj in koliko so pretrpeli do končne osvoboditve. Bila je ž& štiri ura zjutraj, ko smo šli na počitek.
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica je še vedno taka kot bila z edino razliko, da je danes precej večja. Trnovska cerkev- še vedno stoji na vrhu hriba Vidma in maše se še vedno vršijo kot prej. Tudi trnovsko pokopališče je precej večje. Kar se tiče okrajnega glavarstva, ni več v Postojni, ampak je v Ilirski Bistrici, pod katero spada, kot mi je bilo rečeno, 72 vasi. Okrajno glavarstvo se sedaj nahaja v dvonadstropni palači na hribu nasproti hotela "Ilirija," kjer se tudi nahajajo uradi za
notranjo upravo, davkarija, narodna zaščita, državna banka in drugi uradi.
Današnji okrajni glavar je Jože Baša iz Dolenj, mlad človek, ki je bil med partizani za časa vojne. Zinka in Lidija Dim-nikarjova, katere so v uradu pri okrajnem glavarstvu, so me sprejele, ko sem se prišel zgla-sit pri notranji upravi za vpis inozemcev za začasno bivanje v Ilirski Bistrici. Po vpisu v knjigo inozemcev, so hotele vedeti vse, kaj in kako je z ameriškimi Slovenci, s čim se zanimajo, sploh o vsem v zvezi s Slovenci, ki so. zapustili rojstni kraj in odšli s trebuhom za kruhom. Rekel sem jim, da so slovenski izseljenci razkropljeni širom Amerike od Atlantika do Pacifika, ter da delajo tako v rudnikih kot v tovarnah, ter na farmah, na poljih in v trgovinah.
Povedal sem tudi, da akorav-no so sedaj v veliki večini ameriške državljani, vseeno niso pozabili rojstne grude. Priča je temu, da sem jih jaz prišel obiskat in da bi jih prišlo še dosti več, ako bi bilo potovanje v Jugoslavijo odprto. Prišlo da bi jih na tisoče. Povedal sem jim tudi, da je Cleveland eno največjih slovenskih mest na svetu.
Med pogovorom je vstopil Jože Baša, okrajni glavar in ko so me predstavili njemu, me je tako predstavil ostalim članom glavarstva, vse doli do čuvaja in pismonoše. Vprašanjem ni bilo konca, ne kraja. Jože Baša mi je rekel, da ima teto in strica v Cleveland«, nekje na ali pa blizu Reno Ave. in da mi bo ob priliki dal točen naslov, da jih pozdravim, ko se bom vrnil v Ameriko.
Poslovil sem se še enkrat z vsemi in pdšel, da si ogledam bolj od blizu to staro Ilirsko Bistrico. Napotil sem se od glavarstva proti sodniji od tam pa proti Ivetovemu hotelu in Gasilskemu domu. Vsepovsod na zidovih se še vedno vidijo sledovi vojne, toda istočasno tudi napisi: "Tujega nočemo, svojega ne damo!" "Kjer so naše žrtve, tam so naše meje!" "Živel Tito!" "Živela Jugoslavija!" itd.
Srečal sem neko ženo, katero sem hotel osloviti, spoznal pa sem, da je to Zefka Prime (Ca-četova). Tam sem se z nji pozdravil tam na cesti pred Gasilskim domom. Pet minut pozneje je bila tam cela tolpa ljudi, med njimi Jožef Prime (čače), Ivan Derencin (Kudrov), njegovo ženo, ki je sestra Karla Strekla iz Clevelanda, Jožef Cekada (Dov-gan), Gilda Mohorič (sin Zvoni-mir je v Clevelandu, Vladko v New Yorl^u), Stefan, Jaka in
priliki te takozvane "Gabrovškove tožbe" pa je sama A. D. v uredniškem članku odprto izjavila, da je bilo potrebno tožiti te časopise že zaradi tega, ker "so blatili duhovščino v Sloveniji!" Ali ni jasno, da bi lahko ta A. D. zapisala, da je potrebno tožiti te časopise, ker zagovarjajo sodelovanje med našo deželo in Sovjetsko zvezo, da se tako zagotovi mir na svetu? Ali ni jasno, da bi ta A, D. lahko šla še dalje in zapisala, da je bilo potrebno tožiti te časopise zato, ker blatijo domobrance in vojne zločince, ki so skupaj z nacističnim in fašističnim okupatorjem morili naš lastni narod?
Ameriški SI6venci! Danes se nahajamo pred veliko preizkušnjo. Mi tega boja nismo želeli in ga tudi nismo izzvali. Kar smo ^eleli je, da bi prižigali luči v temi nevednosti, laži in podlih potvarjanj dejstev. Kar sma želeli je —resnica in objektivnost. Ne zaradi Gabrovška, ampak zaradi teh principov resničnega in objektivnega poročanja, nas želi reakcija uničiti in nas spraviti v temo nevednosti in neprosvičenosti, da bi tako v kalnem lažje ribarila.
Tega ne smemo dovoliti! Potrebno je, da se z vso vnemo podamo v borbo za ohranitev naših naprednih ustanov, v prvi vrsti naših časopisov. Določena nam je kvota— $50,000. Ako bomo to kvoto dosegli ni te sile, ki bi nas mogla premagati! Kajti ne samo, da bo ta kvota omogočila efektivno obrambo naših časopisov na sodnijah, ampak bo obenem najboljši dokaz, da naše vrste niso omajane temveč še bolj strnjene kot pa so bile poprej!
Tone Gržina (Marinkotovi), mati Smrjanova (Kovačič), Mima Kovačič, Vida Hreščak (Poslovodja), Peter Bravinčov (Peterlin), Tone in Franc Dekleva in žena, Vladko Sketov, Josip Mi-lostnik (Drmulja), predsednik mestnega odbora Kristjan Hodnik, ml. in dosti drugih, ki jih nisem poznal.
Spet ni bilo ne konca ne kraja vprašanjem, povabljen pa sem bil na večerjo z vseh strani. Razgovarjali smo se na ulici par ur o vsem, nakar sem se končno poslovil od vseh z obljubo, da se bomo pozneje videli. Mahnil sem jo posredi ceste proti Vencinovi in Linčanovi žagi, katere še vedno stojijo kot poprej, edino da ob tem času niso zaradi pomanjkanje vode (bila je velika suša) obratovale. Pred Vencinovo hišo sem srečal starega Domladi-ša (Vencina), s katerim sem se pozdravil, nakar me je povabil v hišo, kjer sem pozdravil tudi družino. Pokazali so mi žago, katera je še vedno kot po starem z edino razliko, da sedaj
obratuje na motor, če je vode ali pa ne.
Gospodar je mlajši Domladiš in Avgust Ambrožič (Pirčov) in Rudolf Peterlin (Bravinčov) sta zaposlena tam. Na drugi strani Domladinšove žage, to je na so-seskem, stoji sedaj državna tovarna lesa, bivša lastnina Viktorja Tomšiča (Kovalovega), ki je odšel v Trst, kjer sedaj stanuje.
