KaJ je novega? Voda raztrgala želeeniški tir pri Štorah. — Prekinjen promet. — Velike poplave v Savinjski doiini. Včeraj dopoldne med 9. in 10. uro je potok Voglajna poplavil železniško progo na daljavo 600 m med postajama Št. Jurij in Štore. Postaja Štore je blla pod vodo. Na poplavljenem mestu je vodni tok razdrl progo na 30 m daleč in odtrgal en tir na daljavo 30 m, drugega pa na 12 m ter odplavil ves nasip 2 m na glofooiko. Na progi Št. Jurij— Štore se je promet prekinil. Delavstvo je začelo zasipavati razdrto ine&to. Upati je, da bo mogoče do 8. ure zvečer vzpostaviti promet na eneam tiru, na dragem pa do 12. ure ponoči. Vlaki so vozili tekom dneva z ljubljanske strami do Celja, z mariborske pa do Št. Jurija. Mednarodni vlaki so voizili po progi Velenje—DravogTad. Popoldne se je na koroški progi imed postajama Fala —Ruše utrgal plaz in zasul progo, vsled česar se je moral promet na tej pTogi*prekiniti za 4 ure. Na progi Zaptešič—Varaždin—ičakovec so se usuli plazovi jia več mestih, na nekaterih mestih je voda preplavila progo. Vsled tega se je moral ves promet za par ur ustaviti. Grozna opustošenja je napravila tudi Savinja, ki je že ob šestih zjutraj tako narastla, da je zalila velik del celjsikega mestnega parka in zgornji del mesta. Voda se je po vsej Savinjski dolini razlila preko bregov in poplavila poIja na dbe straini. Daleč nadkoli so njive, travniki in himelj ski nasadi pod vodo. Polja so skoro popolnoma unicena. Dolgotrajnemu slaibemu vremenu, ki je že itak ogrožalo iletosnji pridelek, se je sedaj pridružila še ipopilava, ki je iinicila zadnje upe kmetov. Voda je narastla v toliki meri, da je zelo oviran tudi promet. Na cesti v Zagrad stoji cez in čez voda, cesto proti Zavodnji pa so na več mestih zafiuli plazovi, ki so jih sprožili nastali htidaiirniki. Ves promet mesta Celja s Savinjsiko dolino je po cesti pretrgan in je mogoc le po želeTaaici. Okrog desetih dopoldne je voda udrla tudl v celjsko kemiono tovamo in povzročila več eksplozij. V tovarni je nastala velika panika pred grozečo nevarnostjo in delavstvo je bežalo na vse strani, da si reši svoje življenje. P0V0DNJI DIVJAJ0! Že zadnjič smo poročali, kako vdike povodnji da so bile po naših krajih in drugod. Pretekli teden so se povodnji ponovile po vsej srednji Evropi, Nemciji, Avstriji, Italiji in pri nas. V naših krajih je v tem zadnjem času zadela povodenj posebno Slovenijo in spravila v nevarnost Vojvodina. V Sloveniji se je oblak utrgal nad Ljubljano, kjer je nastopila voda in v jnestu ter okolici napravila veliko škode. Nad Mariborom smo veokrat imefli viharje z divjim nalivom. Ptuj in okolico je zadela povodenj, ki je povzročila veliko škode, podrla mostove, razrušila ceste, uničila polja, celo hiše in hleve porušila. Iz posameznih krajev prejemamo poročila o veliki škodi, ki jo je povodenj povzročila. Vse doline so zallite z blatom in peskom, na bregovih se trgajo plazovi. Dravinja, Poljskava, Pesnica, posebno še tudi Voglajna so preko vsega polja tekle in uničile vse pridelke. Povodenj je pretekli torek pri Št. Juriju ob južni ž. raztrgala železni&ko progo, da se promet ni mogel vrsiti. V Vojvodini je nesreča neizogibna. Vse velike reke, ki tečejo skozi to rodovitno deželo, so tako narastle, da jih nasipi ne bodo