94. številka. V Trstu, v sredo 23. novembra 1892. Tečaj XVII EDINOST" mm flB gi ^^^^^ ■■■^T 0®l»«i in oznanila *e rakune po 8 ^ ■ ■■ A » — ■■ ■ ^AH ■■ u B * ■a v»e leto laven Bi ^^H ^^B ^^^^ „ . - 4.50 „ " nredaiAtTU PlUU » leta„ ^m ^m ^m ^m ^^^ v ..ko Pu-o ... . ^^^H ^^^ frankoTano ker nefrankovana te ne apre- T po ^^^^^ pre* Ha naročij« bres prlloiene naročnine ee ^^H j^H ^^^H JHH| i jema upravništvo asu Caaerma it. npravnlitTO ne (liri. vHHHHV SH^^^ B® "Jffls!*: V Odprte reklamacije ' o proete pottnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. .V «4l*o«t )• Mil, Nevarne izjave. IV. Sedaj pa emo dospeli do najnevarnejših i a j a v v večkrat omenjenem članku apodnjeitajerskega lista, ki piie mej drugim :.......„Moravski Slovani mislijo menda drugače o položaju, kajti tam se širi opozicijalno mišljenje. A mi se ne spominjamo nijedne naredbe vladine is poslednje* ga časa, ki bi bila naperjena proti moravskim Čehom. Nepri-ličnosti, o katerih tožijo Moravani, so is starejše dobein jihni ustvarila sedanja vlada". In pa niije doli.......„Tudi sicer ne vidimo ničesar, kar bi kaialo na to,davlada kaj nameruje proti Slovencem. Vse-kakoee moramo pritožiti, da vlada dopušča, da obstoje sta-renepr i ličnosti; to pogreško pa ima sistem Taaffejev, odkar obstoji. Da se pa vlada ne more do o61a protiviti innam včasih prisadene h ti d o proti lattnl volji (gegen ihren eigenen Willen), na tem so večinoma krivi nafti ljubi bratje ob Mol-davi, ker so razbili ielesni obroč konservativcev". Tako „Sfidsteierisohe Post". Svojim lastnim očem nismo verjeli, čitajoči te stavke, kajti zdelo se nam je, da je taka pisava nemogoča v glasilu, ki naj zastopa koristi naroda slovenskega, koje koristi so v tesni zvezi s koristmi vsega avstrijskega slovanstva, torej tudi naroda češkega. Taka dokazivanja in taki izreki bili bi pač na svojem mestu v kakem vladnem ali poluvladnem listu, kojemu je neizprosna dolžnost braniti vlado v vsakem slučaju; ali da ae slovensko glasilo poniža do takih izjav, to je pač žalostna posle-dioa Žalostne istine, da nam je Slovencem v poslednjih časih poila vsakorSna z a -▼estosvojih narodnih pravicah. — Izrek, da vlada le dopušča, da obstoje stare krivice, a da nam ne provzroča novih je gorostasen že sam po Bebi in pa tudi neresničen, kar nam pritrdi iz-vestno vsakdo, ki se bavi b političnim življenjem. A danes nočemo govoriti o novih krivicah — vsaj so stalna rubrika po VBeh naših listih —, ampak naglašati nam je danes istino, kojo pripoznava spodnjestajerski list sam, da namreč ž e vedno obstoje stare krivice. Te Btare krivice so odprta rana na našem n&rodnem telesu in vlada, ki ničesar ne stori, da ae odpravijo te krivice, nam nikakor ni prijazna; s i s t o m , kojemu je namen „konservirati" te stare krivice, ne zasluži nikakor, da mu služijo zastopniki n & -roda slovenskega. Tacega „konservatizma" ne trebamo mi Slovenoi! Spodnještajer-skemu listu bi zadoščalo seveda, da vlada poleg starih krivio ne kupiči novih, a nam ne zadošča to: mi zahtevamo odločno, daae odpravijo stare krivio e. Poštenjaku ne zadošča, da ne dela krivice nikomur, ampak popraviti mora, če je kedaj v svojem življenju Btoril krivico. Vladnemu sistemu je pa dolžnost še veliko obsežnejša: sistemu, ako hoče biti pravičen, niti to ne sme zadoščati, da popravi, kar je morda sam kedaj zagreiil; ampak njega dolžnost je popraviti, k a r s o zagrešili nepravični a i« tem i-pred* n i k i. Ako tega noče, kaže, da je sicer morda nekoliko bolj potuhnjen, v jedru pa jednak svojim krivičnim prednikom. Po izjavah spodnjeitajnrskega lista morali bi tržaški Slovenoi podpirati sistem, tudi če nimamo nade, da se odpravijo stare krivice. In vsa tužna Istra ne bi bila druzega, nego velik naroden grob, ako se odpovemo pravici, zahtevati od vlade, da odpravi stare krivice. Čudne čudne pojme imajo gospdda o nalogah sistema, ki naj bi veljal kot nam prijazen in ki nas včasih potiplje z debelim prstom baje le proti lastni svoji volji. O tej „lastni volji" sedanjega sistema povedali smo že svoje menenje v teh člankih; a ponavljamo: ne proti „lastni volji* je postopanje sedanjega sistema tako, da na« boli, ampak zato, ker hoče tako. S tako zanesljivo, če tudi ne mnogoštevilno večino, kakoršno je imel ta sistem na razpolago in s pripomočjo upliva, ki ga ima vsaka avstrijska vlada, in slednjič oprti na popolno zaupanja vladarja, izveli bi bili lahko narodno jednakopravnost, čo bi bili hoteli. A glavni pogoj izvršenju jednako-pravnosti je odprava starih krivio. In ker spodnještajeraki list zagovarja sistem zgolj zaradi tega, ker poleg starih ne kupiči novih krivic, se nam vidijo njegove izjave zel6 nevarne; kajti po teh nazorih nam sme vlada odgovoriti na vsako našo zahtevo: „kaj hočete, saj vam nisem storila nič hudega, vse krivice, na kojih trpite, so iz prejšnje dobe 1" No, po takem ne pridemo nikdar do dostojnega narodnega življenja. Da pa še jasnejše pokažemo „dobro voljo" sedanjega zistema, hočemo navesti nekatere izjave, došle deloma iz „radikalnih", deloma „konservativnih" ust poslancev povodom letoSnje proračunske razprave. Dr. F a n d e r 1 i k (Staročeh) je rekel v seji poslanske zbornioe dne 16. novembra : „Dozdeva se, da vlada v poslednjem času dela na to, da bi oslabila naše stališče. Z baronom Pražakom je zapustilo ministerstvo jedino jamstvo, da se sistem sedanje vlade ne obrne naravnost proti nam, in jaz moram izjaviti, dane odobrujemo postopanja vlade v tej zadevi. Pričakovanja in nade, koje smo stavili v vlado, se niso a polnil a in vidimo, da odločni naši nasprotniki mogočno in pogubno uplivajo na vlado. Pri teh okolnostih moram obžalovaje konatatovati, da ta glas ni glas zaupanja." Dr. Tu ček (Mladočeh) je rekel v isti seji : „Češki narod na Moravi nima n i k a k e g a uzroka biti zadovoljen se sedanjim stanjem. Neki bivši član mi-nisterstva