Tovarna testenin, bivša lastnina Josipa Žnidaršiča (Košma-tovi), ki je sedaj v Ljubljani, še vedno stoji in obratuje, toda ne kot tovarna testenin, ampak kot tovarna pohištva in sicer pod državno upravo. V obeh tovarnah je zaposleno dosti delavcev, produkti pa gredo po celi Jugoslaviji, nekateri pa se izvažajo v inozemstvo za nakup težkih strojev za industrializacijo Jugoslavije.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
kaj vemo o potresih
Zemlja, na kateri živimo, je še danes precej velika skrivnost. Dandanes že precej dobro poznamo sestav vesojstva, gibanje milijone svetlobnih let oddaljenih zvezd, nekaj nam je znanega o luni in drugih planetih in nekaj tudi o soncu, toda sorazmerno zelo malo vemo o zemlji, na katere površini živimo. Seveda je vzrok v tem, da težko prodremo daleč v notranjost naše zemlje, kajti zemeljske plasti predstavljajo navadno zelo trdno snov, ki jo je mogoče premagati le z veliko silo. Največja globina, ki so jo izvrtali v zemljo, ni mnogo večja od 2000 metrov, kar je razmeroma zelo malo, če pomislimo, koliko znaša premer zemeljske krogle. Seveda ne smemo verjeti raznim reklamnim trikom o globini 5990 metrov, ki so jo baje dosegli. Pri proučevanju zemeljske notranjosti pa igrajo
zemlje, pa mi na površini občutimo kot potres.
Ta teorija se imenuje tektonska teorija. Njen nasprotna pa je tako imenovana vulkanska teorija, ki zatrjuje, da so potresom vzrok še neumirjeni vulkani. Res je, da so v deželah, kjer še delujejo vulkani, potresi pogostejši, vendar pa delovanje vulkanov najbrž nima neposredna vzroka za nastanek potresov.
Vzrok, da so potresi pogostejši, leži v nagubanosti in razora-nosti takih zemeljskih tal. Zemeljska skorja je bila tod močno stisnjena in nagubana in ta stisnjenost se odpravlja ravno z gibanjem zemeljskih plasti, ki ga mi imenujemo potres. Takšno je ozemlje Japonske, ki je znana po pogostih potresih, in vzhodnoindijsko otočje, kjer na-štejejo po več sto potresov na leto. Srednja Evropa pa je bolj trdna, zato pa so na Balkanu,
veliko vlogo ravno potresi, ki v Italiji in na Pirenejskem pol-
sicer prinašajo obilo gorja člo veštvu in tudi vehko škodo, imajo pa tako vsaj eno dobro stran.
Dandanes so potresi vedno bolj redki, vendar so v mnogih pokrajinah sveta že zelo običajen pojav. Znanost o potresih je že močno napredovala in glede tega pojava imamo zanesljive znanstvene ugotovitve. Predvsem so znanstveniki ugotovili, da nastane potres na enem delu zemeljske notranjosti, ki se imenuje potresno ognjišče in se od tod širi v obliki valovanja. Zelo občutljivi so aparati za merjenje potresnih sunkov (seizmo-grafi), zato ne zaznavajo samo enkrat, temveč čez nekaj časa ponovno, dasi že slabše in potem še tretjjp in četrtič, vedno slabše. Od ognjišča se potresni valovi razširjajo na vse strani, ni, in sicer je njihova pot kratkotrajna tam, kjer so zemeljske plasti enakomerne; daljša pa je tam, kjer so plasti različne in se potresni valovi lomijo. Ni pa znanost ša mogla ugotovini, kdaj se pojavljajo potresi, tako da je vsako napovedovanje še skoraj popolnoma neutemeljeno. Napovedi potresov b i predstavljale veliko korist z a vse prebivalstvo ogroženih pokrajin, saj bi bilo rešenih obilo človeških življenj in preprečena velika škoda, ni pa še za to znanstvene osnove.
Kako potrdi nastajajo, o tem med znanstveniki še ni enotnosti in obstojata c^ve znanstveni teoriji. Nekateri razlagajo, da nastajajo potresi zaradi ohlajanja zemeljske površine. Jedro zemlje, ki je žareče, so ohlaja, površina mu postaja prevelika in se zato zgrbanči. Tako so v začetku zemeljske zgodovine na-
otoku potresni sunki pogostejši. Tudi v Srednji Ameriki tla še niso ustaljena in so tudi tam potresni sunki precej pogosti.
Zanimivo je poznati moč potresnih sunkov. Nekateri potres-
ni sunki so tako močni, da se občutijo po vsem svetu, seveda le ob zelo močnih potresih. Navadno pa so omejeni na manjša, dasi vseeno precej velika področja zemeljske površine. Nekateri znanstveniki, ki so čunali jakost jDotresov, so ugotovili, da znaša ta pri srednje močnem potresu okoli 150 bilijonov konjskih sil. fo je seveda precej velika sila, tako da so tudi učinki, ki jih povzročajo P"* tresi, primerno občutni. Od ja" kosti pa tudi od navpične aH vodoravne smeri sunkov in valovanja zavisi obseg uničevanja na zemeljski površini, ki zavzema v nekaterih primerih pr&v katastrofalen obseg. Sponanim" se na ljubljanski potres leta 1895, na potres na Japonske® leta 1923 in na največji potres v človeški zgodovini leta 189? v Indiji. Zaradi potresa nastanejo včasih po 100 km dolg® zemeljske razpoke, spreminja se struktura tal, gorovja i^P' njajo in dvigajo se doline, zS"" dilo se je celo, da so reke spi"®' menile svojo smer, da so izS'' nili vrelci in da so nastala cela jezera. Učinki in strahote P®' tresov so torej številne.
Dandanes proučujejo potres® z vso intenzivnostjo, vendar so Vsi izsledki Š3 močno nepo' polni, zlasti kar se tiče napov®' di bodočih gibanj zemlje. Tak" je naša zemlja kljub temu smo tako v znanosti kakor tehniki daleč napredovali, vedno zelo velika skrivnost, ka' tero bomo pa šele počasi in ^ vsem trudom premagali.
da v še
Valentine ples ob 38-letnici
Cleveland, O.—Društvo Clev®' land, št. 126 SNPJ priredi v soboto večer 14. februarja ValeO' tine ples ob 38-letnici svojega obstoja v Slovenskem narodnei® domu na St. Clair Ave.