mogli več držati. Ljudstvo je obupano, ker se boji, da ni vec rešitve. Z najvecjo silo in naglico dela in se žrtvuje, da reši, kar je mogoče. Ako nalivi ne ponehajo in voda ne upade, tedaj bodo izginila pod vodo velikanska žitna polja 2 zrelim, a nepožetiin žitom. Vremenske neigode na Aurbergu. Tudi nasi župniji }e 'zadala zadnja povodenj velikansko škodo. Dne 5. t. m. proti jutranjimi urami se je utrgal oblak in je lilo zjutraj do 6. ure kakor iz škafa. Ker je zemlja že bila napita od vednega deževja, je vsa voda drli s hribav v doline, ki so bile zjutraj podobne eni sami reki. Kamenje in rodovitno zemljo je odnašalo v dolimo, kjer je zasulo travnike, koruzo in druge setve. Tudi plazovi so se zaceli trgati, da so bile že nekatere hiše v nevarnosti. Potok Grajena je že udiral v hiše in hleve ter na več krajih raztrgal okrajno cesto, da se komaj zamore vršiti roali vozni promet. Polja pri Dravi, kjer je vecina kruha naše župnije, je poplavil potok iz Tičnice, da je ponekod na njivah 1 meter vode, da bo uničen ves krompir in koruza, ker voda nima odtoka. Tukaj so posebno prizadeti mali posestniki in viničarji, ki imajo zemljo od agrarne reforme v zakup ter morajo plačevati najemnino vn davek in služiti voznike hi orače, sedaj bo pa ves pridelek uničen. Pa to še ni bilo dovolj, ker je deževalo vsak dan naprej. Posebno hud naliv je bil zopet od četrtka na petek ponoči, da je bilo naenkrat vse v vodi, zraven pa ]n bliskalo in grmelo, da so ljudje bili prestrašeni, kaj bo. Strela je udarila tudi v viničarijo dornovske graščine v Krčevini, (katera je zgorela do tal. Vsega usmiljenja vreden je ubogi viničar, kateremu je zgorela obleka in živež, 1 svinja, 15 kokoši, 1 krava se pa je tako ožgalaj da jo je moral zaklati. Stari ljudje ne pomnijo takih nalivov. Vinogradi silno slalbo kažejo, setve uničuje vsakdanji dež, sadje slabo raste, ceste so iHiičene in bodo stale težke denarje, potem pa še težko davono breme. Kaj čuda, če že kmečko ljudstvo obupuje in pravi, kaj bo, kaj bo, kako bomo preživeli naše družine! Strahovito neurje nad Zagrebom. V noči na nedeljo je ibila v Zagrebu strašna nevihta. Okrog 11. ure ponoči je pričelo deževati. Pobleven dež pa se je nenadoma spremenil v silno neurje. Vihar je divje beanel, strele so švigale in silen grom je pretresal ozračje. Hud naliv je v krat 'kem času zamašil kanale m voda je začela teči po ulicah. Vodni toki so zaceli prodirati v kleti in so jih napolnMI skoro do 2 metra visoko. Iz Gornjega mesta se je voda -v potokih valila v nižje dele. Na Jelačičevem trgu je voda stala 10 om visoko, na Mičkem trgu pa 80 cm. Popolnoma so bili pod vodo Wilsonov trg, Mažuraničev in Botaniški vrt. Čim je burja nekoliko potihnila in je dež ponehal, je policijsko ravnateljstvo takoj spravilo na noge vso policijo in gasilstvo, da gredo na pomoč. Pričelo se je črpanje vode iz kleti i<n podizemniti prostorov. Okrog 2. ure zjutraj je dež ponovno pričel. Deževalo je skozi do 10. ure dopoldne. Šele malo pred poldnem je bilo mogoče ugotoviti posledicle nočne nesreče. Kakor se je dopoldne dognalo, se je nad sCTerozapadnim zahodnim delom mesta utrgal oblak. Obilna padavina je v par minutah napolnila zagrebške poitfke, da so takoj udrii iz strug. S seboj so nosili velike kose le-, sa, ki