TaHffejevega je baje rekel nekoč : Moravske ni smeti počehiti. No, Moravske ne treba počehiti, ker je češka po veliki večini prebivalcev in ne more nikdar izgubiti svojega češkega značaja, in ga noče izgubiti. In vender tiči v teh besedah globok ziuiael, o katerega pomonu nas poučujejo dan na dan jasneje dejstva in še bolj zamude vlade in njenih organov. Da čeiki narod na Moravi ne pride do svoje veljave v politiškem in narodnem pogledu, da jse ohrani umetno ustvarjeno nadvladje v odločni manjšini nahajajoČega se elementa nemškega — to je zmisel teh besed in [v tem smislu so stalna točka v programu sedanje vlade". Dr. Ferjančič je rekel v isti seji: „Vso upravo navdaja pri nas neki nam nasproten, često celo sovražen duh. Odkar je vlada krenila, na drugo stran, katori se bliža vedno bolj, zavzeli so tudi nje organi stališče, katero nas navdaja se skrbjo z ozirom na blagor našega naroda. S tem, da seje zgodila prememba v načelstvu pri naši deželni vladi, nastal je položaj, ki nas navdaja z naj* večjo skrbjo". Dr. Dyk (Mladočeh) je rekel v isti seji: „Sedanji vladni sistem je nevaren za obstanek češkega naroda. Nasilno ponemČevanjo napreduje po Češkem na Moravi in v Slesiji". In potem: „Mi bodemo nadaljevali usiljeni nam boj, oboroženi z orožjem naše pravice in v nadi, da zmaga naša pravična stvar. Ako se pa našim narodnim nasprotnikom, vzveziseBedanjo vlado posreči, premagati naš narod, potem pa naj le pomislijo vodilni krogi, da bi značila ta zmaga katastrofo za vso avstrijsko državo". V seji dne 17. t. m. je rekel dr. Z u c k e r (Staročeh) : „Veroval sem najdalje v to ministerstvo ; mislil sem, da ni mogoče, da ne bi se spolnile obljube, osobito ona, storjena v letu 1879. Ko pa je prišla tista naredba, ki je prouzročila toliko hrnpa in nezadovoljnosti v narodu češkem, naredba o okrajnem sodišču v AVeckelsdorfu, izprovidel sem tudi jaz, da se je vlada odpovedala vsem tako zvanim zmernim zastopnikom, in to tembolj, ker je kmalu potem odslovila iz sredine svetovalcev krone jedinega zmernega zastopnika naroda češkega. Moj priprosti in navadni razum ne more pojmiti, zakaj naj bi se vsiljeval vladi, da jo podpiram, ko se je postavila na tako stališče". — Zaključil pa je ta poslanec nastopno: „Kdor ne zastavi življenja za življenje, no pridobi nikdar življenja in jaz ne morem drugače, nogo da vskliknem v očigled težkim bojem, predstojećim Avstriji in Češki : Bog obvari Avstrijo, Bog obvari kraljestvo Češko — jaz bodem glasoval proti proračunu!" Tudi mi sklepamo ta svoj članek z besedami dr. Zuokra: Kdor ne zaatavi življenja za življenje, ne pridobi nikdar življenja! Zato jo dolžnoat nitm vsem — od priproatega težaka gori do zastopnika narodovega — zastaviti vse svoje aile v ta namen, da pridemo do življenja: do Častnega, dostojnega narodnega življenja, v katerem ne bode sledu o starih krivicah, na kojih trpimo sedaj. V dosego tega pa ae moramo protiviti vsakemu, ki nam dela ovire — če tudi proti „lastni volji!" Govor državnega poslanca dr. A. Farja n čiča v 166. seji državnega zbora, dne 16. novembra 1892. Visoka zbornical Ker grfe zopet zato, da z naše strani dovolimo vladi za državno upravo potrebna sredstva, vprašati se moramo najprej, oairaje ae na zadnjo preteklost, ali je bilo vladno delovanje takšno, da je iz tega spoznati nje blagonaklonje-nost za naše težnje in jeli to tudi dokazala z dejanji. Pogledati nam je pa tudi v bodočnost, da se osvedočimo, jeli pričakovati od te vlade, kakeržna je sedaj, da se bo ozirala na naše želje. Kar se dostaje pretekloati, tako davne, kakor zadnje, konstatirati je takoj, da •• je z nami ravnalo tako, kakor ravna mačeha s tujimi otroci. Vso upravo navdaja pri nas neki, nam nasproten, često celo aovražen dnh. V osemdesetih letih nadejali smo se, da bomo aicer le počasi, korak za korakom, a vender gotovo dosegli svoj smoter, to je, narodu zagotovili obstanek in narodno napredovanje. Od tedaj pa se je to preme-nilo in preminja se za nas od dne do dne neugodneje. Za dosedanje napredovanje zahvaliti je le laBtno silo, ne pa vladno milost. Vlada je storila k večjemu tot da nas ni ovirala. (Posl. Šuklje : Tako je 1) Odkar je vlada krenila na drugo atran, kateri se vedno bolj bliža, zavzeli so tudi nje organi stališče, katero nas z ozirom na blagor našega naroda navdaja a skrbjo. Že postopanje vladnih^organov zadošča, da zastane v naših, |deloma še neutrjenih razmerah duševno napredovanje ali začne celo nazadovati. Prestopim naj, gospftda moja, kar in medias res. S tem, da se je agodila prememba v načelstvu pri naši deželni vladi, nastal je položaj, ki nas navdaja a največjo skrbjo. Ne radi tega, ker mislimo, da bo mogel novi deželni načelnik obrniti narobe vse to, kar je nastalo za časa njegovega prednika. Ako kdo take nadeje gojf, moramo mu jih uničiti. To bi ne bilo naravno. Winkler ni pospeševal slovenskih teženj, on ae jim le ni ustavljal, kakor vsi njegovi predniki. Umevno je, da pri naprednem narodn, ki mnogo bere, se izobrazujo in si (je svest svojih političnih pravic, zadošča že pone-hanje ovfr, da tudi na zunaj pokaže svojo večino povsod tam, kjer mu je odloč evat o lastni usodi. Na Kranjskem je bilo 95 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti pred Winkierjem in je tudi po Win-klerju. Ta činji-nica je torej umevna. Zato nas ni strah, da bi novi deželni načelnik na Kranjskem dosegel v tem oziru pre-inembo ali jo mogel prouzročiti; bojimo se pa, da bo hotel naravnemu razvoju delati ovire, kar bi utegnilo prouzročiti hudo boje ; bojimo ao, da bo uradništvu primesi! elemente, kateri bi kazali mišljenje, dijametralno nasprotno mišljenju prebivalstva, kar bi v prebivalstvu vzbudilo vznemirljivo prepričanje, ,da jo poBtalo načelo, izročiti deželno upravo organom, katerim je naloga, voditi jo v smeri, nasprotni narodnemu značaju. To ao naši pomisleki proti novomu