Dobro poznani Vadnalov orkester bo igral izvrstne valčk® in polke tako, da se bodo sta# in mladi vrteli in veselja bo vse strani. Le odločite se drugo soboto večer, da pridet® na Valentinov ples, kjer bost® našli veselo družbo in mnog" prijateljev ter sobratov in s®' ster. Pridite v velikem števil''' ne bo vam žal, ker take družb®' kot bo tam, se malo kje dobi-John J. Gabrenja, tajn'^
Ameriški družinski koledar za leto 1948
že dolgo vrsto let predstav-! šim literarnim delom "Zataj®"®
satif"
s
česen s Anton
Ijajo "Ameriški družinski koledarji" skoraj našo edino bolj pomembno kulturno manifestacijo. To niso samo koledarji v navadnem pojmu te besede, ki imajo le kratko življenje in minljivi značaj. To so v pravem pomenu besede izbor najboljših literarnih del naših tukajšnjih slovenskih pisateljev izpopolnjenih z književnimi deli naših slovenskih pisateljev v rojstni domovini, reprodukcijami umetniških slik najbolj znanih klasičnih in modernih slikarskih mojstrov, znanstvenimi razpravami, važnimi podatki, ki bodo j ki je padel v Osvobodilni nekoč služili kot prepotreben I leta 1944. Med ostalimi vir za proučevanje zgodovine, so zastopani Oton Župančič«
vest", Frank 'Zaslužni mož", Anton Slabe satiro "Bratovščina izvoljeni^ ' Anton Shular s črtico "Na stavi". Frank Panchur s črti® "Moja prva stavka", Ant^^ Garden z znanstveno razpra^ "Na pragu atomske dobe," ^ Zaitz, ki je koledar uredil, P^ _ uvodnim člankom "Dve svet"^^ ni vojni, obe odeti z ideali ' kaj?"
Med pisatelji in pesniki iz
g|0"
venije je potrebno posebno niti pesmi mladega pesnika-P^ tizana Karel Destovnik-Kaj''
voji'1
ameriških Slovencev. T a strost literarnih del in izbran materijal dajejo Ameriškim družinskim koledarjem trajno vrednost, ki jih imajo samo antologije.
Mi, ameriški Sloveici, smo lahko ponosni na takšne kulturne manifestacije, ki nam lahko služijo na čast tudi v naši rojstni domovini, kjer je število pisateljev daleč večje in kjer so tla za kulturni razmah bolj ugodna kot pa tu. Tu smo omejeni na malo skupino naših kulturnih delavcev, ki že leta in leta požrtvovalno pišejo in delujejo na kulturno-literarnem polju za relativno malo skupino
pe- Krakar, Črtomir Šinkovec
iP
odlično I drugi. Od bolj znanih skih pisateljev J)a Juš Gaber, France Kosmač, L Čebular, Anton Ingolič. omenjenih so zastopani v P', vodu tudi ruski in ameriški 1 satelji.
stala tudi gorovja, danes pa se ^ ameriških Slovencev, ki še niso te zunanje zemeljske plasti še izgubili vsak smisel za višji in nadalje premikajo, da se odpra- bolj plemeniti smisel življenja, vi vsa napetost in se ustvari} Od tukajšnjih naših pisatc-ravnotežje. To izravnan je ze- Ijev so zastopani v letošnjem meljskih plasti zaradi ohlajenja koledarju Etbin Kristan z dalj-
Cela vrsta znanstvenih čl^'^,
m
0^ i«
fotografskih reprodukcij Slovenije, kakor tudi cij umetniških del slovensk^^ drugih slikarjev, so lep P/ ai vek bogati vsebini letošHJ®" koledarja.
Ne bi smelo biti zavcdnC venske družine, ki bi v	,
ši ne ne imela ta poiw-'H^ g "Družhiski koledar". Mi g. naše strani toplo priporočil Stane $1.50, kar je za ta^^ po opremljeno in vsebinski gato knjigo res neznatna ta. Družinski koledar dobit*^ di v našem uredništvu.
februarja 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
dom slepih v stari loki
^ bivšem Strahlovem gradu I stoodstotno in prvi udeleželi vo-^ Stari Loki je nastanjen "Dom' litev. Potom svojega hišnega od-^^Pih," ki je v predaprilski Ju- 'bora so udeleženi pri upravi do-Soslaviji, kakor druge podobne: tna.
^tanove, igral vlogo poslednje-' Ko z njimi govoriš in opazu-S pribežališča za ljudi, ki jih je zba kot brezkoristne za vse-^ izločila. Grad je nemoteno
^^upno 2 varovanci propadal, i nje bližnjih navezani reveži, am-^ lijem nastanil oku-1 pak enakovredni in samostojni slepe prepodil v staro I ljudje, ki z delom po svojih mo-po osvoboje- čeh doprinašajo skupnosti, v razDa^	izpraznila, ga je Grajo pa zasluži delovni od-
stanju prevzelo | patronata, ki so ga 26. j an-
ješ njihovo življenje, čutiš pri vsakem koraku, kako se zavedajo, da danes niso več na usmilje-
Tine Renčan:
Nergači med ljudstvom
% LR	socialno skrbst-
va b	postavilo nalogo,
® temeljito preureditvijo slepim _ ne azil. Se ^"^^j^ten dom, -v katerem I ° o slepi prevzgojili v ena-''avne člane našega ljudskega
delov; Zato
^ega kolektiva.
Sam ®^iiiistrstvo ni omejilo P'^^^i^iavo stanovanjske lavjj ^'^Pak je zgradilo de-stvo t P^^tarstvo in krtačar-
uarja nad domom slepih prevzeli krajevni sindikalni svet, krajevni ljudski in krajevni OF odbor. Ker so domu zagotovljena redna proračunska sredstva, člani patronatov niso obremenjeni s plačevanjem denarnik prispevkov. Dasi bi jih pomoč pri delovnih akcijah, pri kulturnopro-svetnem delu in vzdrževanju osebnih stikov s slepimi ne veljala niti pare, delovni odbor 'sušilni"' ^°^P°darske obrate I patronata do sedaj niti s prstom So pQi meso in sadje), ki j ni mignil. Samo po sebi razum-riščjjj.	vodenje in izko-; Ijivo je, da je izpolnjevanje pa-
stva y Precejšnjega gospodar-1 tronatskih moralnih obveznosti Vejia d	domu. Obnovit-! do slepih še mnogo važnejše, ka-
a, za	jJq drugih podpirancev so-
Stv,
Q	katera je ministr-
®'lo ^skrbstvo potro-kratkiT'^^ din, so bila pred Y ^ glavnem zaključena. Ijejio	sedaj vse prenov-
stopnišča, svetle va ig stenske omare, no-oicQ J^^tralna kurjava s kuril-
celotpo^	pralnica, novo je
Starg	kanalizacije,
oienjjli ' ^	nosilce so za-
Vo gg	železobetonski, no-
ske gg ' delavnica, gospodar-%žili ^ Ogromen trud so %	v te delo, saj so
"d Sebe med delom sama kibe	in so se pokazale
moJ? poslopja, ki jih ni So jg] ^ predvidevati. Sedaj Dc%da,. ^ ®rečno pod streho. S
cialnega skrbstva. Patroriat mora prevzete obveznosti izpolnjevati že zato, ker jih je prevzel, v tem primeru pa še posebej, ker je treba ljudem, katerih življenje je zaradi pomanjkanja najdragocenejšega čutila že samo po sebi težko, posvečati še prav posebno požornost.
V domu trenutno živi 57 slepih. V kratkem bo sprejetih še nekaj novih oskrbovancev iz Slovenskega Primbrja, tako da bo kapaciteta doma izpolnjena. Namesto porušenega " bivšega prosvetnega doma v bližini gradu bo ministrstvo zgradilo še eno poslopje, ki bo služilo za pre-šolanje slepih, ki sedaj živijo na svojih domovih, pa se želijo
k-
ov
ečaij je kapaciteta doma-vključiti v produktivno delo. Če
0(3 a
dOftly
kot za sto odstot- prav je uprava doma zaprosila "G na 82 oseb.
