9 TOMAŽEVA PROSLAVA 2023 / CONVOCATION IN HONOUR OF ST. THOMAS 2023 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 9—20 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:05/2023; spr eje t o/ Accep t ed:06/2023 UDK/UDC: 2-534.3-14 DOI: 10.34291/B V2023/01/Osr edk ar © 2023 Osredkar, CC BY 4.0 Mari Jože Osredkar Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti 1 Prayer as an Expression of Recognition of God’s Presence Povzetek : A v t or v izhodišču član k a pos t a vlja tr dit e v , da danes moli v elik o ljudi. T o dejs tv o je r az vid no v r azličnih s v e tiščih živih s v e t o vnih v er s t e v . V nadalje v anju se a v t or spr ašuje o r azlogih, o smislu in vlogi molitv e v v ernik o v em življenju. Ljudje molijo , k e r v erujejo. K ak or je dihanje znamenje in izr az t elesneg a člo v e- k ov eg a življenja, t ak o je molit e v znamenje in izr az v er e. R elacijsk a t eorija t o deja vnos t opr edeljuje k ot spos obnos t pr epo zna v anja prisotn os ti (D)drug eg a v njeg o vi odsotnos ti. Člo v ek pa mor a sposobnos ti, ki so mu prir ojene, r az vija ti in s t em oh r anja ti. Molit e v je sr eds tv o z a r az vijanje in ohr anjanj e v er e. Na k oncu se z as t a vlja še vpr ašanje, čemu v erniki molijo. Molit e v Bog a ne nar edi z a člo- v e k o v e g a služ abnik a. N ajv išja s t opnja molitv e je spr e je manje Bo žje v olje pr e d- v sem t akr a t, k o t a naspr otuje našim ž eljam. Smisel molitv e je ohr anjanje od- nosa z Bog om in do drugimi v erniki. Živ e ti namr eč pomeni biti v odnosu. Ključne besede : molit e v , r elacijsk a t eorija Guy a La f ona, v er a, sposobnos t pr epo zna- v a ti Bo žjo prisotnos t v Njeg o vi odsotnos ti Abstract: A t the beginning of the article, the author claims tha t man y people pr a y today. This fact is evident in the various sanctuaries of the living world religions. In the following, the author asks about the reason, the purpose and the role of prayer in the life of a believer . People pray because they believe. Just as breath- ing is a sign and expression of physical human life, so prayer is a sign and expres- sion of f aith. R ela tional theory de fines this activity as the ability t o r ec ogniz e the p r esen ce o f (O)oth er i n h i s ab sen ce. A p er so n mu s t d e v el o p an d p r eser v e h i s inna t e abilities. Pr a y er is a t ool f or de v eloping and main t aining f aith. Finally , ther e is the ques tion of wha t belie v er s pr a y f or . Pr a y er does not mak e God a man’ s ser v an t. The highes t lev el of pr a y er is accepting God’ s will, especially when it c on tr adicts our wishes. The purpose of pr a y er is t o main t ain a r ela tionship with God and with other belie v er s. T o liv e means t o be in a r ela tionship. Keywords: pr a y er , Guy La f on’ s r ela tional theor y , f aith, the ability t o r ec ogniz e God’ s presence in His absence 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ogr ama „P6-0269 E tično-r eligio zni t emelji in per spek tiv e družbe t er r eligiologija v k on t ek s tu sodobne eduk acije in nasilje “ , ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 10 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 1. Uvod Od z ače tk a člo v eš tv a do danes moliv ci kličejo Bog a, Ga iščejo in v hr epenenju po Njem s t egujejo r ok e v nebo – k ak or da bi Ga ž eleli obje ti in Ga prit egniti k sebi. Člo v ek, ki danes potuje po s v e tu, ne mor e, da ne bi opazil g or eče molitv e v bu- dis tičnih in hindujskih t empljih, v islamskih dž amijah in kr šč anskih cerkv ah. K o vernik moli, se sicer zdi, da se pogovarja sam s seboj. Zato mnogi na molivce gle- dajo pos mehljiv o , češ da ur e in ur e nek og a nag o v arjajo , tis t eg a ‚nek og a ‘ pa nihče ne vidi. P a v endar moli v elik o lj udi! Ob t em dejs tvu se člo v ek vpr aša: z ak aj? Z ak aj člov ek danes, k o je znanos t odg ov orila ž e na mnog a vpr ašanja naše s tv arnos ti, še v edno g or eče moli? Z ak aj hr epeni po nečem, česar v bis tvu sploh ne po zna? Opaz ov alcu moliv c a se nehot e z as t a vlja vpr ašanje o smislu t eg a poče tja: čemu moliv ec kliče, nag o v arja Bog a, k o pa se z di, da Bog sploh ne posluša? Ob v sem tr- pljenju nedolžn ih v v ojnah, tiso čih in tisočih umrlih v potr esih in drugih nesr eč ah se člo v ek namr eč r esnično vpr aša, k ak šno k oris t imajo v erniki od s v oje molitv e. K aj v ernik z molitvijo dose ž e? O molitvi so napisana ž e mnog a besedila in znans tv eni tr ak t a ti. V le tu 2022 s t a Mohorje v a družba iz Celja in T eološk a f ak ult e t a v Ljubljani v so z alo žniš tvu iz dali čudo vit pr egled, k ak o o molitvi r azmišljajo la tinski oče tje (Bog a t aj 2022). T udi so- dobni misleci se v s v ojih t eoloških r azpr a v ah t ej t ema tiki ne iz ogibajo. A v prispe v- k u ne namer a v amo z g olj po v z ema ti ob s t oječih r azpr a v o molitvi. T udi nimamo na- mena pr eds t a vlja ti r azličnih oblik molitv e – s t em se ukv arja t eologija duho vnos ti. Namer a v amo z g olj orisa ti odg o v or a na t emeljni vpr ašanji, z ak aj in čemu člo v ek moli. Izhajajoč iz r elacijsk e t eorije fr anc osk eg a mislec a Guy a La f ona, 2 ki jo je ta po- stopoma razvil v svojih delih, predvsem v knjigi Le Dieu commun, bomo predstavi- li iz virno r azmišljanje o deja vnos ti, ki jo izk ušajo in pr ak ticir ajo v erniki. Pri La f onu in njegovih učencih namr eč sis t ema tičneg a r azmišljanja