dež. načelniku. Pričakujemo od novega deželnega načelnika, da bo tako Slovencem kakor Nemcem delil jednako pravo. (Jako dobro ! na desni.) Tako je ravnal Winkler in ker je tako ravnal ter ni hotel biti orodje nemškim zaletom, zato je bil toliko napadan. (Posl. dr. S t e i n w e n d e r : Tega |*ami ne verujete! — Posl. Šuklje: O tem vi ne morete Roditi, gospod kolega !) Mnogo je zaviano od tega, kako stališče bo novi deželni šef zavzel v jezikovnem obziru gledć občevanja z občinami. Prav iz zadnjega časa moremo zabeležiti nekatere poskuse, ki bi mogli prouzročiti nevarne posledice, da se izvedejo konsekventno. Okrajna glavarstva občujejo z občinami in njih načelniki, zlasti tam, kjer ni misliti, da so župani zmožni nemščine, v slovenskem jeziku, ne glede na to, kaj ima okrajno glavarstvo sporočiti županstvom, ali od njih tirjati. V novejšem času jelo se je tudi pri občinskih agendah in glede občevanja z okrajnimi glavarstvi razločevati mej lastnim in izročenim področjem, in primerilo se je, da je bila slovenska občina z globami prisiljena vzprejeti in rešiti nemški dopis okrajnega glavarstva (Čujte ! na desni) in sicer je to zahtevala vlada samo zato, da uveljavi načelo o nemškem uradnem jeziku oblastev. Da je to načelo pri občinah, so-sebno pri kmetskih občinah, narobe svet, zato se naši nasprotniki ne menijo. V izročenem področju delajo občine državi težko tlako ; vrh tega pa naj še pripoznajo načelo o nemškem uradnem jeziku, katero ni postavno uveljavljeno, nego je v nasprotji z državnimi osnovnimi zakoni, naj vzprejemajo in rešujejo nerazumljive dopise, vsled česar bi bili primorani iskati tolmače, kar bi jim prouzročilo troške. Kako različna pravica velja za Slovence in za Nemce, dokazuje drug slučaj, kateri se je primeril na Koroškem in bil rešen šele pred kratkim. Slovenska občina poslala je dež. odboru v Celovcu slovenšk dopis. (Čujte! na desni.) Deželni odbor je ta dobiš zavrnil (Poal. dr. Steinwender: To je naravno! — Ugovor na desni in klici: Zakaj bi to bilo naravno! — Posl. dr. Pac&k : Ta je lepa ! To je bilo protizakonito ! Vi nas hočete učiti i), češ, da je dež. odbora koroškega uradni jezik nemščina. (Posl. Steinwender: No torej? — Poal. dr. Brzorad : Kje je to v zakonih ?) Obveljala je trditev dež. odbora (Poslanec dr. Brzorid: Ker pri nas zakoni nič ne veljajo !) in to za deželo, v kateri je tretjina prebivalstva slovenske narodnosti. Recimo, da bi ae domislil kranjski deželni odbor ter proglasil slovenščino svojim uradnim jezikom in zavrnil dopis nemške kočevske občine — kakšen krik in vik bi tedaj aagnal g. posl. dr. Steinwender . . . (Jako dobro 1 na desni. — Posl. Steiuwender: Tega se ne bo predrzni 11 — Poslanec Šaklj e: Po vaši teoriji bi se moral pre* drzniti. — Poslanec doktor Brzordd : Za Nemce veljajo drugi zakoni!) ter tožil o krivici, ki se je zgodila nemštvu. Ako torej slovenska občina v izročenem področji uraduje slovenski, jo vlada kasnuje, če pa posluje tako v lastnem področji, se nje dopisi zavračajo; razen teh dveh področij pa ni nobenega, iz česar sledi, da se slovenska občina sploh ne ame posluževati svojega jezika. (Tako je ! na desni.) Kakšne so razmere na Koroškem, kaže slučaj, ki se je primeril v vojaki. Koroški pešpolk št. 7, je bil od nekdaj mešan in slovenščina je veljala kot pol-kovni jezik. To se je sedaj premenilo. Izračunalo se je, da je v tem polku le nekaj nad 10 odstotkov Slovencev. To številko moramo brez ovinkov imenovati neresnično; nihče nam ne bo dopovedal, da je tretjina slovenskega prebivalstva dajala samo deseti del vojakov. (Posl. Stein-wender: To se ne vč! — Posl. Šuklje: Ve se, ker smo telesno krepkejši od Vas.) Ta številka o desetih odstotkih ne dokazuje tega, kar bi dokazati imela, ampak le to, da se tudi vojaška uprava ne more več vzdržati neokužfina od uplivov in načel politične uprave na Koroškem. Kamor pogledamo, povsod vidimo samo ovire. Nedavno tega priredilo je jur. društvo „Pravnik" v Ljubljani, kateremu je sedež v Ljubljani, izlet v Laški trg (Posl. Stein-wender : Oem^i ?), ker ni delovanje njegovo omejeno po deželnih mejah in ker se je hotelo približati Štajerskim svojim članom. (Posl. dr. Brzorad : Komu pa to kaj mari? — Posl. dr. Pacak dr. Steinwendru: Vi ste že terorist postali!) Zajedno z izletom imel se je vršiti društveni shod. Okrajno glavarstvo Celjsko pa je shod prepovedalo (Čujte ! na desni.), sklicujoč se na nemogoče določbe društvenega zakona. Vidi se, da tu ni odločil pravnik, ampak politik, sicer bi ne bil prezrl judikata državnega sodišča, nad katerim ni nobene instance več ; judikata — jednega najstarejših, iz leta 1871, — kjer je čitati: Da državno sodišče ne pozna v društvenem zakonu nobene določbe, s katero bi bilo kakemu društvu zabraujeno zborovati zunaj svojega sedeža, (Čujte ! (na desni. — Posl. Foregger: V drugi kronovini! — Posl. dr. Brzorad : To je veljavno samo za Nemce !) (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dežela. Nekvalifikovani napadi dra. M e n -g e r j a na ves narod češki razburili so hudo vse javno menenje. Ni ga poštenjaka bodisi katere-koli narodnosti, da ne bi obsojal tako postopanje. Sploh naj bi bili naši Nemci nekoliko previdnejši s podti-kovanjem v e 1 e i z d a j s t v a ; ali res mislijo, da jo svet že pozabil na pangerman-ske orgije gori na Severnem Češkem?! Gospod Menger je pomeril daleč daleč prčko tarče, kajti zadel je v svoji srditosti poleg Mladočehov tudi druge imenitne kroge in utegnejo imeti ti napadi jako blagodejne posledice tako glede na mejsebojno razmerje čeških strank, kolikor na menenje odločilnih krogov o „spravo-Ijubivosti* in patrijotizmu nemških levičarjev. Včasih je dobro, da grmi, ker ses tem čisti zrak. V seji poslanske zbornice dne 19. t. m. je predlagal posl. M a s a r y k , da zbornioa izreče grajo posl. Mengerju. Dr. K a i z 1 je podal v imenu