2a ^ "
1 sindikalno organizacijo v Škof ji iii nikogar, ki bi ne' Loki, da bi s prostovoljnim de-
Nvvi • ^si, ki niso zapos-'lom pomagala odstranjevati ru-® ^rski in ščetkarski de- ševine bivšega prosvetnega do-
nekoč grajska leta spravili skupaj komaj i,, °^&rišice pletejo vol- 10 ljudi, ki so v dveh pope
""01,	^ veliki dnevni ra, so vsi sindikati v teku pol
^ j® bila riftlron crrciiairQ Iptn snravili skiina.i komai 9 ali
8„i,'«elke
popoldne-
iovj . " Čitajo knjige v Vih odstranili 8 kub. metrov ru-pišejo pa v Klei- ševin. Tako je bila uprava prisi-
ctie
stav^^^' 8 pomočjo ro- Ijena najeti plačane delavce.
vil 1	t X/ - ^ ^^	— —— — —----- ---
^	delu in pri hoji |aFŽ in pionirji pa so priredili
' čudovito spretni in nekaj obiskov v domu.
®Pfeh	brez spremstva! Z zgraditvijo novih delavnic,
^lA t ^^^^ična lažja dela ki bodo opremljene s stroji, se %ryii ^/''Gkonomiii vršiio sle- bo dom noDolnoma osamosvoiil.
3o
Zadovoi^.^ dobro počutijo in Dom slepih v Stari Loki ima to-^ oskrbo. , j rej vse pogoje, da v kratkem ■ Segf- političnih in študij- času postane vzorno urejen dom ^ budno spremlja-!
;^^°^ialistične izgradnje j ^olivna enota so se
if.
D. I.
"Slovenski Poročevalec"
^pple Pancakes With Sour Cream
'Davčna kampanja. Nova načela pri razdeljevanju kart. Sistem dvojnih cen. Nov delovni čas. Suša. Pomanjkanje električne energije. Zima in mraz. Sama hvaležna snov za zabavljanje in nerganje . . .
Iz Murske Sobote odhaja popoldanski vlak proti Mariboru." Dolg vagon brez oddelkov in vmesnih sten. V Soboti se vsujejo vanj dijaki in šolarji. O šoli se menijo, o nalogah. Trije tam v kotu se poizkušajo v ruščini. Kar gre jim že. V Beltincih jih mnogo izstopi, v Dokležovju še nekaj. Namesto njih se vsujejo v vagon kmetje in kmetice, težko obloženi z vrečami in cekar-ji-
V vagonu so police le ob po-dolžnih stenah, zato postavijo vreče kar po tleh, pod klopi, vzdolž prehoda, kamor se pač da. .
Nisem vedel kam potujejo, zato sem vprašal kmetico, ki mi je sedela nasproti, kaj to pomeni. Povedala mi je, da je ob sredah semanji dan v Mariboru in da morajo zato že prejšnji dan z doma, da so zjutraj zgodaj na trgu. Moko da nesejo, ajdovo kašo in kar pač kdo ima, mi je dejala.
Glasni so bili. Najbolj med njimi visok, tršat, rdečeličen možak, ki ga je že prvi videz izdajal, da ne spada povsem v to druščino. Presedal se je sem ter tja, zdaj k temu, zdaj k onemu. Prtljage ni imel.
Pogovor je postajal vse glasnejši. Iz malh in cekarjev so potegnili steklenice.
"Na, pij žganjico, da te ne bo zeblo!" so si ponujali steklenice, ki so jih kar eno za drugo po&si praznili.
Pa je povzdignil oni brez prtljage syoj glas:, "Ste,, culi? V Lendavi so jih 15 zaprli. Je to svoboda, vas vprašam? Kakšna svoboda! Vidite, najprej so ustanovili zadrugo, potem so jih zaprli."
Prisluhnil sem tej razlagi. "Ej ,prijatelji, pa jih niso zaprli zato, ker so ustanovili zadrugo," sem ga opomnil.
"Ne, ni svobode! Kakšna ljudska oblast, kakšna ljudska oblast, vas vprašam?" se je razburjal dalje. "Vse je bilo v redu v njihovi zadrugi. Vse knjige šo do pike bile v redu, pa so jih zaprli."
"Tovariš, pa jih gotovo niso zaprli zato, ker so imeli knjige v redu," sem poizkušal dognati, kaj je na stvari.
"Taka Jugoslavija pa d . . .," je ugotovil. "Čevlje so prodali na Hrvaško. Saj smo bratje, ali nismo?"
Glas mu je grozeče narastel. Žganje, ki ga je vlekel v dolgih požirkih, mu je dajalo poguma.
Nekateri so mu negotovo prikimavali. Jezilo me je tako brb-
ljanje, rad bi mu jih nekaj povedal, a zdelo se mi je, da bi ga pijanega, kakor je bil, le še bolj razdražil.
Pa je vstala sredi vagona kmetiea in razložila:
"Veš, Pišta, tudi tebe bi morali zapreti, ki s takimi držiš. Tisti čevlji so bili za člane zadruge in po nizki ceni. Oni pa so jih prodali na Hrvaško črnoborzi-jancem. Tako je, da boš vedel!" Pišta se ni dal ugnati. "No, vidite, je to svoboda? Svoboda je, če prodaš ali kupiš od kogar hočeš in po kakršni ceni hočeš. Jaz sem šel včasih v Maribor in sem zaslužil po 800 dinarjev in sem kupil, kar sem hotel. Kaj pa danes lahko kupiš, če ne zaslužiš, kakor je trfe-ba? No, kar povejte!"
"Pišta! Ko bi jaz zaslužil polovico tvojega, bi prav gotovo vsem dal nocoj za pijačo v Mariboru," ga je zavrnil mlad fant.
Pišta je skočil pokonci. Morda ga je zaskrbelo, da ljudje le preveč vedo o njegovih zaslužkih, ki gotovo niso bolj pošteni od zaslužkov lendavskega zadružnega odbora.
"Ni svobode. Kakšna ljudska oblast? Ljudska? D . . .! Bo že drugače, ko bo ljudstvo spregovorilo . . . Hudiči!" Sesedel se je na klop. Prazna steklenica se mu je zvalila iz roke.
V kotu je ženski glas potihem zapel:
"češčena si Marija, je angelj-ski glas ..." Dva , tri je glasovi so pritegnili. Kmalu je ves vagon pel:
"Ko zadnja ura bije, Marija pred' po nas ..."
Prekmurje. Hvaležna tla za pridiganje Pištinega kova, sem pomislil.
Pa je bilo konec pobožne pesmi. Moja soseda, kmetica pri 40, je s tresočim, visokim glasom zastavila:
"Na oknu glej obrazek bled, na licih grenkih solzic'sled.. Nisem si mislil, da Prekmur-ci tako z očutkom pojo partizan-1 ske pesmi.	j
Prvi je sledila druga: "Leži tam jezero v tihoti . . .," potem tretja, četrta, same partizanske. Pesmi, ki sem jih poznal, pa tudi take, ki jih nisem še nikoli slišal in ki so morda nastale v Prekmurju.