o molitvi ne najdemo nikjer . Pa vendar lahko relacijska teorija francoskega misleca glede molitve razjasni veliko v pr ašanj. Dr z ne m o si c e lo t r diti, da so č lo v e k o v e obr e dne de ja v nos ti (z m olit v ijo na pr v e m m e s tu) z unaj s tr uk tur e odnoso v po v se m ne r az um ljiv e . Člo v e k nam r e č lahko temeljno religijsko dejavnost razume samo v kontekstu odnosov. Zato se nam z di primerno in nujno , da o molitvi spr eg o v orimo na način La f ono v eg a r azmišljanja in odg o v orimo na z g or aj z as t a vlje na vpr ašanja. N ajpr e j se bomo lotili vpr ašanja, z ak aj člov ek moli. Na t o bomo pok az ali na vlog o v er e v življenju in se v nadalje v anju ome jili na kr šč ansk o r az ume v anje molitv e, ki jo bomo pr eds t a vili v tr eh k or ak ih: molitev kot verbalna komunikacija z Bogom, molitev kot osebni odnos z Bogom in molit e v k ot izpolnje v anje Bo žje v olje. Na k oncu nam bo os t alo še vpr ašanje, čemu v ernik moli. V sesk o zi pa bomo pr eds t a vljali osno vne značilnos ti t eološk e r elacijsk e teorije. 2 Relacijska teorija Guya Lafona postopoma postaja globalna, saj njeno logiko razmišljanja uporabljajo t eologi v Fr anciji, Slo v eniji, It aliji, na P ortug alsk em, v K anadi in K amerunu ipd. 11 Mari Jože Osredkar - Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti 2. Zakaj molitev? T o je vp r ašan je, ki si g a v en ai n dv ajse t em s t ol e tju p os t a vl ja mar si k d o. Ti s ti, ki se ne pr epo zna v ajo k ot v erniki, so pog os t o pr eprič ani, da je r eligija in v se, k ar je z njo pov e z ano (t or ej tudi molit e v), v dobi, k o znanos t na vseh podr očjih napr e- duje s presenetljivo hitrostjo, popolnoma nepotrebna. Po drugi strani pa so celo izvedenci za religijo, predvsem duhovniki v sekulariziranih okoljih, ki se z molivci sr ečujejo poklicno , pr esenečeni ob v elik em š t e vilu ljudi, ki Bog a nag o v arjajo na r azlične načine. V sem se t or ej pos t a vlja vpr ašanje: Z ak aj ljudje molijo? T or ej, ne z g olj vpr ašanje, z ak aj danes člo v ek še v edno moli, t em v eč vpr ašanje, ki z ade v a v so z g odo vino člo v eš tv a – z ak aj ljudje sploh molijo. Omenili smo, da molitev zunaj konteksta medosebnih odnosov ni razumljiva. T udi z unaj k on t ek s t a v er e je ner az umljiv a. Če v er e ne r az umemo o z. če izk us tv a v er e n i mamo , p o t em n am je mo l i t e v z el o t e žk o r az u ml ji v a. V er a p a je v so d o b n i t eologiji najpr ej opr edeljena k ot odnos med člo v ek om in Bog om. La f ono v način r azmišljanja smo v Bog oslo vnem v es tnik u pr eds t a vili ž e dok aj podr obno (Osr edk ar 2020; 2021), pa v endar pono vimo nek aj t emeljnih pos t a vk, ki nam bodo omog oči- le bolje r az ume ti tudi molit e v . T emelj, na k a t er em t eorija s t oji ali pade, je opr ede- lit e v živ lje nja: živ e ti pom e ni biti v odnosu. Zunaj odnosa ni živ lje nja! K dor izhaja iz ma t e rialis tične opr e de litv e in si življe nje r azlag a z g olj k ot r as t in umir anje t e le s- nih celic, t ok a naših misli ne bo r az umel. K aj pomeni, da z unaj odnosa ni življenja? Odnos je s t anje, v k a t er em se znajde vsak osebek (t or ej ‚jaz‘ , ‚ ti‘ , ‚on ‘ , ‚mi‘ , ‚ vi‘ , ‚oni‘), da lahk o ob s t aja. V bis tvu se člo v ek r odi k ot oseba (t or ej k ot ‚jaz‘) v odnosu, k o drug eg a nag o v ori s ‚ ti‘ – o z. k o drugi nag o v ori njeg a. T o nag o v arjanje je znamenje, da se je člo v ek znašel v odnosu, t or ej v biv anju. K ak or se je v sak člo v ek znašel v živ lje nju, ne da bi g a načrt o v al in br e z k ak r šnih k oli z aslug z anj, t ak o se je tudi v e r- nik znašel v odnosu do Bog a – t or ej v v eri. V sem je r az umljiv o , da je življenje, t or ej biv anje v odnos u, člo v ek u pod arjeno. T oda is t o lahk o tr dimo tudi z a v se odnose, d a so čl o v ek u p o d arj en i – t ak o tu d i v er a! Ž e ap o s t o l P a v el j e z ap i sal : » P o b o žj i mi- los ti sem t o , k ar sem!« (1 K or 15,10) K er se je člo v ek znašel v odnosu do (D)dru- gega 3 , z (D)drugim ne mor e ne k omunicir a ti. T or ej tudi v ernik Bog a nag o v arja s ‚ Ti‘ , ker se je znašel v odnosu do njega. Religiologi takšno nagovarjanje Boga imenu- jejo molit e v ali pr epr os t eje ‚pog o v or z Bog om ‘ . Molit e v je t or ej najpr ej izr az v er e – in dok az, da moliv ec v eruje. V Apos t olskih delih na primer ber emo: »Gospod mu je r ek el: ›V s t ani in pojdi v ulic o , ki se imenuje Ra vna! V Judo vi hiši poišči člo- v ek a iz T arz a, ki mu je ime Sa v el! Glej, t a člo v ek moli.‹« (9,11) S t em, k o pr a vi, da ‚moli‘ , ž eli besedilo po v eda ti, da Sa v el v eruje – da je kris tjan! Odg o v or na vpr ašanje, z ak aj člo v ek moli, je t or ej na dlani. K er je molit e v izr az v er ov anja, je z a v ernik a molit e v k ot dihanje z a t elo. K o otr ok z apus ti ma t erino t elo , ins tink tivno v di hne zr ak – in člo v ek diha, dokler mu bije sr ce. T ak o tudi v ernik, ki se je znašel v odnosu do Bog a, Njeg a ins tink tivno nag o v arja o z. moli, dokler se pr e po zna v a k ot v e r nik . Sk r a tk a, člo v e k v e r uje , z a t o moli – in t o ne g le de na s t an ali iz obr azbo. P odobno tr dit e v najdemo tudi pri Sla vk u K r anjcu, ki pr a vi, da »še 3 ‚D ‘ (k ot v elik a z ače tnic a) pomeni Bog a, ‚d‘ (k ot mala z ače tnic a) pomeni člo v ek a. 12 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 t ak šno ali drug ačno z a vr ač anje obr ednos ti ni mog oče po v sem izbrisa ti, saj je člo- v ek u prir ojena in jo z a t o v edno ohr anja v saj v la t en tnem odtisu k ot nenehneg a sopotnik a in oblik o v alc a življenja in v er o v anja« (2022, 782). Dejs tv o , da je danes molitve še veliko, nam torej pove, da je še veliko tudi vere. Na prvi pogled smo na zastavljeno vprašanje odgovorili. Pa vendar se s tem odgovorom ne bomo zado- v oljili. K er je r azlog molitv e v er ov anje, se bomo v nadaljev anju osr edot očili na r azmišljanje o v e r i. K o namr e č člo v e k v e r uje – in z a t o moli –, se v odnosih, v k a t e- rih se je znašel, da sploh lahko biva, dogaja nekaj zelo zanimivega in za našo ob- ravnavo izrazito pomembnega. 