Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 1
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 43, 25. oktober 2019. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
BSH Hišni aparati Nazarje:    
Ob petdesetletnici nov razvojni center    ......... 5
JP Dom Nazarje v stečaju: 
Upniki bodo dobili povrnjen 
le manjši del terjatev  ................................................... 6
Logarska dolina:
Neupravičeno zaračunavanje 
vstopnine?  ......................................................................... 8
Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov:
Zmagi ekipi Duseti Šoštanj in 
Stanku Goličniku  ............................................................ 9
VDC SAŠA, OE Vrba Nazarje: 
Odprli novo prodajalno in 
predstavili svoje dejavnosti  ................................... 12
Jamarski klub Črni galeb Prebold : 
Dan odprtih vrat Snežne jame 
privabil mnoge obiskovalce  ................................. 20
(MO)
(TG)
Predniki vam ne bodo zamerili, potomci 
vam bodo hvaležni
Na pokopališčih in pri izvajalcih javnih služb je 
v času, ko se približuje letošnji dan spomina na 
mrtve, nakopičenih okrog 700 ton starih sveč. 
Okoljsko ministrstvo kljub večkrat ponovljenim 
razpisom še vedno ni našlo izvajalca, ki bi te sve-
če prevzel in odpeljal. Dobra novica je, da redni 
odvoz sveč poteka tekoče, na ministrstvu pa kljub 
temu pozivajo, naj ljudje ob 1. novembru izbere-
jo okolju bolj prijazne načine spominjanja na pre-
minule.
Kot pojasnjujejo v direktoratu za okolje na mi-
nistrstvu za okolje in prostor, so se glede odvoza 
in obdelave odpadnih nagrobnih sveč že pogajali 
z morebitnim izvajalcem, a se je zapletlo pri pot-
rebnih dovoljenjih. 700 ton odpadnih nagrobnih 
sveč, ki so se nakopičile v več letih do lani, tako 
še naprej čaka na odvoz na pokopališčih oziroma 
pri izvajalcih javne službe. Po besedah Tanje Bol-
te, generalne direktorice direktorata za okolje na 
ministrstvu za okolje in prostor, iščejo rešitve v 
okviru možnosti, ki jih daje postopek javnega na-
ročanja. Da bi šli v spremembo zakona in zviša-
li najvišjo dovoljeno ceno, ki jo je država priprav-
ljena plačati za interventni odvoz, za zdaj ne raz-
mišljajo.
Problem, ki otežuje izvedbo odvoza in obde-
lave odpadnih nagrobnih sveč, je v tem, da so 
te sveče zbrane že več mesecev ali celo več let. 
Ker nekateri zbirni centri niso pokriti, so pome-
šane s kamenjem, v njih se je nabrala voda, listje 
in podobno. Redni odvoz odpadnih sveč medtem 
poteka tekoče, komunalna podjetja ne poroča-
jo o zastojih.
Čeprav je v zadnjem času v Sloveniji opaziti 
precejšnje zmanjševanje količine klasičnih nag-
robnih sveč, bodo na ministrstvu z osveščanjem 
javnosti o okoljski problematiki odpadnih sveč 
nadaljevali. Tudi letos podatke o količini odpad-
nih sveč kot tudi nasvete objavljajo na spletni sta-
ni www.svecamanj.si, kjer lahko med drugim pre-
beremo: »Če boste prižgali svečo manj, boste pri-
spevali k čistejšemu zraku in zmanjšanju količine 
odpadkov. Predniki vam ne bodo zamerili, potom-
ci vam bodo za to hvaležni.«
Spletna stran omogoča tudi prižiganje virtual-
nih sveč (do trenutka, ko sem pisal ta uvodnik, jih 
je bilo prižganih že 37 .952), poleg prižgane virtual-
ne sveče pa lahko vsak napiše tudi nekaj besed. 
Na hitro sem preletel nekaj deset zapisov in ugo-
tovil, da številni obžalujejo, da se s pokojnimi niso 
več pogovarjali, saj so jim imeli še toliko za pove-
dat … Tudi to, da jih imajo radi. Morda se lahko iz 
tega kaj naučimo in danes povemo našim bližnjim, 
kaj čutimo do njih, kajti jutri je lahko že prepozno …
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
4
Tema tedna, Anketa
Naša anketa
Prižgati svečo ali uporabiti alternativo?