Mladočehov izjavo, s katero protestujejo proti razia-ljenjem, došlim od poslanca A$engerja. V imenu veleposestnikov je protestoval posl. grof D e y m. — Po konečni besedi poslanca Szezepanowskega sklenila je zbornioa preiti v podrobno razpravo. V včerajšnji seji je predložila vlada zbornici postavo, določujočo število novincev, koje treba nabrati letos, in sicer za vojako in vojno mornarico 69.211 mož, za deželno brambo 10.000 mož. Za kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru, zmanjšalo se je letos število za 1178 mož. — Potem se je obravnavalo o predlogu dotičnega izvoljenega odaeka, da se izreče graja posl. Mengerju. In res jo zbornioa sklenila s 155 proti 104 glasom, da se izreče graja. Novo ministerstvo W e k e r I e pred-stvilo se je dne 21. t. m. obema zbornicama ogrskima. Ministerstvo odobruje dosedanjo smer vnanje politike. V področju cerkvene politike, se bode prizadevalo ohraniti veraki mir, a bode hkratu varovalo državne koriati. Načrt zakona o je-dnakopravnosti Židov je že izdelan. Zakonska načrta o splošnih civilnih matrikah, svobodnem izvrševanju bogoslužja vseh ver, se bodeta po zimi obravnavala v zbornicah. Kar ae tiče zakonskega prava, je novo ministerstvo prišlo do popolnega soglasja o načelih reforme, in je glede na obligat.oričeni civilni zakon dobilo Najvišjo kraljevsko pooblaščenje za načelno izjavo, da ima ta načrt zakona za podlago za vse ogerske državljane obvezno splošno državno zakonsko pravo, juridik-cijo državnih civilnih sodišč v zakonskih vprašanjih in obligatorični civilni zakon, pri čemer seveda si krona obdržuje pravico odobrenja posamičnih določb načrta zakona, ki se predloži o svojem času. Odpravile se pa bodo določbe člana 53 iz 1868. 1., kateri omejuje pravico starišev svobodno odločevati o veri otrok. Nadalje naglaša \Vekerle, da nova vlada se hoče držati državnopravne nagodbe iz 1867. leta, kot trajnega dela liberalne smeri. Različne vesti. Odbornikom političnega društva »Edinost" in njih namestnikom se naznanja, da se je seja, sklicana na pretočeno nedeljo, preložila na prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. ob 10. uri predpoludne. Gg. odborniki in njih namestniki so naprošenj udeležiti se te važne seje. Fran Ondriček, sloveči češki virtuvoz na goslih, bode koncertoval v torek, dne 29. t. m. v dvorani tržaškega društva »Schillerverein". Drugi jour fixe v „Slovanski Čitalnici* je v soboto dne 26. t, m. z v e-č e r. Nadejati se je obilne udeležbe se strani članov. Po članih vpeljani gostje dodro došliI Prvih dvajset kron ženski podružnici tržaiki je darovala gospa Natalija Truden. — G. Marija Čehovin pa 40 nvč. namesto vstopnine k veselici. Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali so v veseli družbi trgovski pomočniki, prijatelji „Sokolu«, 2 gld. 20 kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je pri večerji v krčmi rojanskega posojilnega in konsum-nega društva 3 gld. 6 kr. Za žensko podružnico sežansko nabralo se je v pušici kavarna sežanske 7 gld. 51 kr. Živeli Sežanci t Veselica, prirejena pretočeno soboto v čitalnični dvorani po ženski podružnici sv. Cirila in Metoda in „Trž. Sokolu11, vspela je popolnoma v vsakem oziru. Kvintet „Slov. pevskega društva" je častno rešil svojo nalogo in sta oba peterospeva „Kitara" in „Luni" ugajala zelo. Gospodičina Bogomila Valenčičeva je svirala na citrah prekrasno in dokazala, kako vrlo napreduje v tej umetnosti. Gotovo govorimo vsem udeležencem iz srca, ako jej na tem mestu izrečeno prisrčno zahvalo, zajedno pa tudi nado, da nam pri prvi umestni priliki zopet privošči tako lepega užitka. O tamburaših nimamo povedati nič novega: bili so, kakor vsikdar, na svojem mestu. Osobito je takrat ugajal potpourri iz operete „Vogelhandler*. Gluma v jednem dejanju „Garibaldi" je vzbujala mnogo smeha, na čemer gre v prvi vrsti zasluga izbornomu našemu diletantu, gosp. Lacku Križu, potem pa tudi gospodičinama Kobalovi in Schmidtovi in gospo dama Janšu in Umeku. Po svršenem programu vršila se je gastronomična tombola in po tomboli zelo animirana prosta zabava. Čisti dobiček je pripadel blagajni ženske podružnice. Za laiko iolo V Križu so že nabrali preko 3000 gold. To je pač največja drznost lahonskega društva. Javno po listih se nabira za očitno potalijančevanje čeloma slovenskega kraja, ter ugonobitev slovenskega življa. Največja sramota bi pa bila, ako bi se Križani dali zapeljati po teb judeževih groših, ter zapisali svojo deco v namerovano šolo; pokazali bi s tem največjo neznačajnost. Ako bi sodili po pisavi lista ,11 Mattino", morali bi misliti, da je tudi vladi po volji ta poitalijanče-valna namera, kajti omenjeni list se jako ogreva za to zadevo. Jasnosti bi želeli tudi na to stran. Državna podpora bi se menda ne smela dovoljevati vsaj onim listom ne, kojih naloga je netiti nemir mej narodi, ki bi morali biti jednakopravni. A uprav „Mattino* prouzroča preveliko nemira! - Tržaško mestne šole niso po godu niti Lahom samim. Te dni smo čitali v „Cittadinu« dolg članek, v katerem se navajajo veliki nedostatki, ki se nahajajo v teh zavodih, osobito v pedagogično-didaktiškem obziru. V tem pogledu so imenovane šole po sodbi „Cittadina" pomanjkljive; še bolj pa so v narodnem obziru, kar pa ne pove ta list. Istina je, da so mestne šole bolj vzgojevalnice pikrih Lahonov, nego pa prave učilnice. Osobito v srednjih mestnih šolah veje nekak čuden in neprijazen duh, kajti ves pouk je zasnovan po laškem kopitu in mišljenju. Ni čuda, da v Trstu zmirom bolj peša avstrijski patrijotizem. A tega le nočejo uvideti izvestni krogi ter se ozirajo bolj na izjave kacega „konservativca" nego li na bombe, demonstracije in menenje, vladajoče pri progresistih v Trstu, koje so najboljši dokaz, da ima Irredenta pri nas dobra tla in da ne spi. Pač pa se dopušča, da se tako mišljenje širi tudi v okolico ter se v