3. Vloga vere pri ohranjanju odnosa do Boga Gr ški filo z of Pla t on v besedilu Parmenid bog a opr edeljuje k ot čis t o pr ese žnos t, z a t o »o njem ni mog oče niti g o v oriti niti pisa ti« (142A). P odobno tudi T omaž Akvinski v razpravi De potentia ug ot a vlja, da »je višek člo v ek o v eg a spo znanja o Bogu v t em, da uvidi, da Bog a ne po zna, k olik or dose ž e, da tis t o nek aj, k ar je Bog , pr eseg a v se ono , k ar o njem doumemo« (De potentia q. 7, a. 5, ad 14) 4 . Oba misleca sta prišla do spo znanja, da je vrhunec našeg a v edenja o Bogu, da člo v ek v e, da v osno vi o Bogu ničesar ne v e, k er spo zna v a, da t o , k ar je Bog , pr eseg a v se, k ar člo v ek o njem razume. Nas ne z anima, k ak šen je Bog , pr a v t ak o se ne bomo us t a vljali pri r azličnih epis t emologijah. Radi bi le poudarili, da so gr ški filo z ofi in sholas tiki ž eleli Bog a opr edeliti r azumsk o – k er so člov ek a opr edelili pr edvsem k ot ‚r azumsk o bitje ‘! Člo v ek o v o sposobnos t r az umsk eg a spo zna v anja in v édenja so pos t a vili z a vrhunec č lo v e k o v e de ja v nos ti, z a t o so t udi v e r o opr e de lje v a li k ot sposobnos t spo z na v a nja nadnar a vne s tv arnos ti. V njiho v em k on t ek s tu mišljenja bi lahk o r ekli, da v ernik nadnar a vno s tv arnos t spo zna v a, v endar ničesar k onkr e tneg a ne spo zna, k er je pr ese žnos t člo v ek o v emu r az umu nedosegljiv a. Pr a v z apr a v tudi v pismu Hebr ejcem lahk o pr eber em o , da je v er a »tr dno pr eprič anje o s tv ar eh, ki se ne vidijo« (11,1), t or ej v édenje. Misleci, ki v r az umski sposobnos ti v édenja pr epo zna v ajo najvišjo člo v ek o v o odlik o , pač iščejo ‚poti‘ do r az umskih dok az o v z a Bo žje biv anje – in t emu sledi us tr e zna opr edelit e v v er e. Biblična opr edelit e v v er e pa gr e mnog o dlje. R es je, da je v er a najpr ej pr eprič anje o ob s t oju nadnar a vne s tv arnos ti. A ne z g olj t o! Na pr vih s tr aneh S v e t eg a pism a lahk o ber emo , k ak o je Bog us tv aril člo v ek a po s v oji podobi: »Bog je us tv aril člo v ek a po s v oji podobi, po Bo žji podobi g a je us tv a- r il, m ošk e g a in ž e nsk o je us tv ar il.« (1Mz 1, 2 7) T u še z dale č ne g r e z a t e le sno po- dobnos t, t em v eč z a podobnos t t emeljne las tnos ti našeg a biv anja – živ e ti v odno - su. K ak or kr šč ansk a podoba Bog a r az ode v a, da se življenje S v e t e T r ojice odvija v odnosu med tr emi Bo žjimi osebami, t ak o tudi ljudje med seboj k omunicir ajo , k er so bitja odnosov . Za t o Bo žje r az ode tje poudarja, da je Bog us tv aril mošk eg a in ž ensk o. Člo v ek ne mor e živ e ti, ne da bi k omunicir al o z. živi z a t o , k er k omunicir a z drugimi. Ne mor e živ e ti br e z drug eg a – br e z odnosa do drug eg a. Medčlov ešk a 4 Pr e v od Jane z a Janž ek o vič a (1966, 18 9). 13 Mari Jože Osredkar - Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti k omunik acija je izr az in dok az življenja; ali še drug ače: odnos je člo v ek o v a najod- ličnejša sposobnos t. Za t o nam Bo žje r az ode tje tudi v er o pr eds t a vlja k ot odnos med člo v ek om in Bog om. R elacijsk a t eorija pr a vi, da v v sak em odnosu med ‚jaz-om ‘ in ‚ ti-jem ‘ deluje t a dv e sili: pr v a sila osebk a v odnosu privlači, drug a pa ne pus ti, da bi se osebk a zlila v eno, zato med njima deluje odbojno. Osebka sta si torej v odnosu prisotna in odsotna hkr a ti. 5 Toda razmerje med prisotnostjo in odsotnostjo se neprestano spreminja, zato se tudi odnos stalno spreminja, kar v medosebnih odnosih ljudje v edno zno v a do življajo k ot spr eminjanje ‚drug eg a ‘ . V t em spr eminjanju se namr eč osebki nenehno na novo rojevajo oz. drug drugega vedno spoznavajo na novo. ‚ Ti‘ , ki g a iz g o v arjam danes, z a t o ni enak ‚ ti-ju‘ , ki sem g a iz g o v oril v čer aj – in ne onemu ‚ ti-ju‘ , ki g a bom iz g o v oril jutri! Nag o v arjanje Bog a je v bis tvu isk anje v ed- no no v e Bo žje podobe. K o se člo v ek znajde v odnosu do Bog a, si namr eč z ačne o Njem us tv arja ti podobe (Osr edk ar 2022). Ne z g olj z a t o , da bi lahk o g o v oril o Njem, t em v eč pr edv sem z a t o , da bi lahk o g o v oril z Njim. Bo žja podoba, k akr šnok oli si v ernik pač us tv ari, ni nič drug eg a, k ot ‚ Ti‘ , ki g a v ernik iz g o v arja v molitvi. K er se je v ernik znašel v odnosu do Bog a, v s v ojem nag ov arjanju Bog a v edno znov a išče izr az e, s k a t erimi bi Ga lahk o nag o v oril in t ak o odnos do Bog a ohr anil. Na t ej t oč- ki r azmišljanja pa pridemo do opr edelitv e v er e, ki jo ponuja r elacijsk a t eorija. V er a je člo v ek o v a sposobnos t, da nag o v arja Nek og a, ki g a niti ne po zna: v er a je v bis tvu