Ko je ves vagon iz polnih prsi pel "Hej brigade" in so mlada razgreta prekmurska srca vzklikala: "Živela nova Jugoslavija, živel maršal Tito,, živela naša
ljudska oblast!" je Pišta smrčal in ni slišal ničesar. Bilo ga tudi ni potrebno. Pišta je bil eden, ljudstva mnogo.
Čez nekaj dni. Jutranji vlak proti Gorenjski je bil kot obi čajno nabito poln. Delavci-tek-stilci, uradniki, delavke, sem ter tja kak meščan, še redkeje kak kmet.
Na oni strani voza, kjer so klopi daljše in so trije sedeži na eni klopi, sedi zajeten gospod. Dva sedeža zavzema njegovo v usnjat plašč oblečeno zavaljeno telo. Na tretji prostor se je s težavo stisnila suhljata kmečka žena.
V	vagonu govore delavci o normah, o dopustih ,o planu in kdo si ga vedi, kaj še. Živahno je, da ne razločiš posameznih besed sopotnikov, razen najbližjih. Počasi pogovori pojenjava-jo, le oni v usnjatem plašču govori vedno bolj glasno. Potniki so prisluhnili, oni pa govori:
"Pri nas bo kmalu vse vrag vzel. Naš kmet ne zna gospodariti. Poglejte," razlaga kmečki ženici in ji kaže potipkan list papirja: "V Poljanski dolini, kjer je bila najbolj zdrava živina, je zdaj vsa živina jetična. Živina ne sme biti vedno samo v hlevih. Ven mora, na pašnike!"
"I, seveda!" mu pritrdi kmetica. "Pa krme nimamo. Včasih sem kravam tako moko dajala, kot jo sedaj niti ljudje nimamo. Vse se mi je rok oprijemalo, ko sem jim mešala."
Pa je povzel zopet besedo debeluh :
"Vidite, vse bo vrag vzel. Krme ni, paše ni. Mleko in maslo bomo morali uvažati, kot so ga Nemci. Iz Nizozemske, tako kot med vojno." Nekoliko se je oddahnil, kakor da bi hotel dati poudarka svojim bšsedam. "Ali pa iz Rusije . . ." je dodal strupeno. "In moko tudi."
Potniki ^0 postali pozorni.
"No, ja, jaz sem že videl dva vlaka iz Rusije," je dodal čez čas.
"Moke?" je vprašal nekdo.
Široko se je zasmejal: "Ah, kje pa. Protitankovskih baterij!"
V	vagonu je postalo čudno tiho.
"Kako to, da ste vi kar dva ruska vlaka videli, jaz pa nikoli nobenega ne vidim, pa sem vedno na vlaku," ga je pobaral železničar iz drugega kota.
Možak ni odgovoril na vprašanje.
"V časopisu sem bral, da so dali Rusi Fincem tri sto tisoč ton žita," je nadaljeval debeli. "Če bi nam dali, bi naši listi to
Bonds for Freedom ot\
Freedom Train Inspire Secretary of Treasury
(IcIiKht the Kourmet and please the most cliscriininating
pancakes with sour cream, A whopping big apple ^ Con the full size of a skillet or griddle, rolled, and ''our''°usly with confectioners sugar. It is served with A '■'Cam
d«.
1«,

»	can he served any time, as a main dish or as a
one K-	for each person is a complete dinner, or .is
MoJ« ifive tK '	serves four.
■■ l>ancai,„ "I'plc pancake platter a fancy dress, surround the With fried apple slices..
: Zk"'" 1. p....
Apple rancukes AVith Sour Cream
mix	2 tnhletpooni melted buitcr
or nimrgnrine 2 cups diced Applet
I'KK's and milk. Add to pancake mix all at Fold in the melted butter and diced apples.
1 cup of batter onto a i-riddle ov skillet. Bake
L 3
Kenw
irrvl 1	& V..VW w	V. .........
huL^ brown on underneath side, about three miiiute.s.

Other side.
^1'' Place on bakinK sheet in moderate oven (375° F.) to
'an>,
Oncrouklv with confeotionors sugar
A * U| 1l)i<	»MVV Vil UclnlUK OMVVV lil IIIV/*
li !• 8nri 1thv pancakes arc baked.
flDril "VI vuhiy wivii vi/ii*vvnui4cio
• i'lc thcen. Serve with sour cream.
und garnish
Secretary of the Treasury John W. Snyder and Mrs. Snyder view the priceless exhibit during the Freedom Train's stay in Washington, D. C., which dramatically reveals the important role United States Government bonds played in the progress of the United States of America from its inception as a nation in 1776.
The American people have always responded to the call to buy freedom bonds. Secretary Snyder is directing a stepped-up campaign to sell more U. S. Savings Bonds as an anti-inflationary measure and to insure continued peace and prosperity. -
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
Čez celo stran napisali. No, kaj pa je to tri sto tisoč ton? Fincev je štiri milijone, na vsakega ne pride niti kilo. Pa taka reklama!"
Ljudje so molčali. Kako stresa številke iz rokava. Tristo tisoč ton. Velika številka. A če pomisliš, res ne pomeni mnogo pri milijonih ljudi.
Pa vendar debeluharjev glas je tako neprepričljiv. Ljudje molče, a nekdo bi moral odgovo-voriti. Saj ni prav, da nekdo takole vsem v brk pove nekaj, kar čutiš, da je povedal tako s sovraštvom.
"Tristo tisoč ton," računa potihem nekdo. "Štiri milijone Fincev. Hudiča!"
"Ej, vi slabo računate!" se oglasi tedaj z druge strani proti debeluhu močan glas. "Ali ne bi šli raje na Koroško belim pamet solit? Od tristotisoč ton žita pride na vsakega Finca 75 kilogramov ... Ste si iz Slovenskega doma učili računati?"
Glasen smeh je sprejel to ugotovitev. Gospodu na dveh sedežih postaja vroče. Vlak se ustavlja "Škofja Loka!" kliče v nastajajoče jutro sprevodnik.
"Gospod, ali se ne ne peljete v Kranj?" ga zadržuje kmetica, ki je sedela ob njem.
"Sem se premislil," pravi gospod.
V vagonu je postalo veselo.
Bil je vagon tretjega razreda.
Nagla vožnja
Vlak lokalne železnice je do-šel v šolo gredoče otroke. Strojevodja reče: "No, otročiči, sedite na vlak, popeljem vas do šole!"
"Hvala lepa!" odgovore otroci, "prišli bi prepozno v šolo!"
II
Zastopniki
^^Enakopravnosti ■k
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 761h St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO II101 Revere Ave. Diamond 8029
yy
OBVESTILO
V cilju poprave in dopolnitve spiskov onih oseb, ki se nahajajo' v inozemstvu, prosimo vse državljane F.N.R. Jugoslavije, ki. živijo stalno ali začasno v Zedinjenih Ameriških Državah, na področju tega Generalnega kouzulata, da predložijo podpisanemu Konzulatu sledeče podatke :
Ime in preimek ter očetovo ime.