so se tna marsikaterem kraju nakopicili in zajeziili odtok vode. Divji vodni toki, ki so se razlili iz potokov, so nanosili velike množine blata in peska in ceste izelo poskodovali. Voda je pesek celo zanesla v kleti in podzemeljska stanovanja. Na prostoru, kjer se nahaja živinozdravniška visoka šola in križršce zagrebškega tramvaja, je stala voda 30 cm visoko. Voda je vdria v strojnico, kjer je stala pol metra visdko. Voda je preplavila velik del motoimih koJes in jih okrog 40 pokvarila. Vsled t^a je bil tekom dneva tramvajski promet zelo skrčen, ker je vozilo le malo vaz. Silen vodni tok je na nekaterih mestih porušil asfaltna tla. Voda je raTibila cestni nasip v Selski. V Mesnioki ulici je voda vdrla v podz«meljsko stanovanje. Ndri stanovalci je niso preje opazili, dokler ni narastla do višine postelje ia jih omočila. Nove zgradbe so vsled neoirja siHno trpele. — Škoda, ki jo je neurje povzrocilo, se še ne da precenili. Brez dvoma pa je precej velika in je zagrebško mesto zelo zadela. Vsem cenj. naročnikora »Slovenskcga Gospodarja« ki še niso placali narocnkie za drugo polovico leta, pošljemo ob enem s prLhodnjo številko tudi položnico ter prosimo, da takoj obnovijo naroonino, ker dmgače bi morali ¦ukiniti pošiljanje lista. »Slovenski GospodaT« stane za celo leto 32 diuarjev, za pol leta 16 dinarjev in za četrt leta 8 dimarjev. Vsem Slovencem dobro znani slovenski pisatelj umrl. V pondeljek je uimTil v Ljuibljani dobro znani slovenski pisatelj g. dr. Franc Detela. Rodil se je leta 1850 v Moravčah, kjer je ofoiskoval ljudsko šolo. Po dovršenih gimnazijskih &tAidijah v LjubJjani se je ipodal na Dunaj. Ko je končal študije, je nastopil suplentsiko mesto v Heraalsu na Dunaju. Od tain je bil prestavljen v Wieiner-Neustadt. Potzneje je bil imenovan za ravnatelja novoaneške giTnnazije. Leta 1906 je stopil v pokoj ter se preselil v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti. Vlč g. župnik Anton Šebat umrl. Na Zgomji Polskavi pri Pragerskem je umTl po polnoči v sredo vlč g. župnik Anton Šebat. Rajni je že dalje casa bolehal na sTcni hibi, a je bil še kljub bolehnosti zadnjo nedeljo na iprimiciji v Slov. Bistrici. V pondeljek se mu je stanje poslabšalo in že omenjenega dne je umrl na kapi. Pogreb se ibo vršil v petek ob pol 11. uri predpoldne. Blagopokojni se je rodil dne 7. jairaarja 1866 na Sladki gori. Po dovršenih bogoslovnih študijah v inariborskem bogoslovju je kaplanoval v: Vitanju, na Dolu pri Hrastniku, v Poljcanah in pri Sv. Barbari v Slov. gor. Bil je nato najprej provizor in nato župaiik na Žiismu, od 1. aprila 1913 pa župnik na Zgornji Polskavi. Radi miroljubnega značaja in gostoljutaosti je bil priljubljen pri svojih stanovskih sotovariših in pri vseh ovčicah, ki so mu bile zaupane v dušo&krbje. Ostani mu ohranjen trajno hvaležoi spomin pri vseh, ki so ga poznali! Pucelj, kje si? Za ministra te je Radič napravil, a nikjer se nič ne poizna, da je ikaj boljše. Davčni uradi pošiljajo te doi ikmeitu in obrtniku položnice za visoke davike, eksekUitoTJi rubijo, boben poje na ikmetiijah, beda je vsak dan večja, dohodkov skoro noibenih. Pucelj, povej, kje so tisti čudeži, v ikaterlh obljiibljal na shodih in v »Kmetskem Hstu« ilijudeim? I Pucelj in Kelemina sta na shodu Radičeve in