sposobnos t pr epo zna v a ti prisotnos t v odsotnos ti (D)drug eg a (Osr edk ar 2021, 859– 869). V ernik je sposoben v edno znov a pr epo zna v a ti Bo žjo prisotnos t v Njeg ovi odsotnos ti. Z a ohr anjanje odnosa je t or ej nujno potr ebno s t alno isk anje o z. s t alno pr epo zna v anje (D)drug eg a. V er nik je oseba, ki Bog a išče, in ne nek do , ki naj bi g a našel. Bog k ot oseba se namr eč nenehno spr eminja in člo v ek o v emu spo znanju izmik a. Da bi ohr anil v er o , si člo v ek mor a o Njem us tv arja ti v edno no v e podobe – z a t o Ga v ernik v sesk o zi išče. V edno no v o drug ačnos t Bog a namr eč v erniki do ži- vljajo k ot odsotnos t Bog a: z nobeno Bo žjo podobo niso z ado v oljni. Pr oblem pa nastane, ko odsotnost prevlada nad prisotnostjo v ekstremni meri in se zdi, da je odnos k onč an. V t em primeru lahk o samo v er a – ki smo jo op r edelili k ot sposob- nos t pr e po zna v anja pr isotnos ti v odsotnos ti (D)dr ug e g a – odnos do Bog a r e šuje in ohr anja. Njeg a in s v e tnik o v o z. r ajnih namr eč ne vidimo in se z di, da so z g olj odsotni; samo v v e r i jih k r is tjani lahk o še v e dno nag o v ar jajo o z. z molitvijo ohr an- jajo odn os z njimi. Biološk a smrt je t ak primer , k o se z di, da je ‚drugi‘ popolnoma odsoten in da se je odnos med osebkoma prekinil. Ohranjanje medosebnih odno- sov je t or ej pog ojeno s sposobnos tjo pr epo zna v anja prisotnos ti drug eg a zlas ti t akr a t, k o v odnosu odsotnos t močno pr e vlada nad prisotnos tjo – k o drug eg a s t elesnimi očmi ne vidimo. ‚ Ti‘ , čig ar ma t erialno t elo smo pok opali v gr ob, je popol- noma drug ačen od ‚ ti-ja ‘ , ki smo g a v sak dan sr eče v ali. P a v endar , t a ‚ ti‘ še v edno l ah k o i z g o v o ri mo – k er i n če n am v er a o mo g o č a, d a l ah k o n j eg o v o p ri so tn o s t še v e dno pr epo zna v amo. N e samo , da lahk o iz g o v orimo ‚ ti‘ , t em v e č g a lahk o še v ed- 5 K er se člo v ek znajde v medosebnem od nosu do Bog a, je tudi Bog z a člo v ek a odsot en in prisot en hkr a ti. V ernik namr eč Bog a po zna, t oda ne v po lnos ti – čepr a v Bog a ni še nihče videl, v ernik v eruje, da mu je Bog blizu. 14 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 no nag o v arjamo! T o pomeni, da v er a odnos ohr anja, čepr a v je (D)drugi odsot en. K er pa živ e ti po meni biti v odn osu, ohr anjanje odnosa pomeni nadalje v anje živl- jenja. Skr a tk a – v er a ohr anja življenje. Go v or o sposobn os ti p r epo zn a v anja p ri sotnos ti v Bo žji od sotnos ti l ah k o r azb e- r emo tudi v Bib liji. V St ari z a v e zi je Abr aham pok az al, da v er o v a ti pomeni pr epo- zna v a ti Bo žjo v oljo , oklepa ti se Bo žje obljube in Bo žje besede tudi v primeru ne- po zna v anja Bog a. Bog je namr eč odsot en in r az umsk o ner az umljiv , t oda v ernik je sposoben spr ejema ti tudi r az umu ner az umljiv e z ah t e v e. Guy La f on v knjigi Abra- ham ou l‘invention de la foi Abrahama predstavlja kot vernika, ki ne zahteva, da bi Bog upoš t e v al ali celo k ot služ abnik iz vr še v al njeg o v o v oljo , t em v eč k ot poniž- neg a izpolnje v alc a Bo žje v olje. T u gr e z a bibličneg a Abr ahama, v emo pa, da je oč ak z elo pomemben tudi z a islamsk o t eologijo. Aljaž K r ajnc pr a vi, da mor amo »k or an- sk o pojmo v anje Abr ahama k ot hanif a br a ti pr edv sem v luči polemične his t orio- gr a fije, s k a t er o ž eli K or an legitimir a ti s v ojo sk upnos t in pog anski iz v or pr er ok a Mohameda« (2021, 87). K ak ork oli ž e, čepr a v Abr aham ni r azumel, k aj pomeni z apus titi domo vino in se napotiti v de ž elo , ki je ni po znal in niti ni v edel, kje se nahaja, se je podal na pot, ki mu jo je pokazal Jahve. Ni razumel, kako bosta z os- t ar elo Sar o še lahk o r odovitna, pa je spr ejel Bo žjo napov ed, da bo če z le t o dni pestoval sina. Ni mu bilo jasno, kako bo lahko njegovega potomstva kakor zvezd na nebu, če mor a v z e ti življenje sinu edincu, pa je bil pripr a vljen po Bo žjem nar o- č ilu opr a v iti dar it e v . N e , ni r az um e l, ni m u bilo jasno , a se je tr dno ok le nil be se d Njeg a, ki g a v bi s tvu ni niti po znal, in je Njeg o v e besede ur esniče v al v s v ojem živl- jenju. Abr aham se je Bo žje besede tr dno oklepal. T o pomeni pr epo zna v a ti Bo žjo pr isotnos t v N je g o v i odsotnos ti. Da bi t o lahk o izr azil, G uy La f on upor ablja izr az, ki g a v slov enščini nismo v ajeni; pr a vi, da je Abr aham »v er ov al v v er o« (Laf on 1996). K adar v er o r az umemo k ot v édenje, namr eč izpo v edujemo v er o v Bog a, ki g a obr a vna v amo k ot objek t in g o v orimo ‚o Njem ‘ . Oč ak ov a v er a pa ni bila z g olj pr eprič anje o Bo žjem ob s t oju. Abr aham je v er o v al v v er o Bog a. K aj t o pomeni? Če se izrazimo z Lafonovo terminologijo oz. z njegovo logiko razmišljanja, lahko zapi- šemo , da je Abr aham pr epo zna v al, da tudi Jah v e v eruje v Abr ahama. Drug ače povedano, prepoznaval je, da tudi Jahve prepoznava Abrahamovo vero, zaupanje in ljube z en do Bog a. Pr a v obljuba pot oms tv a in de ž ele obilja s t a mu bila znamen- je, da Jahve prepoznava Abrahamovo vero, zaupanje in ljubezen do Njega. To po- meni ver ov ati v ver o Drugeg a. Laf on ž eli povedati, da gr e pri ‚ veri v ver o‘ z a d v os tr an sk o d eja vn os t, ki jo v r az v o ju s v o jeg a r azmi šl jan ja o v eri p o i men u je ‚ z a- v e z a ‘ . K ot smo ž e omenili, Abr