ta namen slovenske šole nadomeščajo z laškimi. Kdor ni slep vidi — uspehe protekcije italijanizma v Trstu. Caveant con* sules! „II Cittadino" je užaljen do dna svoje duše: istina, da nekateri mestni trgovci, poznavajoči svoj interes, priporočajo svoje blago tudi po slovenskih listih, dala mu je povod do slovesne izjave, da taka nevztraj-nost nekaterih trgovcev provzroča „pro-fondo disgusto". Revše je disgustirano; ali za božjo voljo, kdo je kriv na tem, da se „Cittadinove" koristi ne vjemajo a koristmi onih trgovcev, ki so v mnogih slučajih popolnoma zavisni od kupovaloav z dežele?! Ljubo, „Cittadinče", mi te ob? žalujemo zares in razumemo popolnoma, tvoj profondo disgusto, ali kaj češ, svet je dandanes grozno pokvarjen, tako, da nim* niti zmisla za tiste poznane „idejale% kamo-li, da bi hotel žrtvovati zanje svoj lastni trgovinski interes. Sicer pa je „II Cittadino" tako drakonično strog le proti drugim, kolikor se dostaje zvestobe do poznanih „idejalov", sam pa priporoča v isti številki hrvatsko eakomtno banko ▼ Zagrebu — za dober denar, seveda. Konečno izjavlja aIl Cittadino" resnim obrazom, da tega opomina nikakor ni napisal z namenom, da bi ti trgovci pošiljali svoje oglase v laške liste--— Hinc illae laortmae! Vidiš, ljubi „Cittadino", to pa res ni lepo, da ai tako zavisten, saj nismo mi krivi, da ti kupčija ne gre po volji! Neslane dovtipo ti pa oproščamo drage volje, uvaiujoči tvoj „profondo disgusto*. Vsprejmi izraz našega iskreneg* sožalja 1 Glas ljudstva, božji glas. z nasproti niške, a tudi z vladne strani, se nam k^} rado predbaciva, da je vse narodno gibanja po Istri prouzročeno umetno po agita« torjih in brezvestnih hujskačih. Agitatorji da so krivi na vsem. Občinske volitve v P o m j a n u ovrgle so temeljito vsa taka predbacivanja. V te volitve se politično društvo „Edinost" ni vtikalo neposredno, duhovščina ae je vestuo izogibala vsakoršni agitaciji, učitelji so se držali povsem pasivno — tako, da so imeli priprosti domačini vse v rokah: in kak vspeh, kaka di» sciplina, kaka požrtovalnost 1 Tu smemo pač reči, da se je ljudstvo samo otreslo neznosnega jarma in da je izid te volitve pristni izraz mene-nja narodovega. In ta glas treba spo-štovati, kajti: glas ljudstva, božji glas ! Ta glas naj bi blagohotno uvaževala tudi vlada, kajti vemo, da nismo krivi proroki, ako trdimo, da kakor v Pomjanu, prodere danes ali jutri volja naroda z elementarno silo na površje tudi drugod, kjer še zdaj „zmagujejo* nasprotniki. S Pomjanščine nam poročajo, da so ae v nedeljo popoludne sošli vsi novoizvoljeni občinski zastopniki. Posredovanjem 4 zastopnikov političnega društva „Edinost" doseglo se je popolno soglasje glede osebe novega župana kakor tudi glede bodočih občinskih svetovalcev. Vseh 20 občinskih zastopnikov so so zavezali pismeno, pri volitvi župana glasovati tako, kakor se jo določilo tega dne. Prepričani imo, da ostanejo ti možje res mož-beseda in da se izjalove vsi morebitni poskusi naših nasprotnikov, ako bi hoteli pridobiti jednega ali druzega se stotaki. Opravičena je torej nada, da so nasprotniki odigrali za vselej svojo maločastno ulogo v občini pomjanski. Izgredi v Pomjanu, dogodivši se povodom občinskih volitev v tem sela v septembru prošlega lotu, dali so tudi poslancu BartolijU povod, da jo interpeloval g. ministra-predsednika, kaj misli ukreniti, da se ti dogodki v bodoče ne ponovo ter da se javni uradniki, osobito pa duhovniki in učitelji, ne bodo udeleževali volilnih agitacij. Na to interpelacijo je odgovoril njegova ekscolenca minister-predsednik v seji poslanske zbornice dne 16. novembra nastopno : Volitev tretjega razreda občine pomjan-ske se je vršila dne 17. septembra. Mej volilnim činom, ki je trajal čez polnoči, nastal je hrup, ker se je dr. Pij G a m -bini, ki ni bil član komisije, jel potezati za to, da ostane veljavno neko pooblastilo, glede katerega je zahteval volilni komisar, da se odbiju, proti čemur (zahtevi Gambinija. Op. ured.) so protestovali navzoči volilci s klici „lora Gambini*, gneteč se okoli njega in volilne komisije. Nato so jeli posredovati žandarmi, da branijo volilno komisijo ter so pod svojim Varstvom odveli Gambinija iz volilnega lokala. Ko se je hrup raztegnil tudi na ulico in so se jeli pripadniki obeh strank obmetavali s kamenjem, posegli so zopet žandarmi vmes ter so odpravili iz sela vse nedomačince na ukaz okrajnega komisarja Rebeka, ki je bil voiilni komisar. Poizvedovanja so dognala, da ni rea, da bi bili že pred začetkom hrupa volilci jedne stranke pretili pripadnikom druge in sicer v navzočnosti volilnega komisarja, ne. da bi bili kaznovani za to, in ni res, da so se že takrat vršile poulične demonstracije. Istotako ni res, da bi se bil volilni komisar mej volilnim činom očitno potezal za slovenske volilce; v vsakem slučaju, ko je posegel v postopanje pri volitvi, storil je to zgolj v ta nameu, da varuje postavo. Da je volilni komisar zaustavil nadaljevanje volitve, bilo je utemeljeno popolnoma v očigled volikemu razburjenju obeh •trank; ta naredba pa ni imela nikacega postrauskega namena. Proti deveterim osobam; ki ao ae udeležile izgredov v noči mej 17. iu 18. septembrom prošlega leta, uvela se je kazen-sko-sodna preiskava in so bili vsi obtoženci z razsodbo o. k. deželnega sodišča v Trstu z dne 2. aprila t. 1. spoznani krivimi hudodelstva javnega nasilstva in so bili vsi obsojeni na dva, odnosno tri me-sece težke ječe. Volilni komisar ni mogel dati zapreti krivcev že mej hrupom, in tudi ne naslednjega dne, zato, ker jih ui bilo m6či takoj pogoditi zbok narave vse te zadeve, ter se je moralo počakati, da sodna preiskava ponudi potrebnih podatkov. Postavna kazen pa je zadela izgrednike, kakor sem že omenil. Kar ao dostaje izgredov v Kopru, prouzročenih dne 30. septembra p. 1. p0 nekaterih stu.l0vnikih iz Marezig, spremljajočih novince, ko so