Samostojne kmetijske stranke v Celjoi obljubila, da bo vlada v krajih, kjer bo uima ali povodeinj uničila poljske pridelke, ustavila eksetkucije in izterjevanje davkov. Baš te dni pa eksekutorji po vseh občinah po nalogu financne delegacije neusmiljeno rubijo ubogega kmeta. Piicelj je minMer za 'kmetijstvo. On stoji pod Radičevo ikomando. Kelemina je poislainee Radičeve stranke, ki je že eno leto v vladi in ki ima okoli 60 poslancev. Pucelj, Kelemina in Radič vidijo, kako strašno deževje umičuje vsa živila na pvolju in seno. Ti gospodje vidijo, kako povodnji ogrožajo obsianek kmetu, ali kljub temu vlada pošilja eksekutorje, da od obupanega kmeta izterjajo nezmosne davke. To je strašna resnica! Carinike, ki so z našim ljudstvom ob meji nepravilno postopali ter s tem zakrivili mnogo nepotrebnega razburjenja, so prestavili v južne ikcaje. Drnštvo hišnih posestnikov za Maribor in za okolieo naznanja vsean svojim p. n. olanom, da se dobijo pojasnila v pisarni Gregoroičeva ulica 8 vsak dan od 8. do 11. vare  predpoldne. Med tem časom se prevzema proti izročitvi  članskih izkaznic tudi olanarina in se vpisujejo vsi isti hiš- ni posestniki, ki še nso član našega društva. — Odbor. Umrla je v mariborski bolnici gdč. Zofka Vajland po  večmeseoni mučni balezni v 20. letu. BUa je od svoje šolske dot>e vmeta cerkvena peVka, v vsakem oziru v^gledna in tudi o!bče spoštovaaia in priljubljena. Pogreb se je vršil v soboto, dne 10. t. m. in se ga je udeležila velika množica ljudi. Magdalenski cerkveni pevski zbor ji je za slovo zapel več žalostink. N. v m. p.! »Singer.« Brezplaocu učni tečaj za šivanje in umetno vezenje. Tukajšnja podružnica imenovane tvrdke bo priredila v Mariboru v II. dekliški meščanski šoli, Razlagova ulica 14, od 19. julija do 3. avgusta t. 1. brezplačem tečaj za sivanje in umetno vezenje. Tečaja se lahko ud&ležijo vsi lastniki Singerjevih šivalnih strojev, kakor tudi oni, ki reflektirajo na Singerjev šivalni stroj. Prijave zetečaj ;se sprejemajo v prodajaLni v Maribom, Ulica 10. oktobra. Vsakdo naj izkoristi to ugodno priliiko! Iz Jarenine. Cela fara je z velikim zanimanjem citMa , ¦ a v »Slovenskam Gospodarju«, kjer ste pošteno ošvrk li pristaše Pivkove stranke in Radičevega Jozeljna. Po- °ledniemu se vse posmehuje. In te dni je zopet eno »na- 'timal«. Hodil je zopet na davčno oblast tožit nekatere o- brtnike in kmete, da plaeajo premalo davkov. Tako dobro skrbiio Radičevci za našega kmeta! Morda bo Jozelj pri cerkvi naznanil, da kdor hoce imeti predpisanih še ve5 davkov, naj se pri njem oglasi! Splavar utonil. Drava je zahtevala zadnji teden mladostno smrtno žrtev. V Breznu ob Dravi so zgradili splav, ga porinili v Dravo in ga nameravali spraviti proti Fali. V Breznu nad mostam je Drava najbolj deroča in posebno nevarna sedaj, ker je vsled deževja moono narasla. Na splavu je bil poleg drugih komaj 25 let stari Šarmanov splavar. Nobeden od tovarišev ne zna razložiti, kako se je pripetilo, da so ga raalo nad mostam v Breznu posneli valovi s splava in izginil je za vedno. Na kako rešitev ni bilo niti misliti, ker je Drava tamkaj silno deroča in so se baš na tem mestu pred leti smrtno ponesrečili štirje duhovniki. Šarmanovega Drava še ni naplavila. Kaj je novega pri Sv. Bolfenku v Slov. gor.? Iz