aham ni na t ančno v edel, k do g a nag ov arja, t oda z aupal je, da bo On s v ojim obljubam z v es t – in z a t o je spr ejemal Bo žjo v oljo tudi t akr a t, k o je Jah v e od njeg a z ah t e v al, naj daruje sina Iz ak a v ž g alno darit e v . T o de- janje je brez dvoma postavilo na glavo predstavo, ki jo je Abraham imel o prihod- nos ti: iz sina bo iz še l v e lik na r od … K a t e r i nor m a le n oč e pa bi si z a m islil, da bi s v o- je mu e dine mu sinu v z e l živ lje nje ! A br ahamo v a v e r a je t or e j ok le panje Bo žje v olje tudi t akr a t, k o mu ni v šeč – tudi t akr a t, k o je ne r az ume. Z ak aj? Z a t o , k er v eruje, da m u bo B og s t or il sam o dobr o; v e r uje , da g a B og ljubi. Sk r a t k a, fr anc osk i m isle c r azmišljanje o člo v ek o vi ‚ v eri v v er o Bog a ‘ poimenuje v er a z a v e z e o z. Abr ahamo v a 15 Mari Jože Osredkar - Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti r eligija. Abr ahamov a v er a ni v édenje, čepr a v v édenje v er o vsesk o zi spr emlja. T o vr s tna v er a je dialog , je k omunik acija – še v eč, Abr ahamo v a v er a je z a v e z a. V r elacijski t eoriji je t or ej v ernik člo v ek, ki je sposoben spr eje ti Bo žjo v oljo , tudi k o je ne r az ume. P oudarjamo besedo ‚sposobnos t ‘ . Ljudje imamo namr eč r azlične sposobnos ti: z a šport, z a glasbo , z a je zik e, z a ma t ema tik o ali pa z a logično mišl- jenje. Pri t em nek do določene sposobnos ti ima, drugi pač ne. T or ej, nek do je spo- so b en u s tv arja ti gl asb o , d ru gi p a j e sp o so b en d o seg a ti o d l i čn e r e z u l t a t e n a šp o rt- nem podr očju – k ak or je k omu dano. Da, sposobnos ti so člov ek u prir ojene o z. podarjene. T ak o je tudi v er a – k ot sposobnos t pr epo zna v anja Bo žje prisotnos ti v Njeg o vi odsotnos ti – člo v ek u podarjena. T or ej: nek do je sposoben pr epo zna v a ti Bo žjo prisotnos t v Njeg o vi odsotnos ti, nek do drug pa t eg a daru nima. Nek do je p ri so tn o s t o seb , ki so s v o j e z emel j sk o ži vl j en j e z akl j u či l e, sp o so b en p r ep o zn a v a ti, k do drug pa bo – ob dejs tvu, da ljubljene osebe s s v ojimi t elesnimi čuti ne z azna- v a v eč – pr epr os t o r ek el ‚ni je v eč‘ in g a prisotnos t odsotneg a ne bo v eč v znemir- jala. S t e m hoče mo po v e da ti, da je tudi on z odsotno ose bo še v e dno v odnosu, t oda ne pr epo zna v a njene priso tnos ti, t em v eč z g olj odsotnos t. Z a t o bo sposoben g o v oriti ‚o t ej osebi‘ , ne bo pa sposoben v eč g o v oriti ‚ z njo‘ . V sak člo v ek t or ej nima sposobnos ti pr epo zna v anja prisotnos t (D)drug eg a v nje- g o vi odsotnos ti. P r e dv se m v odnosu do Bog a, k i g a ne v idimo , lahk o samo v e r nik , ki ima sposobnos t pr epo zna v a ti Bo žjo prisotnos t v njeg ovi odsotnos ti, odnos z Njim ohr anja. T a sposobnos t je člo v ek u podarjena. 4. Vloga molitve v veri Razmišljanje nas je pripeljalo do spo znanja, da je v er a nujna z a pr e živ e tje. Is t o tr dit e v najdemo ž e pri pr er ok u Iz aiju: »Če ne bos t e v er o v ali, ne bos t e ob s t ali.« (Iz 7,9) T oda – k ak šna v er a nam omog oč a pr e živ e tje? Apos t ol Jak ob je v s v ojem pismu z apisal: »V er a br e z del je neučink o vit a!« (Jak 2,20) P omen t e tr ditv e je bil dolga stoletja jabolko spora med katoliškimi in protestantskimi teologi. Mi se tu v nauk o opr a viče nju ne bomo poglabljali, ampak pos t a vili t e z o , da je tis t o de lo , ki v er o nar edi učink o vit o , molit e v . Tis ti ‚ Ti‘ , s k a t erim Bog a nag o v arjam in je hkr a ti dok az, da sem se znašel v odnosu do Bog a o z. da pr epo zna v am Bo žjo prisotnos t v Njeg o vi odsotnos ti, je v bis tvu molit e v . Z a t o lahk o z apišemo , da je molit e v g onilna sila v er e, ki je sposobna pr epo zna v a ti prisotnos t v odsotnos ti (D)drug eg a. Z a v se čl o v ek o v e sp oso b n o s ti al i t al en t e, k o t ji h i men u jemo v v sak d an jem je zi k u , v el ja, d a j i h l ah k o u p o r ab l j amo , r az vi jamo al i p a d o p u s timo , d a z akrn i jo . Je z u s v p ri l i ki o t alen tih jasno po v e, da so nek a t eri pr eje t e t alen t e pomno žili, nek do drug pa je t alen t z ak opal (Lk 19,11-27). T ak o je tudi z v er o k ot sposobno s tjo pr epo zna v anja Bo žje prisotnos ti v Njeg o vi odsotnos ti. K dor t o sposobnos t upor ablja in r az vija, jo bo oh r anil, k dor pa je ne upor ablja, bo v er o iz gubil. Upor ablja ti in r az vija ti spo- sob n os t p r epo zn a v anja Bo žje p ri sotno s ti v n jeg o vi od sotn os ti p a p omen i mo l i ti. V e r nik lahk o Bo žjo pr isotnos t pr e po zna na r azlič ne nač ine : z be se do , v odnosu do drug eg a ali s spr ejemanjem življenjskih danos ti. Skr a tk a, molit e v je upor abljanje 16 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 in ud ejanjanje o z. pr ak ticir anje v ernik o v e sposobnos ti pr epo zna v anja prisotnos ti v odsotn os ti Bog a. O molitvi, ki v er o ohr anja, bomo spr eg o v orili v ‚ tr eh k or akih ‘: molitev kot verbalna komunikacija z Bogom, molitev kot osebni odnos z Bogom in molit e v k ot spr ejemanje Bo žje v olje. V ‚pr v em k or ak u‘ je najpr epr os t ejša molit e v člo v ešk a beseda. K ot ž e omenjeno , je pr v a molit e v beseda ‚ Ti‘ , ki jo v ernik izr eče Bogu. K o namr e č v ernik Bogu, ki g a ne vidi, r eče ‚ Ti‘ , upor ablja sposobnos t v er o v anja o z. udejanja sposobnos t pr epo- zna v anja Bo žje prisotnos ti v Njeg o vi odsotnos ti. K ris tjani besedo ‚ Ti‘ v r azličnih oblik ah iz g o v arjajo na primer v molitvi, ki jih jo je naučil K ris tus: »Oče naš, ki ‚Si‘ v nebesih, pos v ečeno bodi ‚ T v oje ‘ ime, pridi k nam ‚ T v oje ‘ kr aljes tv o /…/ ‚Daj‘ nam danes naš v sak danji kruh /…/.