Dan, mesec in leto rojstva.
Mesto pristojnosti (vas, mesto, srez in federalna republika).
Poklic.
Številka in datum potnega lista.
Zadnji naslov.
Podatki se lahko daje ustno ali pismeno. Podatki, dostavljeni pismeno morajo biti lastnoročno podpisani.
Prosimo vse naše državljane, da te podatke dostavijo po možnosti do konca meseca marca 1948 leta.
Podatke dostavite na naslov: Consulate General of Yugoslavia, 188 West Randolph St, Rm. 1611, Chicago 1, 111.
Iz Generalnega konzulata F. N. R. Jugoslavije v Chicago, Br. 9/48 od 28. januarja 1948 leta.

tekom časa.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
dr. j. v. župnik
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd SI.: vhod samo
na E, 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.*. EN 5013
Ohlak Mover
Se priporoča^ da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
uaf i liti.
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4. februarja
PRE2IH0V VORANC;
(Nadaljevanje in konec.)
Prav razveselil se je Zvap, ko je nekega jutra priropotal v bajto tesač Graš, stari njegov znanec iz Rude, s katerim sta veliko skupaj sekala, a se že nekaj let nista več videla. Graš, ki je bil tudi brezposeln, je ostal pri bajti dva dni, se gostil s kolinami in izpraznil puč z ozim-ničevcem do dna.
Dvakrat ga je Žvap pridržal:
"Ostani, Graš, še nekaj dni in počakaj na mojo smrt!"
"Ne šantaj takih bedarij, Žvap! Popravil se boš; ko bo prišla vigred, bova skupaj vzela kako poseko in spet bo pela sekira: žvink, žvink ..."
"Ampak na pogreb boš prišel, če bo treba ..."
"Zanesi se name, pa čeprav imam tri ure do sem."
"Nositi me morate le tesači!"
"To je moja skrb, Žvap! Kar-nuh, Cegun, Žigoj in jaz . . . "
Ko je Graš slednjič vzel palico v roke, se je še zadnjič obrnil k svojemu znancu:
"Nekaj sem te mislil še prositi, če ne boš hud! Človek le ne ve, kaj ga čaka. Pavel, ne bodi hud, ker sem te takrat, ob plebiscitu, pregovoril, da si glasoval za Avstrijo. Vem, da si posihmal z menoj vred večkrat preklinjal to goljufijo. Organiziran sem bil pri socialistih in so me naplahtali, da sem agiti-ral za Avstrijo. Pravili so, da se bo v republiki delavnemu ljudstvu cedilo mleko in srd. Zdaj pa imaš hudiča ..."
"Tiho bodi, Graš, so nas pač opeharili, kakor se to ubogim ljudem vedno godi," ga je potolažil Žvap.
"Torej je ta reč pozabljena?"
"Pozabljena, pozabljena!"
Koj za Grašem je prišel na obiske kajžar Ogničar od Drave. V mladih letih sta z žvapom dosti skupaj sekala, potem pa si je iz pristradanega denarja kupil na produ kočuro za dve kravi.
"Čui sem, da te je vrglo, pa sem se takoj prepeljal čez vodo."
V bajti je še od Graša ostalo nekaj vedrega, neprisiljenega in obisk starega znanca je bil zato do srca dobrodošel.
"Mislim, da si ravno o pravem času prišel!"
Ko je Ogničar prisluhnil sumljivemu vretju v Žvapovih prsih, je takoj napravil svoj sklep. Da bi prijatelju ne otežil srca, je na dolgo in široko zabavljal čez slabe razmere, čez krizo, čez sušo in oznanjal konec sveta.
"Sedaj je tisti, ki ga smrt reši, še srečnejši! Kaj bi od tega sveta? Siromaštvo, davki in biriči! Pravijo, da bo vojska."
Zvapu in Neži je Ogničar tako od srca govoril, da mu nista dala oditi in si je moral čez noč postlati na klopi pri peči. Ko je drugo jutro začel jemati slovo, se je videlo, da ga še nekaj tišči. Toda šele zadnji hip se je odkašljal:
"Nekaj sem te še mislil pobarati, neko sitno reč! . . . Saj nisi hud name, ker sem te takrat naplahtal, da si glasoval za Jugoslavijo? — Obljubljali so mi, da se bo grofovska zemlja razdelila med kajžarje in kmete, če zmagamo. Trdili so
; tudi, da bo za nas bolje. Mene I pa, kakor veš, žulijo tisti ogoni, I ki jim imam v najemu od gra-^ ščine že čez dvajset let. Zato i sem verjel."
j Žvapa je prešinil rahel nasmeh. Skoraj v zadregi je odvr-i nil:
j "Oh, ne ženi si tega k srcu, j Ogničar! To sem že davno po-I zabil!"
I "Dobro je, zdaj lahko mirno I grem! — Si moramo pač tako i misliti, da so nas vse od kraja j speljali na ki'ivo pot!"
I Kmalu nato je zaškripala gaz po zasneženi globeli in koča se je spet pogreznila v zimSko samoto. Po zadnjih dveh obiskih se je bolnik še bolj zatopil v za-mišljenost, iz katere ga je le v presledkih dramil dušljivi kašelj. Kadar je zadremal, je kmalu začel sanjati in blesti.
Nežo je začelo postajati strah.
Bilo je že pozno in v bajti je bledela leščerba, kose je prihru-lila iz veže Nežina prijateljica, stara Burga. Plaho se je ozrla na bolnika, ko pa je zapazila, da menda dremlje, se je lotila svoje prijateljice.
"Ali si že govorila?"
"Kakor sem ti že naprej povedala: Grdo se je obregnil, češ, ali sem že križ naredila nad njim!"
Starki sta kakor pribiti obsedeli v kotu.
"Toda nekaj se mora ukreniti! Slab je . . . "
"Kaj ko bi ti poskusila, Burga? ... "
Bolnik se je predramil in uzrl novo obiskovalko. Nikoli je ni mogel prav videti in tudi med boleznijo je čenčala večidel le z Nežo. Zdaj se mu je pa približala s čudno vabljivim obrazom:
"Kako je, Pavel? Spal si?"
"Mislim, da bom kmalu za vedno zaspal!" je odvrnil bolnik.
Neži se je skrčilo srce.
"Če je tako, ali si že kaj mislil na obračun ..."
"Kaj pa to tebe briga!" se je zadri Zvap in se srdito obrnil v kot.
Burga je klecnila, nekaj poše-petala z Nežo, nato pa jo je požrla neslišna noč. —
Kakor hudi duh se je širila po soseski novica, da je Zvap že čisto na koncu in da je nevarnost, da bo umrl brez Gospoda. Na zasnežene domove po vrhovih in globelih je ta novica legla kakor težka mora. Celi soseski je bilo znano, da Zvap ni duhovnih reči jemal tako natanko, kakor bi se kristjanu spoddbilo. Ze od mladosti je imel I navado, da je ob nedeljah cerkev le od zunaj podpiral, največ zaradi tega, da se je potem na sejmišču postavljal. Bil je razvpit zakrknjenec, ki ga ni ganila nobena reč.