vseh krajev prihajajo pretresljiva porocila o hudih posledioah zadnje velike povodnji. Tudi naš kraj ni ostal brez njih. Voda je pomandrala setve na njivah, odnesla pokošeno knno s travnikov, drva Ln gnoj iz dvorišč, trgala ceste in. ibregove. Največja škoda pa je, da je porušila Ln odnesla širotki leseni most okrajne ceste v Bišu, taiko da je zdaj promet v omejeni meri mogoč samo po stranskiih cestah. — V Bišečkem vrhu je umrl dne 1. julija posestnik Janez Švarc starejši. Bil je daleč iiaokoli znan kot izvrsten sodar in poštenjak od pete do glave. »Slovenski Gospodar« je bil v njegovi hiši stalen gost in dober prijatelj. Dne 2. jul. pa je umrla v Sovjaku Apolonija Krajnc, rojena Šuta, sestra pokojnega župnika Alojzija Šuta pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Svetila obema vecna luč! — Dobili smo novo trafiko, tretjo v našem krafu; hnel jo bo g. trgovec Cucek. Za kadilce je zdaj dovolj poskrbljeno. Razveseljivo za vse pa je, da bo nova trafika imela tiidi koleke, ki jih do zdaj ni bilo nilkjer dobiti in smo jih morali ikupovati v Ptuju ali pri Sv. Lenartu ali pri Sv. Uribaoiu. — Košnja še ni kon čana, na mnogih travnikih sploh ni mogoce kositi radi vode, ki tam stoji že vec kot mesec dni. Na drugih bi se sicer dalo kositi, pa radi vode ni mogooe prMi do njih. Toce smo bili do zdaj še obvarovani; da bi je le bili tudi še zanaprej! I ¦• ' 5 ^:rt^M Matura na realni gimnaziji v Ptuju se je vrsila od 14. do 22. junija. Zrelostni izpit so položili isledeči gospodje kandidati in gospoidona kandidatinja: Rado Bnimen, Mil. Čok, Lelja Fenmevc, Ivo Horvat, Drago Jereb, Stanko Pogrujc, Stanko Senoar, Andrej Šimenko, Lojze Toplak in Franc Veselko. Otrok utonil in nesreča. V Krcevkii pri Ptuju je v Gra jemi utonil triletni siniko gostilničarja g. Savca. V Reicherjevi pralnici in likalnici v Ptuju je 161etno dekle iz RabeIježe vasi čistilo gladibni stroj. Vzlic prepovedi je napeljalo elektricni tok. Roka je prišla v stroj, ki jo je popolnoma razmrcvaril. Dekle so prepeljali v ibolnišnico, kjer pa je revica drugi dan vsled krvavenja umrla. Smrt vzornega dijaka-semeniščana. Dne 6. t. m. je umrl na domiu svojih star&ev v Ključaravciih župnije velikonedeljske osmošolec semenišoan Jožef Mnhic. Bil je nadarjen mladenič vzornega obnašanja. Zavratna bo^lezen, ki je več let glodala na njegovem zdravju, ga je položila v prerani grob. Pogreb se je vršil v če<trtek, dne 8. t. m., ob veliiki udeležbi ljudstva. Žalni sprevod je vodil od kapele do župne cerkve ravnatelj dijaškega semenisča g. Jožef Mirt, ki je tudi opravil slovesno sv. mašo zadušnico. Od župne cerlkve na pokopališče pa je vodil sprevod glmnazijski profesor in rojak rajnega g. dr. Janez Kociper, ki se je v ganljivem govoru poslovil od rajnega Jožefa. Pogreba se je med drugim udeležil tudi razrednik VIII. razreda g. dr. Pavel Stnmšek, g. prefekt Jožef Krošl in sedem dijakav-tovarišev rajnega. V imenu dijakov je govoril ob odprtem grobu abiturijent g. Graselli. Za rajnim nadebudnim osmošolcem Muhicem žalujejo njegovi starši in sorodniki, velikoneddjska zuimija, dijaSko semenišče in drž. gimnazija v Mariboru. Naj pociva v miru. Preositalim pa naše iskreno sožalje! Pri Mali Nedelji se vrši dne 25. julija t. 1. relika narodna slaynost povodom 100 letnice rojstva dr. Jak. Razlaga, tukajšnjega rojaka, združena z odkritjem njegovega spomenika. Spored je sledeč: 1. Na predvečer: bakljada z godbo, kres in strelba. 