« Na najpr epr os t ejši način moli v ci vero kot sposob- nos t pr epo zna v anja Bo žje prisotnos ti v Njeg o vi odsotnos ti udejanjajo in ur esniču- jejo s pr epr os timi člo v eškimi besedami. Boga molivci nagovarjajo. Zato je vzgoja v v eri p o v e z an a z u čen j em p r ep r o s ti h b esed i l , ki n i so r eci t aci j e, ki n e g o v o ri j o ‚o Bogu‛, t em v eč mladeg a v ernik a uv ajajo v pog o v or ‚ z Bog om‛. K ar dinal Godfried Danneels pravi, da se ravno v tem dejstvu molitev razlikuje od premišljevanja (2006, 3). Člo v e k pr i me dit aciji r azmišlja ‚ o Bog u‛ , pr i molitv i pa g o v or i ‚ z Bog om‛ . Mo l i t e v p a n i z g o l j n ag o v arjan je, t em v eč tu d i p o sl u šan je, k ak o Bog al i s v e tn i k v ernik a nag o v arja. Apos t oli v člo v ek u Je z usu niso le pr epo zna v ali Bog a in g a z a t o nag o v arjali s ‚ Ti‘ , t em v eč so v njeg o vih besedah pr epo zna v ali Bo žjo besedo , ki g o- v ori njim. Apos t ol P e t er mu je r ek el: »Gospod, h k omu naj gr emo? Besede v ečneg a življenja imaš!« (Jn 6,68) Apos t oli so t or ej v Je z uso vih besedah, ki so jih slišali z g olj k ot člo v ešk e besede, pr epo znal i Bo žjo besedo , ki nag o v arja nji h osebno , in so jo k ot t ak o posr edo v ali naslednjim r odo v om. Lahk o r ečemo , da je k omunik acija med Bog om in v ernik om dv osmerna. K o v ernik pr epo zna v a Bo žjo besedo , dopus ti, da g a Bog nag o v arja. V t eologiji t o podr očje obr a vna v a pogla vje, ki se imenuje Bo žje r az ode tje in g a po znajo mnog e r eligije. Pri kr šč anskih obr edih na primer br alec be- rila pr eber e odlomek iz S v e t eg a pisma in r eče: »T o je Bo žja beseda!« S t em ž eli po v eda ti, da s pr ebr animi besedami g o v ori Bog. Bo žja je tis t a beseda, z a k a t er o je Cerk e v pr epo znala Bo žji iz v or – t ak o Bog g o v ori. K ris tjan v t eh z g olj člo v eških bese- dah pr epo zna v a Bo žjo besedo o z. pus ti, da g a Bo žja beseda nag ov arja – njeg a oseb- no. Ž e v Mojz eso vi pos t a vi ber emo: »T a z apo v ed, ki ti jo danes dajem, z a t e ni pr e- t e žk a in ni oddaljena. Ni na nebu, da bi mog el r eči: ›K do se bo z a nas po v zpel v nebesa, da nam jo prinese in jo da sliša ti, da jo bomo mogli izpolniti?‹ T udi ni onkr aj morja, da bi mog el r eči: ›K do se bo z a nas odpr a vil če z morje, da nam jo prinese in j o d a sl i ša ti, d a j o b o mo mo gl i i zp o l n i ti? ‹ K aj ti p r a v b l i z u t eb e j e b esed a, v tv o j i h us tih in v tv ojem sr cu, da jo lahk o izpolnjuješ.« (5 Mz 30,14) Molit e v je t or ej tudi poslušanje Bog a o z. pr epo zna v anje Bo žje besede v s v e t opisemsk em besedilu, ses- t a vljenem iz člo v eških besed, ki jih člo v ek lahk o r az ume. Na podoben način se Bog r az ode v a muslimanom – v K or anu – in Judom – v T anahu. Duhovni učit elji tudi pr e- bir anje ali poslušanje Bo žje besede obr a vna v ajo k ot način moli tv e, k ar dejansk o tudi je – k er Bo žja beseda poslušalc a nag o v arja osebno. V ‚drug em k or ak u‘ pr eds t a vljamo molit e v k ot osebno sr eče v anje Bog a in v er- n i k a. Od n os d o Bog a, ki je o d so t en , l ah k o kri s tjan i ži vi jo v o d n o su d o čl o v ek a, ki 17 Mari Jože Osredkar - Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti je prisot en. V odnosu do drug eg a člo v ek a namr eč K ris tuso v učenec lahk o pr epo- zna v a Pr ese žnos t in t ak o živi odnos do Bog a. K er je v sak odnos isk anje, člo v ek v odnosu do drug eg a člo v ek a v bis tvu išče Pr ese žneg a – išče t or ej Bog a. T o isk anje Drug eg a je molit e v . Bog se je učlo v ečil v osebi Je z usa K ris tusa. Apos t oli so izr azili svojo vero z molitvijo priznanja, izpovedovanja vere v Kristusa. Natanael Jezusu pr a vi : »Ti si Bo žji si n.« (Jn 1,49) Mart a, Laz arje v a ses tr a: »Da, Gospod. Trdno ve- rujem, da si ti Mesija, Bo žji Sin, ki prihaja na s v e t.« (Jn 11,27) Simon P e t er: »Ti si Mesija, Sin živ eg a Bog a!« (Mt 16, 16) K ris tjani v osebi Je z usa K ris tusa pr epo zna v a- jo pr a v eg a Bog a in pr a v eg a člo v ek a. T a sicer pr epr os t člen v er oizpo v edi ima globlji pomen. Bog namr eč pos t ane Sin, ne da bi ob t em pr enehal biti Oče. Dogma tični t e olog i so na t e m t e me lju r az vili nauk o S v e ti T r ojici. V k on t e k s tu r e lacijsk e t e or ije pa kr šč ansk a v er sk a r esnic a o Bo žjem učlo v ečenju r az ode v a, da se z učlo v ečenjem Bog člo v ek u približ a in hkr a ti os t aja daleč od njeg a. Pr epo zna ti Bog a v člo v ek u Je- z usu po meni pr epo zna ti, da je Bog ljudem bliz u – a hkr a ti os t aja člo v ek u po v sem ne r az umljiv : Bog os t aja popolnoma dr ug ače n, k ot si g a člo v e k sploh lahk o pr e d- s t a vlja. K er kris tjan v člo v ek u Je z usu pr epo zna v a Bog a K ris tusa, lahk o v odnosu do sleherneg a člo v ek a pr epo zna v a odnos do Bog a. T o jasno izr až a 25. pogla vje Ma- t eje v eg a e v ang elija: »R esnično v am pr a vim, k ark oli s t e s t orili enemu t eh najmanj- ših mojih br a t o v , s t e s t orili meni.