Kljub temu, da Zvap nikomur ni delal spotike in ni mogel imeti nad seboj nobene posebne odgovornosti, je njegova zakrknjenost predramila vso sosesko.
Župnik se je posvetoval z mežnarjem. Nato se je odpravil v samotno bajto cerkveni ključar Ožeg. Ko je po dolgem pripravljanju prišel z besedo na dan, ga je Žvap užaljeno odpravil:
"Ali sem vam že tako v spotiko!"
Ožeg je odšel neopravljenih poslov.
Smrt se je očividno bližala bajti. Bolnika je vedno češče obhajala slabost, kdaj pa kdaj je že začel izgubljati zavest. Nežo in Burgo je navdajala groza.
Ostala je le še ena tolažba:
"Po Lukeža!"
Kmet Lukež iz soseske je bil na glasu, da s svojo besedo premaga vsakega zakrknjenca in da je na zadnjo uro otel že mnogo duš pogube. Razen tega so o njem govorili, da si je svoje posestvo pribarantal na sejmih ter da ima mnogo na svoji grbi. Zato da se skuša odkupiti z reševanjem vragu zapisanih duš. Zategadelj je imel tudi priimek: Zveličar.
Žvap je bil precej pri sebi, ko je prišel Lukež. Ponoči ga je neznansko dušilo, zjutraj pa mu je odleglo in po nekaj dneh mu je prvič zopet teknila jed.
"Pa so rekali, da se boš stegnil, zdaj pa vidim, da se zalagaš kot dninar."
Vedri Lukežev glas je bolniku ugajal.
"Mene je tudi stiskalo, pa je minilo. To je vse od človeške volje in odločnosti odvisno," je lagal Lukež in izpod štrlečih obrvi zasajal oči v Žvapa.
"Ne verujem, da bi se izkopal!"
"Seveda se boš! Najslabše je, ako človek obupa," ga je bodril Lukež.
Ko je bolnika tako razvedril, je mahoma lopnil vmes:
"Kaj pa, ali si že opravil?"
Zakrknjenec je zazijal.
Zveličar pa ga ni pustil k besedi.
"Torej je^ vendarle res, kar trdijo. — Tega ne razumem, Žvap! — Saj veš, kako govorijo o žegnu: če ne koristi, škodi tudi ne! Nihče ne ve, kako je na onem svetu."
Žvap ga je začel z zanimanjem poslušati.'
"Ali misliš, da ne bi škodovalo ... "
"Vse prej kakor to! Človek se umiri in to je za zdravje velikega pomena. Jaz sem ležal kakor klada, ko sem se pa spove-dal, se je koj začelo obračati na bolje."
"Že sam sem premišljal, ali če se prav pobaram, nisem na tem svetu nič posebnega zagrešil, kar bi mi mogli na sodni dan šteti v zlo," se je branil Bolnik.
"Ni stvar v tem, ali si grešil ali ne!" je odvrnil Lukež. "Gre za to, da opraviš šego."
"Ne vem, kako bi ..." je okleval bolnik.
"Le daj se, le spravi se!" je pritegnila Neža, ko je videla moža omehčanega.
"Tiho, babe!" je vzrojil Lukež nad njo. "Babe ne razumete ničesar, mi bomb to sami opravili. Take sile pa še tudi ni, kakor bi kdo mislil." -
"Naj bo po tvojem!" se je zakrknjenec vdal.
Lukež je pridirjal k fari z novico, ko se je nedeljsko opravilo končalo in so se verniki vsipa li iz cerkve. Še so bile množice zbrane na sejmišču, ko je srednji zvon zazvonil na spoved. Ta koj je zavzelo med množico:
"Žvapa gredo spovedat!"
' Skoraj pol fare se je usulo za duhovnikom in mežnarjem ki sta se napotila v samotno globel. Na čelu te procesije je zmagoslavno korakal sam Lukež, za njim pa Jaži, Repasi Ražeji, Ogrizki, Podeževke in drugi občani, ki so hoteli biti deležni odpustkov tega dogodka
Medtem ko je bil Zvap od kraja nezaupljiv in redkobeseden, se mu je duša polagoma odtajala in z otroško zaupljivostjo je začA naštevati spovedniku vse svoje grehe in krivice dokler je segal njegov spomin nazaj. Med drugim je zdeval s
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoit 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanho* 3118
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljub j ena mati in sestra
Znidaršič
preje poročena Zakrajšek, rojena Klemenčič
Zatisnila je svoje blage oči dne 30. decembra 1947. Pogreb se je vršil dne 2. januarja 1948 iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
IV dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti pokojne. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njeni duši.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g. duhovnu, ki je opravil pogrebne obrede.
Ti, draga mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:
LOUIS ZAKRAJŠEK, sin AGNES ZAKRAJŠEK. hči FRANK. ALBERT, MARIE, JOHN, bratje in sestra
Cleveland, Ohio, dne 4. februarja 1948.
svoje duše tudi skrivnost, da je ob plebiscitu na Koroškem ogoljufal Graša kakor Ognjičarja. Od prvega je dobil pet kilogramov sladkorja in dve stavi zimskega perila, od drugega pa dva kilograma tobaka in vrečo pše-nične moke, glasoval pa ni niti za Avstrijo niti za Jugoslavijo, temveč je obe glasovnici strgal .. .
Več kakor eno uro je trajala spoved in soseska, ki se je zgrinjala pred bajto, je postala že nestrpna. Odmolila je že vse tri rožne vence, da bi bog zakrknjenca omehčal.
"Dolgo se dajeta!" so mrmrali možje med seboj.
Nekdo je piknil Lukeža:
"Zdaj gre za novo šprikljo na lestvi."
Medtem so se odprla vrata, spoved je bila pri kraju. V snegu klečeč je soseska sprejela blagoslov. Nato so se počasi raz-gubili po samotnih stezah mrkih pobočij.
Že drugi dan so zapeli farni zvonovi Žvapu zadnjo popotni CO. K pogrebu se je zgrnila vsa soseska, prišli so in se utešili
Razno
DOBER NAKUP
Nova hiša za eno družino; 6 sob in kopalnica. Solidno konkreten dovoz in dve garaži z vratmi, ki se odpro zgoraj. Hiša je popolnoma insulirana in okna ter vrata so obita. Nahaja se na 19102 Muskoka Ave., od E. 185 St., blizu trgovin in javne šole. Lastnik ima hišo odprto na ogled.
A. J. ZIVKO 1119 E. 171 St. KE 5426
Prisiljeni smo se seliti
Veteran, mati, oče in trije otroci, stari 10-9-6 let, ki nimajo sorodnike, h katerim bi se lahko preselili, iščejo 5 ali več sob. Imamo prvovrstna priporočila. Naš prihodnji korak je cesta.—OR 8382.
KRAŠKA KAMNOSEŠKA OBRT
15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 2237
Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov
Zanesljiva družina
3 odraslih oseb, želi v najem stanovanje s 4 ali 5 sobami. Ima izvrstna priporočila. Pokličite do polnoči.