Slovenci smo eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih 
sveč. Zaradi njihove uporabe tako letno nastane več kot tisoč ton 
odpadkov, ki končajo na deponijah za komunalne odpadke. Odpa-
dne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, a njihova obdelava in 
izdelava povzročata škodljive vplive na okolje. Se zavedamo teh 
negativnih učinkov?
Mirko Pečovnik, Luče
O recikliranju sveč nisem nikoli razmišljal. Mor-
da že zato, ker še imam oba starša živa. Žena ima 
svoje domače pokopane v Nazarjah in njihove 
grobove obiskujemo preko celega leta, tako da 
ob dnevu spomina na mrtve niti ne prižgemo ve-
liko sveč. Menim, da bi bilo bolje, če bi denar, ki bi 
ga namenili za sveče, ki končajo nato na odpadu, 
namenili za dobrodelnost. Tako pripomoreš k manjšemu onesnaževanju 
in hkrati pomagaš nekomu prebroditi socialno stisko. 
Zdenka Zakrajšek, Lačja vas
Nisem pristaš prižiganja sveč. Verjamem na-
mreč, da spomin na pokojnika lahko ohraniš tu-
di na drugačen način. Če imaš nekoga rad, ga oh-
ranjaš v srcu tudi potem, ko ga ni več med živi-
mi. Če že prižgem svečo, uporabljam papirnate, ki 
so ekološke. S tem pripomorem tudi k dobrodel-
nosti. Uporabila sem tudi alternativo, kot je po-
stavitev zastavice namesto sveče. Sicer se tudi drugače zelo ekološko 
obnašam. V zavodu, katerega lastnica sem, imamo različne akcije, ki pri-
pomorejo k zmanjševanju odpadkov.
Sandra Djujič, Dobletina
Ob dnevu spomina na mrtve že drugi prineso 
veliko sveč, tako da sama raje prižgem kakšno 
svečko več med letom. Sicer uporabljam take, ki 
gorijo skoraj mesec in tisto na sončno energijo. 
Za sveče, ki jih ponuja Karitas, nisem vedela, sem 
pa že uporabljala alternativo in namesto sveče na 
grob postavila zastavico in denar sem namenila v 
dobrodelne namene. 
Jože Kolenc, Bočna
Mislim da je ob dnevu spomina na mrtve na 
grobu dovolj ena sveča. Bolje bi bilo, če bi sve-
če prižigali preko celega leta, potem ne bi bilo ob 
tem dnevu toliko odpadkov. Sam sem sicer že da-
roval za dobrodelne namene, a se nisem posluže-
val alternativ, kot so zastavice ali kamenje. Verja-
mem, da bi sredstva, ki so namenjena za sveče, 
bolj prav prišla ljudem v stiski. Tako bi lahko zmanjšali količine odpadnih 
sveč, ki nastanejo le v enem dnevu. 
Rudi Krsnik, Spodnje Pobrežje
Sveča je bila od nekdaj simbol luči in prav je, 
da je prižgana v spomin na pokojnika. A na enem 
grobu je dovolj le ena, tudi ob dnevu spomina na 
mrtve. Pokojniku se priklonimo že z obiskom njego-
vega groba. O alternativi nisem nikoli razmišljal, v 
dobrodelne namene pa sredstva namenjam ob raz-
ličnih priložnostih
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
ŠE VEDNO PREVEČ SVEČ OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE 
Nova uredba ureja odvoz odpadnih sveč, k zmanjšanju lahko 
pripomoremo le ljudje
Slovenci se uvrščamo v sam 
vrh porabnikov nagrobnih sveč v 
Evropi. Z njimi se predvsem v ča-
su okoli dneva spomina na mrtve 
poklonimo spominu na rajne. Žal 
s tem letno »zakrivimo« preko dva 
tisoč ton odpadnih sveč, le malo 
ljudi pa se vpraša, kam z odpad-
nimi svečami in kdo je zanje od-
govoren. Letošnje leto spreje-
ta uredba o odpadnih nagrobnih 
svečah to problematiko vsaj ne-
koliko ureja, njena življenjskost 
se bo lahko izkazala že čez teden 
dni, okoli 1. novembra.