odhajali k vojakom, jo omeniti, da so te izgrede zatrli v kalu žandarmi in občinska straža in da ao Be udeleženci izročili sodišču. Vseh deset osob, koje je državno pravdnistvo tožilo ladi javnega nasilstva, odnosno radi poskufianega težkega telesnega poškodovanja, je bilo obsojenih v smislu zatožbe na 2 do 5 mesecev zapora na podlagi glavne ruzprave, vršivše se pri deželnem sodišču v Trstu dno 4. in 5. januvarja. Ne da se pa dokazati, da bi bili izgredi v Pomjanu v neposredni zvezi z onimi v Kopru, pač pa je misliti, da so bili poslednji izgredi deloma posledica obč1 razburjenosti, nastali vsled dogodkov v Pomjanu. Kar se dostaje namišljenih zadržkov pri občinskih volitvah v Kanfanaru, omenjenih v interpelaciji, se je pokazalo, da ni resnična trditev, da bi bila morala bežati volilna komisija vsled žuganja, naperjenega proti njej. ReB je sicer, da so nekateri volilci skušali priti do glasovanja potem, ko seje zaključila volitev; ali udali so se brez upora pozivu, odstraniti so in ni bilo nikacih izgredov tem povodom., Po takem se ni dogodilo, da ne bi bile mogle oblasti postaviti se proti nepo-stavnostim in nasilstvom Be strani jedne stranke, ali da ne bi bile pokazale zadostne odločnosti, ko je šlo za to, da se uduse izgredi; pač pa so oblasti vsikdar vršile svojo dolžnost v polni meri ter so, v okviru poBtav, z vao odločnostjo posegle vmes, ko je trebalo braniti javno varnost, oziroma postavno volilno svobodo. Dejstva tudi ne kažejo, > da so utemeljena obdolženja, naperjena proti uradnikom in drugim javnim funkcijonarjem radi namišljene nepostavne agitacije. Ne vidim torej povoda, da bi izdal posebne naredbe glede postopanja oblasti pri Ipodočih volitvah po Istri. Zanimiva kazenska obravnava. Danes Vršila se je pred tukajšnjo kazensko Pre» turo obravnava proti magistratnemu ase-sorju dr. Ivanu Artico o zatožbi „Rojan-janskega posojilnega in konsumnega društva" radi žaljenja časti, učinjenega s tem da je imenovani gospod, kakor smo že poročali napadel odbornika, ki mu je predložil slovensko prošnjo a italijanskim prevodom, pridejanim iz posebne uljudnosti^ t besedami: „Voi fate per la Russia, Vol fate politica per la Russia, Voi perderete porfino la fede". Tožitelja je zastopal odvetnik dr. Gregorin, obtoženca odvetnik g. dr. Hortis* Pri obravnavi je zatoieneo tajil, da je ho tel žaliti bodisi društvo bodisi dotičnega odbornika. Nadalje je tajil, da- ima pred sednik pravico tožiti v kazenskih stvareh brez posebnega sklepa društva in slednjič je ugovarja), da soba, v katetej posluje ob toženeo ni javni kraj. Zastopnik tožnikov izvajal je, da je predsednik društva že kot tak nele opravičen, temveč oelo dolžan braniti čast dru štva t< r da statuti izrečno poudarjajo, da predsednik zastopa društvo na zunaj. Vse jedno pa si pridržuje, ako bi se smatralo kot potrebno, donesti k drugi obravnavi zapisnik seje, pri katerej se enoglasno sklenilo uložiti tožbo. Kar se pa tiče javnosti asesorske sobe je jasno, da je ista javna, ker je pristopna vsakteremu in ker asesor v istej posluje kot javni uradnik. Priča odbornik društva J. G. potr-divši izuščenje žaljivih besed dodal je, da je gosp. asesor koncem istih še pristavil, vrgši prošnjo zanioljivo od sebe: „cosa fate queste pantomine. Sodnik je na to sklenil preložiti obravnavo v namen, da društvo dokaže, da je bil storjen sklep uložiti tožbo ter da toženec dokaže, da soba njegova na magistratu ni javna nego privatna. Opomniti je, da je bil toženeo pripravljen preklicati žaljive besede s pogojem, da se stvar no razglasi po listih, posebno ne po italijanskih, na kateri predlog tožitelji niso mogli pristati. O koncu obravnave bodomo poročali svoječasno. Od 8V. Jakoba se nam piše: Kmalu dobimo nov denar, krone in vinarje. V „Edinosti" je bilo že par nasvetov, da bi za vinarje rabili domačo besedo, stotina" „stotinka" ali „stotejka". To je dobra mi- sel, ako bi hili Slovani edini, kar pa se | niso „Svatoplukovi" sinovi! Ako bode novi drobiž iz brona, ni nam treba iskati besedi ; kar recimo „bron-čič". To je tem lažjo ker smo že navajeni besedi „novčič". Mesto novčiča recimo brončič", pa smo doma. To bode gotovo ugajalo bratom Hrvatom in mislim da tudi Čehom. Nekaj „brončičev" pa dosti „kron", to morda ne bo slabo.* Ki fer le. Izpred sodišča- Tukajšnje deželno sodišče obsodilo je včeraj nekega Rocco Devescovi radi nevarnega žuganja, izvršenega z namenom, da prisili izročitev nekega denarja, na l mesec težke ječe. Bo2ja*t je napala 40letnega Josipa JurisoviČa iz Golaca pri Podgradu v tre-notku, ko je stopil včeraj v dvorano tukajšnjega deželnega sodišča, kjer se je imela proti njemu vršiti razprava radi težkega telesnega poškodovanja. Osmero stražnikov so ga ukrotili komaj. Odvedli so ga potem zopet v zapor. Pri delo ponesrečil je težak Anton Mahorčič. Padli Bti mu namreč na glavo dve bali pavole. Tožko poškodovanega Ma-horčiča prenesli so v bolnico. 75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50 novčne loterije. Opozarjamo naše čitatelje, da je žrebanje nepreklicljivo dno 1. decembra. Najnovejši pojavi slovenske književnosti in umetnosti. (Konec). Pri sklepanji tega sestavka prejeli smo: Ilnstrovani narodni koledar za navadno leto 1893. V. leto; Uredil in izdal Drag o t in Hribar v Celji. Cena posamičnemu izvodu 1 gld. —- 8 tem prekrasnim koledarjem je nai podjetni tiskar prekosil vse dosedanja dela, kolikor njih je prišlo iz njegovega zavoda, kakor sploh vse jednake tlakarake proizvode na Slovenskem. Vnanja oblika te knjige, obsegajoče 150 atranij, je toli okusna in ele gantna, da se more pokazati i na salonski mizi, dočim je nje vsebina uprav bogata. V uvodu so navedeni vsi potrebni kole daraki podatki ; za temi je kalendarij z imenikom katoliških svetnikov in svetnic in vseh nedeljskih in prazniških evangeljev, nebeških zoamenj in izpiski iz prorokovaoj stoletnega koledarja Knauerjeva. Temu je pridodan dvorni koledar z rodopisom cesarske rodovine, sedanji vladarji evropski, nove mere in uteži, žrebanja avstr. ogr. sreček 1. 