2. V nedeljo, dne 25. julija: a) budnica s fanfarami, b) ob pol 9. uri na kraju dr. Razlagove rojstne hiše v Radoslavcih zbiranje gostov, ljutomerske godbe in požarne brambe, c) ob pol 10. uri pri Mali Nedelji sprejem mariborske Glasbene Matice in drugih gostov, ki pridejo peš iz Žerovinec, č) ob 10. uri slovesna sv. maša in pridiga g. prelata dr. M. Slaviča, d) ob 11. uri odkritje spomenika s slavnostnimi govori g. dr. Mohoriča in drugih, e) ob 13. uri v Društvenem domu banket za priglašene udeležence, f) ob 15. uri v Društvenem dicinu slavnostna akademija z alegorijo »Dr. Razlagovo rojstvo« in koncertom Glasbene Matice. Nato prosta zabava s petjem, godbo itd. Za okrepčila bo preskrbljeno v šatorih. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu in je nadstrankarska; zato se želi civilna obleka mesto krojev. K najobilnejši udeležbi vabi vse pripravljalni odbor. Pri Sv. Ani tik Borla v župniji Sv. Barbara v Halozah letos od 24. do 26. julija tridnevnica na cast sv. Ani kot duhovne vaje za matere. Pobožnost bodeta vodila dva čč. gg. patra kapmcina iz Ptuja. Vsaki dan bode več pridig in sv. maš. Častilci sv. Ane od blizu in daleč, porabite to priliko v duhovno prerojenje! Ljutomerske novice. Pretekli torek je utonil v Ščavnici pri bivšem tržkem mlkiu^med opoldanskim pocitkom pri kopanju zidarski podavač Al. Strmšek iz Radomerščaka. Na|brže ga je napadel srčni krc. Truplo so našli po dveurnem trudapolnem iskanju. — Temelj za Miklosičev &pomenik je na cerkvenem trgu zgotovljen. Priprave za odkritje so v polnem teku. — V Cezanjevcih je bila pokopana pretečeno sredo mati mestnega kaplana v Ptuju č. g. Al. Kosija. Rajna je bila vzor blage matere. Dičile so jo vse lastnosti, katera mora imeti prava mati. Domačim našo sožslje, blagopokojni pa večni mir! — Bralno društvo v Cezanjevcih se pripravlja za 351etni jubilej, ki ga mislijo obhajati prihodnji mesec s primernim programom. — Kdor še ni slišal radiakoncerta, naj se potrudi h g. Ribiču v Cezanjevce, kjer lahko sliši koncerte iz Dunaja, Pariza, Rima itd. Shod naše stranke v Velenju. V nedeljo, dne 18. t. m. po rani sv. maši shod SLS v Društven&m domu v Velenju. Pricakuje se obilna udeležba kmetov in delavcev. Poroča poslanec Vlad. P u š e n j a k. Bojevniki — 8. avgust 1926 — Brezje! Uslanovni obc. izbor in sestanek Zveze slovenskih vojakov iz svetovne voj ne se vrši v ismislu tooke 9 Zvezinih pravil v nedeljo, dne 8. avgusta, ob desetih dopoldne na Brezjah s sledečiim sporedom: 1. Otvoritveni govor, sv. maša in moliitev za padle tovariše na prostem pred cerkvijo. 2. Sestaneik in občni zbor ZSV na prostem. Promocija. Dne 6. t. m. je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja .prava g. Adolf Obran, sin uglednega mariborskega veletrgovca z lesom in našega pristaša g. Matija Obrana. Dr. med. Fr. Breznik se je vrnil iz orožnih vaj in zopet ordinira v Gornji Radgoni. Novice iz Sromelj pri Brežicah. Takih nalivov, kakor so bili v soboto, nedeljo in pondeljek, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Mislili smo, da se je veokra<t oblak utrgal. Menda ni posestnika, ki