SU 1487
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
vsi njegovi dobrotniki zadnjih dni, prišel je celo Osrajnik iz trga. Nosili so ga štirje tesači. Pogrebci so v en glas sodili, da je bil Žvap poštenjak, kar je dokazal tudi že s tem, da se je ravno o pravem času spravil s tega sveta, še preden je padel soseski v nadlego.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-Qodkih po svetu in doma!
SRBIČINA IN RAZNE KOŽNE BOLEZNI
AVENUE SKIN CLINIC
M. L. NEARING, D. M.
ZDRAVNIK Urad odprt od 10. do poldne in
2. do 7. zv.
Govormo slovensko in poljsko
691-692 OLD ARCADE
Euclid Entrance
Tel.: CH 2220
Dela za ženske
Stenografka
za splošna dela v
perijodiCnim napredovanjem. ne počitnice s plačo. Izvrstne "i lovne razmere.	,,
THE LINCOLN NATIONAL
LIFE INS. CO. 1010 Union Commerce BlW
ivif
CAFETERIA WAGON GlRl-
30 do 45 let stara ženska, čna, zmožna; 6. zj. do 1. poP-1 ^ od ure, obedi, uniforme. se med 1.30 in 3. pop.	-m
HARRIS-SEYBOLD CAF^TE" 4510 E. 71 St.
Trgovine naprodaj
Gasolinska postaja in garaža
6 do 8 tisoč galonov se proda mesečno. Izvrstna prilika za mehanika, ki želi svoje podjetje. Nizka najemnina. Dober "lease."
EN 3031
Dela za moške
MILLWRIGHTS-Moški za poprav-Ijenje strojev in splošno delo; izurjeni; izpod 45 let starosti. Stalno delo z dobro začetno plačo. Prvi šift. Mr. Fitzgerald—Employment Office,—CLEVELAND PUNCH & SHEAR WORKS CO., 1306 E. 40 St.
Bolt Trimmer Man
in
Bolt Header Man
Dobra plača; stalno delo. BELLFORD METAL PRODUCTS 5511 Bellford Ave., DI 4700
Stationary inženir
Licenciran Stalno delo Plača od ure
Erie Railroad Roundhouse
3030 E. 55 St.
Licenciran kurjač
in za malo oskrbniškega dela. Do. bro delo za pravega moškega. Tedenska plača. Ure od 11. do 7. zj. LAUREL SCHOOL
YE 1342
Zakrajšek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
assemblerji
za težka mehanična dela
STROJNI OPERATORJI BULLARD VERTICLE (1. šift) TURRET LATHE (2. šift) SHAPER HANDS (2. šift)
Izurjeni—morajo sami vzpostaviti
delo. Dobra plača od ure. Mr. Fitzgerald-Employment Office
CLEVELAND PUNCH & SHEAR WORKS CO. 1306 E. 40 St.
Zemljišča
Hiša iz kamna 9 sob z 1 sobo na 3.
nadst., rekreacijska soba z gor-koto; 2 solnčna porča, zimska okna, 2 nova forneza na plin, beneški zastori, moderna kuhinja, vložen linolej, preproge v družabni sobi in na stopnicah; nove elek trične žice v kleti. Podajte ponudbo. — MU 0568.
File klerkinja
IZKUŠNJA NI POTREBNA' 5-DNEVNI TEDNIK. DOBRA PLAČA.
MA 7000, Line 223
BILLER-STROJEPISKA ,|rt
I. B. M. Electromatic; izkušena. 5-dnevni tednik, ure tedensko. Dobra plac®' Zglasite se osebno, THE VALLEY CAMP COA" ' Western Reserve Bl09' W. 9th & Superior
Stenografka
Inženirska družba v Rocky Ure od 8. do 5. Tedenska plača.
AC 4670
Tajnica
Tu je privlačna služba žno in prijazno dekle zdravniku. Dobra plača, %% delo.	g
1117 RepublicBldg«_5^L-Dekle ^
ZA SPLOŠNO DELO V Dobra plača.
Society Dry Clean®''
3419 Carnegie___^
Ženska za gospodinjska
za 3 odrasle osebe; na^ strani mesta. Tedenska ' ostati preko noči.
W0 0426

Ženska
za hišna dela in varstvo ko se mati nahaja na željo lahko ostane preko JgW denska plača. Najraje med letom starosti.
AT 5624 __^
Comptometer operatorica
MORA BITI LIČNA NATANČNA 5-dnevni tednik; tedenski
MILLERS GOLD
DAIRY 1829 E. 55th St., Ht
Razno
wm. j. kennick
Income Tax
Wm. J. Kennick bo na razpolago svojim prijateljem in klijentom za zanesljivo in točno postrežbo
ta teden 6., 7. in 8. feb. četrtek, petek in soboto
od 9. zjutraj do 9. zvečer
na stanovanju
6219 GLASS AVE., (zadaj)
Wm. Kennick bo izpolnjeval pole tudi od 1. do 15. marca.
Duplex
ZA ENO DRUŽINO, 1 LOTA, NE ODKLONI SE PRIMERNE PONUDBE. PRIVATNIK.
SW 8831
7 sob za eno družino
v okolici Corlett; znotraj vse moderno, beneški zastori, preproge, garaža za 3 avte, cementiran dovoz. Nov fornez na plin. Morate videti, da lahko upoštevate. Podajte ponudbo. Lastnik WA 4364.
HIŠA
Na Tiverton Road, blizu Nottingham Road, med St. Clair Ave. in Euclid Ave. V Clevelandu, za eno družino, tri sobe spodaj in tri spalnice in kopelj zgoraj, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin, (blower tipa) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za dva avta, garaža in dovoz cementirana. plinska gorkota v garaži, cena $15,000.00. Takojšnja selitev, na ogled vsak čas po dogo-tvoru, lastnica prodaja vsied smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
TAKOJ POTREBUJ 4 ali 5 neopremlj®''' ^ i
za 2 ženski v starosti 32
uposleni na • (e Mirne in dostojne ter i boljša priporočil"' Pokličite CH
Harmonik® IJ
Prodajamo ExcelsioIjjtA American, Polytone s . piZ Hohner, Salanti, Marinuc ^ ; nike, ter druge vrste. ^ saksofone, trumpete i" ^ % štrumente. ACCORD^^^ray ^ 671 E. 185 St.. nasproti U' j Store, KE 7474.
Zakonca itf
skandinavskega ka stara 14 let, želijo jem 4 ali več neopreiwJ -j % Radi prodaje hiše, v ' nahajali 15 let, so priS'"
se.
EX 7736
Prestanemo	\f.
Bizniški eksekutiv s >j letno "hCerkcf želi
neopremljenih sob Ima izborn	"
let s sedanj
Ima izborna priporoCHa jjjjtc sedanjo družbo. P" .
9. in 5.
MA' 3206
UMIJEMO
petih
RMO Ar
m
truk®

Ml . xgoraj
Pridemo likat In n»"l
Jih v resnici	J
sraj In ipodaj P"^	^ » '
Motorje In fenderje	,
POLISH AND
Odprto viak dan W ^fjp'
SUPERIOR AUTO
4122 Superior Ave
OGLAŠAJTE V
T
'ENAKOHPRA)^!!!^