1893. itd. itd. Dalje nasleduje leposlovni oddelek, kateri obsega nastopne sestavke : Mihael Vošnjak, oče slovenskih posojilnic, z njega in njegovega brata, dr. Josipa Voštnjaka portretom; potem Car Vahtdng, Gruzinska balada, preložil A. Aškerc; Igra s srečo, Pavline Pajkove; Iz moje humoristične mape, S. M.; dalje : Večerni zvon, pesem, zložil Sava ; Iz popotnih spominov, spisal Ahasver; Selitev Slovanov proti jugu, spisal S. Rutar, Kopališče „Diane* v Celju z ilustracijo ; konečno : Splošne določbe c. kr. pošte, brzojavni cenik, važnejša določila poštne hranilnice in dolga vrsta umetno sestavljenih inseratov vseh znamenitnejših trgovskih in obrtniških tvrdek na Slovenskem. Vrhu tega krasijo knjigo poleg že omenjenih, še nekatere jako fino natisnjene ilustracije, n. pr. „Visoka politika* in „Na morskem obrežji", žanrski sliki, potem dva pokrajinska prizora in sioer pražki „Hrad-čin" in pa mesto Celje, katero je posneto po izvrstni S. Magoličevi fotografiji baš z najugodnejše plati, izpred velikega mestnega mosta na desnem bregu Savinje, od koder se predočuje gledalou v presliko-vitem položaji. Ta ilustracija je mojstersko delo tiskarstva, kakeršnih še v Slovencih nismo videli. — Tudi na polji domače umetnosti nam je omeniti nekaterih znamenitih pri-kaznij. Na primer: Alojzij Gange], ustvaritelj Vod nikovega spomenika v Ljubljani, bivajoč na Dnnaji, izvršil je letos nad pročeljem novega gladalisča ljubljanskega prekrasno skupino iz belega mramorja, predstavlja-jočo genija in dve modrici lepih umetnostij. Vsa skupina je modelovana jako genijalno in svobodno realistno v plemenitem pomenu izraza, kolikor v pogledu na posamične podobe, njih telesna položja in oblečne draperije, toliko i na celotno njeno skladnost ter je povsem dostojen, uprav umetniški završen vršič bogato okrašenega pročelja. Zdaj menda modeluje ostali dve podobi za postranski vdobliui ... Od Gftngloa se nadejamo še mnogih kiparskih umotvorov, navzlic vsemu prerokovanju o njega „neozdravnem umobolju*, s katerim so ga počastili letošnjo spomlad nekateri cvičkarji, ko si je bil privoščil nekoliko časic prežarnega Istranca čez obično mero. — Ludo vik Grilec, akademiški slikar, poznan po raznovrstnih svojih portretih, živeč v Ljubljani, je dobil na bolgarski razstavi v P I o v d i v u srebrno svetinjo za ondu razstavljena svoja dela. Kaj da je imenovani umetnik bil razstavil v dični stolici Rumelije, tega, žal ! ne vemo povedati, ker nam nedostaje določnejega poročila. Ne moremo si toraj kaj, da bi o tej priliki ne opomnili naših umetnikov: naj se brigajo i sami nekoliko več za razglašanje svojih proizvodov, kajti časnikarski poročevalec pač tudi ni vseveden. Simon Ogrin, akademiški slikar na Vrhniki, izdelal je letos velikansko sliko sv. Antona Padovanskoga za frančiškansko cerkev v Ljubljani in bodočo spomlad bode slikal al freseo župno cerkev v Piljštanji pri Kozjem na Slov. Štajar-skem. On je proizvedel že mnogo cerkvenih slik širom ožje svoje domovine in je jako marljiv ter vesten slikar. — Alojzij Progar, akademiški po-dobar v C e 1 o v o i dobil je od deželnega zbora kranjskega 120 gold. podpore za potovanje t Italijo, kamor pojde prihodnjo Bpomlad popolnjevat svoje studije ob umetnem kiparstvu. Meseca avgusta t. I. je raantavil v Ljubljani veliko skupino Matera Božje za župno cerkev v Kamniku, in kakor čujemo, naročili so mu takrat neko mramorno podobo za stolno oarkev ljubljansko. — Alojzij Šubio, najmlajši izmed petorice ŠubiČovih sinov, je dodelal to poletje dva portreta biskupa Strossmayerja na platno za Poljanska gospoda duhovnika, potem kopijo neke sloveče sliko za gosp. Gustava Pirca v Ljubljani in pa sliko sv. Volbenka za veliki oltar podružnice rojstne župe svoje, posvečene istemu svetniku Alojzij Subio, prvotno namenjen za podo* barja, prestopil je k slikarstvu pod navodilom najstarejšega brata Janeza v Kaieers-lauternu, vežbal se je potem na umetniški akademiji v Monakovem in na Dunajl, kjer se zdaj pripravlja za risarskega učitelja na obrtni Šoli v Ljubljani s podporo deželnega odbora kranjskega. Valentin Šubio, cerkveni po-dobar in pozlatar v Poljanah n ad Škofjo-loko, sedanji gospodar na Šubičevem domu, proizvedel je letos restavratorska dela v O I š e v s k i cerkvi na Gorenjskem, o katerih smo čitali v ljubljanskih liatih pri-znalne pohvale, torej ga i mi smelo priporočamo vsej našej duhovščini, da njej ne bode treba naročati jednakih rečij pri Tirolcih ali Bavarcih. — Miroslav Tomec, akademišk naobražen slikar iz Št. Vida nad Ljub ljano, zdaj koraliat stolne ccrkvo v Mariboru, naslikal je za domačo svojo corkev ; Sv. Srce Jezusa in Marije, kateri so nedavno ondu blagoslovili slovesno. Letošnjo zimo je dodelal tudi velikansko Bliko sv. Mihaela za farno cerkev v Blokah. — In konečno še pripomnimo, da tukajšnji hrvatski kipar g. Ivan R e n d i č, ki je deloval tudi že za Slovence, modeluje zdaj dva velika javna spomenika in sicer : Preradoviča za Zagreb in Gunduliča Velika 50 novčna loterija. Glavni dobitek Predzadnji TEDEN. 75.000 goldinarjev L dračka r\f\ Kfi 1/r r\rinnrnPQ 1 Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, D1 Ot&C jJU JU M. piipUIUtd. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio. ,1 V.