« (24,40) Moliti t or ej pomeni tudi živ e ti odnos do odsotneg a Bog a v odnosu do člo v ek a poleg sebe. Dejs tv o , da kliče odsotno osebo s ‚ ti‘ , je znamenje, da se je člo v ek znašel v v eri. Kakor smo zapisali v prejšnjih poglavjih, kristjan hrepeni po ponovnem snidenju z odsotno osebo. Njeg o v a molit e v , t or ej njeg o v o pr epo zna v anje prisotnos ti v odso - tnos ti drug eg a, je v bis tvu ž e ur esniče v anje snidenja z odsotno osebo. Čim v eč vernik moli, tem bolj je z njo povezan. Njegovo klicanje odsotnega je hrepenenje, ki oh r anja njuno po v e z a v o. K ris tjani molijo z a umrle in se prip or oč ajo s v e tnik om. K o pri lit anijah v zklik ajo: »S v e ti P e t er , pr osi z a nas, s v e t a Marija, pr osi z a nas!«, ni t o nič drug eg a k ot pr epo zna v anje njiho v e prisotnos ti v odsotnos ti – ohr anjanje izmenja v e dv eh dimenzij v odnosu, čepr a v je njuno r azmerje r azmaknjeno do skr ajnos ti. K ris tjani se ne pripor oč ajo le k anonizir anim s v e tnik om: pripor oč ajo se tudi umrlim s t ar šem ali znancem, z a k a t er e v erujejo , da živijo pri Bogu. T ak o je molit e v tudi pr epo zna v anje prisotnos ti r ajnih v njiho vi odsotnos ti. K a t olič ani pa K ris tusa pr epo zna v ajo tudi v z akr amen tih, posebej v E vharis tiji, ki je vidno in učin- k o vit o znamenje Njeg o v e prisotnos ti med ljudmi. Kljub Njeg o vi odsotnos ti uspejo pr e po zna ti N je g o v o prisotnos t na z e mlji. Saj je ob vne bohodu de jal: »Z v ami bom o s t al d o k o n c a s v e t a!« ( Mt 28,20) P a n e l e v z akr amen tih . Č l o v ek, ki p r ep o zn a v a prisotnos t sicer odsotneg a (D)drug eg a in t o izk az uje, bodisi z molitvijo bodisi z r azličnimi dejanji, se je znašel v v eri. V ‚ tr e tjem k or ak u‘ pr eds t a vljamo kris tjana, ki pr epo zna v a Bo žjo bližino tudi v v seh dog odkih člo v ešk e z g odo vine. V ernik, ki pr epo zna v a Bo žjo prisotnos t v Nje- g ovi odsotnos ti, lahk o pr epo zna v a Bo žje delov anje in Njeg ov o posr edov anje ‚ v č asu in pr os t oru‘ . Pr epo zna v a t or ej, da se člo v ešk a z g odo vina odvija po Bo žji v olji o z. je v življenju pripr a vljen spr eje ti tudi ne v šečnos ti – k ot Bo žjo v oljo. T r e tji k or ak molitv e je t ak o pr epo zna v anje Bo žjeg a odr ešenja v v sak danjem življenju. Pr epr o- 18 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 s t o po v edano t o pomeni, da v ernik v življenju sk uša ur esniče v a ti Bo žjo v oljo , na- mesto da bi Bogu vsiljeval lastno voljo. To nikakor ne pomeni, da se ne bo trudil z a o z dr a v lje nje , k o zboli; t o ne pom e ni, da se ne bo bor il z a pr a v ič nos t in z a dobr o v družbi . P omeni pa, da t akr a t, k o spo zna, da g a življenje pelj e po poti, ki se ji ne mor e iz ogniti (bole z en, odhod bližnjeg a, neur esničeni načrti ipd.), ne bo obupal, t em v eč bo tudi bole z en, smrt bližnjeg a ali s v oj neuspeh spr ejel k ot del Bo žjeg a načrt a. 5. Čemu molitev? Mar sik do , ki pr eber e e v ang eljsk e besede: »Če os t ane t e v meni in moje besede os t anejo v v as, pr osít e, k ar k oli hoče t e, in se v am bo z g odilo ,« (Jn 15,7) si misli, da je Bog v ernik o v služ abnik. T or ej, da člo v ek o v o v oljo mor a izpo lniti o z. da je moli- t e v v ernik o v uk az Bogu, k aj mor a s t oriti. R es – Bog moliv c a sl iši in mu pomag a, a pog os t o drug ače, k ot si je člo v ek z až elel. Čepr a v najdemo tudi v bibličnih bese- dilih mes t a kjer se z di, da je »Bog primor an, da nar edi, k ot pr osi Bo žje ljuds tv o ,« (Skr alo vnik 2022, 274) v er o v a ti ne pomeni, da si Bog a podr edimo: molit e v niso magične besede, z ar adi k a t erih bi Bog člo v ek o v o v oljo mor al izpolniti. V er o v anje je izpoln je v anje Bo žje v olje. K ak or je K ris tus pr ed v elikim pe tk om pr osil: »Oče, če hočeš, daj, da gr e t a k elih mimo mene, t oda ne moja v olja, ampak tv oja naj se z g odi,« (Lk 22,42) t ak o tudi v ernik v molitvi pritrjuje Bo žji v olji. Čepr a v nebeški Oče v e, k aj ljud je potr ebujemo , še pr eden g a pr osimo (Mt 6, 8), je molit e v v v er- nik o v em življenju z elo pomembna. Ne z g olj k ot pr ošnja, t em v eč k ot po v e z anos t z Bog om. Cilj molitv e, individu alne ali sk upne (ki jo imenujemo obr ed), je gr adn- ja ob čes tv a: me d v ernik om in Bog om t er med v erniki, ki t ak o pos t ajajo občes tv o v e r nih – Ce r k e v . »Obr e di so lahk o z ase bni ali ja v ni, indiv idualni ali k ole k tiv ni, pr o- f ani ali r eligio zni, v edno z ah t e v ajo nek a določena pr a vila, s k a t erimi us tv arjajo k on tinuit e t o in utr juje jo sk upnos t v dialogu.« (K r ajnc 2022, 786) P r i is t e m a v t or ju ber emo tudi, da so »obr edi t ak o nadv se z dr a vilni, k er nas uči jo ume tnos ti dialo – g a in harmoničneg a so žitja s samim seboj, z bližnjim in z Bog om« (789) – k ar se popolnoma sklada z našo trditvijo. V d u h o vn em s v e tu t o r ej n e g o v o ri mo o ma t eri al n i r as ti i n o d mi r an j u t el esn i h celic, t em v eč o k omunik aciji med osebami. Sodelo v anje v k omunik aciji pomeni ohr anjanje življenja in os t ajanje v sk upnos ti. K er v ernik drug eg a lahk o pokliče s ‚ ti‘ tudi po njeg o v em fizičnem odhodu, je t o dok az, da se odnos s smrtjo ne pr ekine, t em v eč se spr emeni. Z a t o lahk o r ečemo , da nas molit e v r ešuje smrti – t or ej loče- nos ti –, odtujenos ti in ohr anja po v e z anos t ‚ z emeljskih ‘ ljudi z ‚nebešč ani‘ . Molit e v je edini način ohr anjanja občes tv a z r ajnimi. V