bi vsled teh nailivov ne imel škode. Polovico krme je voda uničila. Na kakih 30 krajih se je izemlja udrla in je plaz potegnil in zasul ali hosto, ali travniik, ali vinograd, ali polje. Popravljene ceste so zopet vise razdrapaine. Posestniku Kostanjfšeku v Cerovou je plaz uničil skoro popolnoma gospodarsko poslopje. Prizadeti naj prijavijo svojo škodo okrajnemu glavarstvu v Brežicaih. Vsled slabega vremena se pojavlja v vinogradih peronospora m tudi za plesnobo se razvijajo prav ugodna tla. Polovica lanskega vinskega pridelka še caka v kleteh na kupce. Vino je boljše, kakor se je v jeseni pričakovalo. Ljiidstvo s strahom pričakuje prihodnjih časov. Avtomobilska nesreča Pribičeviča. Te dni se je vozil bivši miriisteT Pribičevic z avtomoibilom po Sandžalku. Na cesti Siena—Novipazar je padel nenadoma na njegov avtomoibil brzojavni drog. Pri tem sta bila poškodovana Pribičevioeva spremljevalca: inarodni poslanec Gligorije Božovič in novinar Mitrinovic. Radi štirih dinarjev utonil. Te dni je zahtevalo morje ,pri Sušaku svojo prvo žrtev. 281etni učifelj Ivan Radman iz Ivaničgrada se je šel z nekim dečkom kopat. Ker mu je bilo žal, da bi bil placal v kopa]išču 4 dinarje, se je podal na Brajdico. Tam se je slekel, skocil v morje ter izginil v valovih, ki so ga vrgli tri ure pozneje mrtvega na obailo. Strašen učinek udara strele. Na Tratinski cesti v Zagrebu je bila mala hišica, v kateri stanuje tramvajski voznik Ancel s svojo rodbino. Ob 1. uri zjutraj je udarila strela v železni dimnik. Strela je šla skozi štedilnik, ga razbila, od tam švignila v sobo, obšla vse tri postdje, od tam udarila v ostale tri sobe ter spotoma zapalila čipkaste zastore, platnene predmete in ranila šest oseb, ki so bile v globdkem spanju. Ranitve so strašne. Anceinu je strela na ro<kah ožgala meso do kosti. Trimesecni hčerki je ožgala lice, ženi pleča, ostali trije otroci pa &o opečeni po glavi in na rokah. V stanovanju je nastal ogenj. Vsled silnega groma so se vsi sosedje zibudili in so takoj prihiteli gasit. BH je &trašen prizor, ko so se nesreoni ranjenci zvijali v bolečinah in zdajpazdaj padali v nezavest. Ranjenci so bili prepeljani v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da je njih stanje opasno, vendar bodo ostali pri življenju. Zanimivo je, da je ostal nek deček, ki je spal v kuhinji, popolnoma nepoškodovan. Žalostna vest iz Ravne Reke v Srbiji. V Raviii Reiki v vzhodni Srbiji živi večje število slovenskih rudarskih družin, ki so zaposlene v tamošnjem rudniku. Te dni je terjala neizprosna smrt svojo prvo žrtev iz vrst Slovencev. Umrla je v najlepši dobi 36 let žena Marija Lesjak, rojena Toličič iz Prepolj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Podlegla je neozdravljivi jetiki dne 6. julija ob*petLh zjutraj, pokopana pa je bila dne 8. julija ob desetih predpoldne na blagoslovljenem pokopališču v Ravni Reki. K zadnjemu po citku jo je spremljal poleg vseh Slovencev tudi katoiliški duhovnik, ki je bil brzojavno poklican iz Niša ter je opravil pogrebne obrede in sv. mašo zadušnico. Naj bode pokojnici tuja zemlja lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sam sezidal eerkev. Italijanski zidar Mazzoli je te dni dozidal cerkev v Veoiezzanu, ki jo je sam gradil 32 let. L. 1894 je namrec