**--; ti&J&f&te •'. turio. | An+nn Pnoltai na vo&lu uIice Ghes® /MIIUII I ULI\aj, in tVcilia, toči izvrstno domače žganje; v tubakurni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tibkanioe. C1 Kavarni ,Commercio' in Je- ripcm' v »^ase rina", glavni shaja- UCotU lišči tržaških Slovoncov vwh stanov. N* razpolago čaHopiai v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obiak so priporoča Anton 6 o r 1 i, kavarnar. Cl. Lastnik pol. društvo „Edinost". DROGE R I J A na debelo in drobno G. B. ANGELI 104—36 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna ši.f 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih oenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE is najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj' Hko žveplo za žvepljanje trt. Grlena bol kaialj, hreputavloa, promuklost, nazebl zadaviea, rora, zapala uatljuh Itd. mogu ae u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE FRENDINI) 31 godina sjajnega uspjeha ito jih gotovi Prendlni, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavioe i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastlglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijioe (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Člena 30 n(. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju ae u Prendinljevoj ljekarni j a Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijokarnah svieta. 5—52 Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dnf 60 no£. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za preste njo života in proti madronu iz soka neke posebne rastlino, katerih uspeh je velik, posebno pri zuprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 80 noč. Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plašt rov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edino saloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici t lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubio. 3—10 V tej lekarni govori se tudi slovenski. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlog« v bankovcih od oO noff. do VNacrga znt-ska v«ak dan v tednu mziui uraznikov, it) to oča svoji trgovin IVdll rrUIUy T Via del Bone o it. 2 (uhod na trgu atare mitnice, Piaaca Barriera vecchia) in v ulici Malta a veate it. 3. Prodaja racliino meiano blago, moko, kavo, vii ia razne vrste domače in vnanje pridelke. C. I t/on llmfllf Črevljarski mojster, Via Ro-ITOII UIIIOR, magna it. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vaa v njega stroko sr ada-jofa dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. v dvorani dru&tva „Societa triestiiia Anstrla" uljudno dovoljeni. DNEVNI RED: 1. Letno sporočilo predsednikovega namestnika. 2. Računsko sporočilo društvenega blagaj-ničarja. 3. Sporočilo pregledovalstva računov. 4. Imenovanja častnim udom. 5. Predlogi in interpelacije. 6. Odstop druitvenega predatojstva, pre-gledovalnega odseka po preteku določenega Časa in nova volitev. V Trstu, dne 20. novembra 1892. Za predstojstvo : Albert Hermanih c. in kr. stotnik predsednikov namestnik. Predlogi in interpelacijo družnikov naj ae po&ljejo pisane društvenemu predstoj-stvu 8 dni pred občnim zborom. Domaći oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej P er t o tova, pri- Soroča se najtopleje slavnemu občinstvu, 'očijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. lalrnh lana? tapetar vla Stadion it. 10 jai%UU JalICA na dvoriiču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetaraka dela, kakor sof*, madrace, naslanjata itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni. Martin KHFr P«"" S. Olovaani, it. i. Ivi a I LIH l\l trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Tiskarna „Dolenc" iTrltp?™ della tJaserma nt. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 a poštnino vred. Cl. Gostilna „Stoka4' 9 nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinia izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meSčanom, kakor na deželo. Cl. B. Modic in Grebene, "šttlZ in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraienje grobnih spomenikov. Cl. Mlekarna Frana Gržine ^ na Notranjskem (Via Campanille v hiSi Jakoba Brunneria it. & (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino o presno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 26 litrov._Cl. Pivarna LavrenčiĆ Leiteaburg priporočuje svoja izborna isterska vina Častitim družinam po najnižji oeni 28 kr. ni... . ■ • . • liter, v stanovanje postavljen; manje naročila rroaajalnica in zaloga jestvin p«d 28 m™ »e ne sprejmejo, častem gosto« .RojansČega posojilnega in konsuSnega druStva- " vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belvodere St. 3., bogato založena z jedilnim bla-gom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 17 --104 Vla Picolomlni številka 2, Antonijeta Drenik, se priporoča tržaški slovenski gospfidi za vsakovrstna dela, spadajoča v atroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah. 2—52 AnHroi Ifahn čevljar v ulici ,Caaerma. f%IIUI OJ ivaioll, priporoča ae najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Drogerija Arturo y Trstu Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Vla Torrente In Ponte della Fabra, priporoča Nvojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl. Ifopnl PnlSa žganjarija in tobakarna v VVdlUl UUlja, Ulici Via Aroata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganj« vsake vrste in siropove pijače, „paBareteu in sitone. Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izb6r mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in Črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najflueje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Kornouburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga rairodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 40—J imnmvi Nič već kašlj a! Hnctllna Alla Vlttnria" Italzamski petornlwUl prah UUdllllia „nII« VI1LUI ia ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Petra Maacheka, V ulici Sorgente (Via Torrente Dobiva so v odlikovani lekarni. 8o—100 št. 30) toči izvratna vina in prirojuj« jako okusna ppa YMARFR A i dn« Mori" Trat vnliki trn jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl. PnAAHflAntn ,Ai aue Mori r8T, V6IIKI Trg. Poštno pošiljatve izvršujejo so neuteguma