VSAKEGA NOVEMBRA SE TONE 
SVEČ KOPIČIJO NA DEPONIJAH
V tradiciji prižiganja sveč Slo-
venci močno izstopamo v primer-
javi s sosednjimi državami. Sku-
paj letno prižgemo okoli 23 mili-
jonov sveč, od tega skoraj tretjino 
okrog 1. novembra. Še pred leti se 
zagotovo nismo spraševali, kakšno 
obremenitev to pomeni za okolje. V 
zadnjem obdobju pa je problema-
tika odvoza in predelave odpadnih 
sveč vendarle dosega ušesa laič-
ne javnosti. 
Odslužene in nepravilno odvr-
žene sveče močno obremenjujejo 
okolje. S predelavo odpadnih sveč 
se v Sloveniji ukvarja le eno podje-
tje, ki ne zmore zadostiti vsem po-
trebam, zato se le-te kopičijo na 
deponijah. 
S predelavo odpadnih sveč se v Sloveniji ukvarja le eno podjetje, 
ki ne zmore zadostiti vsem potrebam, zato se le-te kopičijo na 
deponijah. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 5
Tema tedna, Aktualno
ZA PREDELAVO ZADOLŽEN TISTI, 
KI DA SVEČE NA TRG
V spomladanskem času je mini-
strstvo za okolje in prostor sprejelo 
uredbo o odpadnih nagrobnih sve-
čah. Njeni cilji so ureditev, ustre-
znejše ravnanje z odpadnimi sve-
čami in preprečevanje njihovega 
kopičenja pri zbiralcih. Glavna no-
vost, ki jo uredba prinaša, je, da so 
po novem za predelavo odpadnih 
sveč zadolženi tisti, ki sveče daje-
jo na trg, torej prodajalci oziroma 
proizvajalci. Ti morajo po novem 
plačevati stroške odvoza odpad-
nih sveč od pokopališč do zbirnih 
centrov. S tem naj bi država pre-
prečila ponovitev lanskih težav s 
kopičenjem odpadne embalaže in 
sveč. Ministrstvo uvaja tudi finanč-
no jamstvo, ki bo državo varova-
lo v primerih, ko proizvajalci svoje 
dolžnosti ne bodo opravljali.
SVEČE Z DALJŠO ŽIVLJENJSKO 
DOBO POMENIJO MANJ 
ODPADKOV
Ker tudi denarja za razgradnjo 
ni dovolj, je še toliko večjega po-
mena reciklaža odpadnih sveč ali 
še bolje, zmanjšanje uporabe oko-
lju najbolj škodljivih vrst sveč ozi-
roma večja uporaba ekološko manj 
spornih sveč. 
V sekundarne sestavine je mo-
goče predelati vse tri glavne se-
stavine nagrobnih sveč: plastič-
Alenka Brezovnik, 
vodja župnijske Karitas 
Mozirje-Šmihel:
»Župnijska Karitas in mo-
zirski skavti bomo tudi ob le-
tošnjem prazniku vseh svetih v 
župnijski cerkvi v Mozirju in na 
mozirskem izvedli akcijo poi-
menovano »Spomin na rajne v 
dobrih delih za ljudi v stiski!« S 
tem bi radi spomnili na to, kaj je 
zares pomembno. Ob 1. novem-
bru se spominjamo naših raj-
nih predvsem tako, da uredimo 
grobove in nanje nosimo cvet-
je in sveče. Vendar rajni najbolj 
potrebujejo našo molitev in dobra dela. 
Letošnje leto vabimo vse, da namesto nakupa vsaj ene sveče ali 
cveta darujejo za revne v Mozambiku, kjer misijonari salezijanski mi-
sijonar Anton Grm. Podobne akcije, kot je letošnja, v župnijski Karitas 
skupaj z misijonsko skupino in skavti izvajamo že vrsto let. In lahko 
rečem, da ozaveščanje med ljudmi raste, plastike na pokopališčih je 
vedno manj, a za sedaj še vedno preveč. Žal se še vedno premalo za-
vedamo pravega bistva tega praznika. Ne kvantiteta, pomembna sta 
molitev in dobra dela.«
na okolje elektronska sveča. A nje-
na reciklaža je žal izredno zahtev-
na in cenovno zelo neugodna. 