er a pa ne r ešuje le odnosa do r ajnih, t em v eč kr e pi tudi odnos med živimi. K o k do v odnosu do drug e g a živi odnos z Bo- g om, t o pomeni, da je po v e z an s celotnim člo v eš tv om ali slehernim drugim – mo- litev gradi univerzalno bratstvo. Kdor globoko veruje, se bo njegova vera videla tudi na e tičnem podr očju: v od nosu do drug eg a. Tis ti, ki je pr a vi v ernik, bo dober tudi do sočlo v ek a. Z a t o je Cerk e v v edno spodbujala sk upno molit e v in pos t a vila 19 Mari Jože Osredkar - Molitev kot izraz prepoznavanja Božje prisotnosti z apo v ed ob v e zne udele žbe pri nedeljsk em bog oslužju. Sk upn a molit e v je obr ed, ki je k ons titutivna pr vina r eligije, še v eč, »obr edi so v s v ojem bis tvu dejanje ob- čes tv a, ki r az o d e v a, k d o i n k aj smo , k o mu p ri p ad amo , s k o m k o mu n i ci r amo , k d o so naši prija t elji , k do naša družina in k do sk upnos t, ki obhaja in pr aznuje« (K r ajnc 2022, 790). Dejali smo , da je izhodišče r elacijsk e t eorije opr edelit e v: Živ e ti pomeni biti v odnosu. K dor je v odnosu z Bog om, živi! Čepr a v člo v ek Njeg o v e bližine ne občuti v e dno , lahk o k ot v e r nik v N je g o v i oddalje nos ti pr e po zna v a tudi nje g o v o bližino in z molitvijo t o pr epo zna v anje izr až a. Z a t o molit e v v ernik o v o biv anje osmišlja in mu omog oč a, da živ i – in tudi t ak r a t, k o se živ lje nje obr ne popolnoma dr ug ače , k ot je v s v ojih molitv ah Bog a pr osil, v ernik z ar adi molitv e živi odr ešeno. Pr edv sem t akr a t, k o gr e ‚ v se nar obe ‘ , molit e v – t or ej izr az v er e – v ernik a r ešuje. Molit e v z adošč a! Da s t a si člo v ek in Bog v č asih bliz u, v č asih pa daleč v sak sebi, t o je z ak onit os t v sak e- g a odnosa, z a t o je tr eba t o dejs tv o v z eti v z ak up. V er a se ur esničuje v molitvi: pr edv sem t akr a t, k o se moliv cu z di, da je Bog daleč in da g a ne sliši. Skr a tk a, mo- lit e v r ešuje v ernik a t ak o , da mu osmisli življenje – k er mu daje spo zna ti, da ni sam. 6. Sklep Ne le dejs tv o , da v člov ek ov em besednjak u obs t aja beseda ‚Bog‘ , t em v eč tudi izk ušnja mnogih, ki Bog a nag o v arjajo s ‚ Ti‘ , daje t a v ede ti, da Bog člo v ek a ne pr e- seg a v ab solutn em pomenu besede – člo v ek namr eč o Njem lahk o g o v ori. V er en člo v ek pa ne le, da o Njem g o v ori – z Njim tudi k omunicir a na v erbalni in osebni način t er v č asu in pr os t oru pr epo zna v a Njeg o v o delo v anje. Molit e v ni z g olj k omu- nicir anje z Bog om, t em v eč tudi k omunicir anje z drugimi – živimi in tis timi, ki ne živijo v eč v č asu in pr os t oru. E dini način po v e z a v e z odsotnim i r ajnimi je molit e v . K ri s tjan i p r ep o zn a v ajo Bo žjo p ri so tn o s t v Njeg o vi o d so tn os ti i n so z a t o sp o so b n i pr epo zna ti prisotnos t r ajnih v njiho vi odsotnos ti; na t ak način z njimi ohr anjajo odnos in os t ajajo v občes tvu. Skr a tk a – molit e v je udejanjanje v er e: je udejanjanje sposobnos ti pr epo zna v anja Bo žje prisotnos ti v Njeg o vi odsot nos ti. T ak o bi lahk o r ekl i : v eč k o t je mo l i tv e, gl o b l ja je v er a. Pr a v z ap r a v je mo l i t e v z ače t ek v er o v an ja in hkr a ti z ag ot o vilo ob s t oja. Mislec a P asc ala je nek do vpr ašal, k aj naj nar edi, da bo v er o v al; t or ej, k aj naj nar edi, da bo sposoben pr epo zna v a ti Bo žjo prisotnos t v N je g o v i odsot nos ti. P a m u je P asc al odg o v or il: »P ok le k ni in m oli, pa boš v e r o v al.« Reference Alston, William P. 1991. Perceiving God: The Epistemology of Religious Experience. Ithaca, N Y : C o r n e l l U n i v e r s i t y Pr e s s . Bogataj, Jan Dominik, ur. 202 2. Latinski očetje o molitvi . L j u b l j a n a ; C e l j e : T e o l o š k a f a k u l t e t a U n i v e r ze v L j u b l j a n i ; M o h o r j e v a d r u ž b a . Danneels, Godfried. 20 0 6 . Réapprendre à prier. Nam ur: É di ti o ns F i d é li t é . Janžekovič, Janez. 1966. Smisel življenja . C e l j e : Mo ho r je v a d r už ba . Krajnc, Aljaž. 2021 . V l o g a A b r a h a m a v ko r a n s k i h i s t o r i o gr a fiji. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 1 : 75 – 89. h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 3 42 91 / b v2021 /01 / krajnc 20 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Kranjc, Slavko . 202 2. Č l o v e k j e o b r e d n o - d i a l o š ko bitje in bitje praznovanja. Bogoslovni vestnik 8 2, š t . 4 : 7 8 1 – 7 9 8 . h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 3 42 91 / b v 202 2 /0 4/ k r aj n c 2 Lafon, Guy. 1982. Le Dieu commun . P a r iz: S e u i l . – – –. 1996. Abraham ou l’invention de la foi . P a r iz: Cerf. Osredkar, Mari Jože. 2020 . » S s m r tj o s e o d n o s s p r e m e n i, n e p a u n i č i« : ž i v l j e nj e i n t e o l o g i j a Guyja Lafona. Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 1 : 7 3 – 88. h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /01 / osredkar – – – . 2021 . U p a nj e ko t t e o l o š k a k r e p o s t v l u č i relacijske teorije Guya. Bogoslovni vestnik 81, š t . 4 : 8 5 7 – 8 6 6 . Platon. 20 0 9 . Parmenid . V : Zbrana dela. 5 zv. L j u b l j a n a : Ku d L o go s . Skralovnik, Samo . 202 2. T o b i t ’ s Pe n i t e n ti a l Pr ay e r . Edinost in dialog 7 7 , š t . 2 :2 6 5 – 2 9 1 . htt ps : / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 7 / 0 2 / sk r al ov n i k