tamošnji župnik dobil od svojega prijatelja arhitekta načrt za zgradbo nove cerkve, ker se je stara že podirala, a ni imel sredstev, da bi najel zidarje. Dela se je torej lotil zidar Mazzoli sam, ki je včasi dnevno položil po 800 opek, mnogo materijala pa je pobral od stare cerkve. Mazzoli je te dni rešil svojo veliko nalogo, pri kateri je osivel in dopolnil 68 let. Strašna eksplozija v Ameriki. V ameriškem vojaškem skladišču v Mori:stownu pri Newyorku se je zgodila največja eksplozija vseh časov. Eksplozijo je povzrocila strela in je zletelo v zrak municije za 80 milijonov dolarjev. Eksplozija je uničila nad eno desetino vseh momariskih municijskih zalog. 60 vojakov je braz sledu izginilo in se dom neva, da jib je epsplozija zdrobila v prah. Mnogo žrtev je zafrtevala eksplozija tudi med civilnim prebivalstvom. Ta eksplozija je imnogo vecja od one pred par leti, ko je nad 100 vagonov dinamita zletelo v zrak. Blagovna škoda znaša, kolikor se je doslej sploh dalo ugotoviti, nad 80 milijonov dolarjev. Večina ostale inunicijske zaloge je bila z najvecjo nevarnostjo spravljena na varno proc od ognjišča eksplozije. Pok je bi tafko strahovit, da|feo popokale šipe v razdalji 35 km. Eksplozija traja dalje. Ameriški strokovojdki racunajo, da bo eksplozija trajala še ted&n dni. Neprestano padajo granate ter eksplodirajo. Policijske oblasti so izpraznile vso pokrajino v obsegu 35 kin. Veliko avtomobilistov, ki so vozili po pokrajini, je poginilo vsled pritiaka zraka. Na inestu eksplozije se je nahajalo 200 velikih magacinov in upravnih poslopij. Elksplozija je učinko vala kakor potres. Med eksplozijo je divjal strašen vihar, ki je še stopnjeval grozoto prizorov. Indijanski duhovnik na evharističnem kongresu v Čikagu. Dne 20. junija so imeli Slovenci v veliki dvorani Kolumibovih vitezov v Cikagi ob priliki evharističmega kon gresa posebno zborovanje in je bil ob tej priliki predstavljen oibčinstvu po predsedniku in voditelju shoda indijanski duhovnik, rodom polnokrvni Indijanec, Rev. Gordon, kateri je nastopil živafono pozdravljen od strani občinstva. Rev. Gordon je imel na glavi znamenito indijansko peresno pokrivalo, ki spada k indijanski narodni noši. Častitr gospod je nam povedal v angleškem jeziku, da je cm sin ofieta, katerega je krstil t Mičiganu naš slovenski sloviti misijonar škof Baraga. Povedal je, koliko dobrega so storili naši slovenski imisijonarji ined Čipeva-Indijanci, ki so jim oznanjali sv. vero in krščansko omiko. Uspeh je vsestranski, on kot duhovmik, sam kot polnokrvni Indijaoiee, je že sad tega dela in triada, v splošnem pa jih je velika vecina sprejela vero Kristusovo in so s tem postali njegovi vojšcaki. Govornik je žel za svoj govor živalmo odobravanje. Marsikateri navzoči je ravno po njegovih besedah še bolj spoznal veliko delo, ki ga je vršil Slovenec škof Baraga med tedaj divjim narodom, katerim je prinašal kjTSČ. omiko in kulturo. Siloviti ogenj na Japonskem. Dne 10. t. m. je nastal v pristanišču Aomori blizu glavneca mesta Japonske Tokio velikanski požar, ki je uničil 100 velikih tovam, med temi 20 parnih žag in vecje število tovarn za vžigalice in obleke. Za »klad SLS je nabral na gostiji Ipšek—Gobec v Sv. Miklavžu nad Laškim g. Matevž Deželak 134 D. Vsem darovalcem iskrena hvala.