ALI BI PRIŽGALI SVEČO MANJ?
Svečo, ki se popolnoma recikli-
ra in gori z manj izpustov CO2, hkra-
ti je njen nakup dar za ljudi v stiski, 
ponuja Karitas. Akcijo Manj svečk 
za manj grobov, v kateri ljudje de-
nar namesto za sveče namenijo za 
nakup zdravstvenih pripomočkov in 
naprav, ki rešujejo življenja, ob 1. no-
vembru redno pripravlja tudi dobro-
delno društvo Fundacija Svečka. 
Najbolj ekološko je, če zreduci-
ramo uporabo sveč na minimum, 
tako pravijo v društvu Ekologi brez 
meja. Hkrati je nujno, da upora-
bljene sveče pravilno odložimo v 
za to namenjene zabojnike. Tudi 
okoljsko ministrstvo je že pred le-
ti začelo akcijo Ali bi prižgali sve-
čo manj? Varuhi okolja ponujajo še 
alternativne rešitve, na primer sim-
bolne lesene sveče, kamnite ange-
le, kamenje s posvetilom. Že leta 
je mogoče na spletu prižgati vir-
tualno svečko in napisati posvetilo 
osebi, kateri je namenjena. 
Tatiana Golob
no ohišje, ostanek parafina in ko-
vinski pokrov. 
A velika količina sveč ovira tu-
di reciklažo, zato okoljevarstve-
niki vsem, ki svečo vendarle želi-
jo postaviti na grob, svetujejo izbi-
ro bolj trajnostnih. To so lahko sve-
če z ohišjem iz keramike ali stekla, 
pri katerih menjamo le vložek. Ze-
lo dolgo življenjsko dobo imajo tu-
di solarne sveče, ki lahko gorijo tu-
di do tisoč dni. 
Na velenjski Visoki šoli za 
varstvo okolja so sredi oktobra 
predstavili izsledke svoje raziska-
ve, v okviru katere so analizirali 
najpogosteje uporabljane sveče. 
Ugotovili so, da ima najmanjši vpliv 
Okoli 23 milijonov sveč 
na leto prižgemo Slovenci, od tega 
skoraj tretjino okrog 1. novembra.
(Foto: MŠ)
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE 
Ob petdesetletnici nov razvojni center 
Gradbena dela za nov razvojni center so se začela v tem mesecu. 
(Foto: Igor Solar)
V začetku oktobra so ob tovarni 
BSH Hišni aparati v Nazarjah zabr-
neli gradbeni stroji. Podjetje je za-
čelo z novim gradbeni projektom 
– z izgradnjo razvojnega agilne-
ga centra. To bo eno najsodobnej-
ših razvojnih središč v BSH-ju, kjer 
bodo poleg razvojnega oddelka še 
oddelek konstrukcije in laboratori-
ja ter testna kuhinja. V naslednjem 
letu tovarna v Nazarjah praznuje 
50-letnico obstoja, otvoritev objek-
ta bo vključena kot sklepno deja-
nje praznovanja.
PRVA FAZA DO PRIHODNJEGA 
FEBRUARJA
Investicija, katere vrednost je 
ocenjena na 3 milijone evrov, po-
meni za podjetje potrditev odlič-
nega dosedanjega dela ter usmer-
jenost v prihodnost, saj investira v 
nadaljnji razvoj lokacije ter delov-
na mesta z visoko dodano vredno-
stjo. V novem centru bo svoje delo 
opravljalo 140 inženirjev, ki razvija-
jo aparate za pripravo hrane. Grad-
nja centra je razdeljena v tri faze. 
V prvi gradbeni fazi, ki naj bi bi-
la zaključena do konca februar-
ja 2020, je vključena izgradnja ko-
vinske konstrukcije, vključno s fa-
sado, streho, stavbnim pohištvom 
in dvema požarnima stopniščema.
ZAKLJUČEK NAČRTOVAN DO 
DECEMBRA 2020
V drugi fazi se bodo izvedle gro-
be inštalacije (prezračevanje, elek-
trika, komunikacije in strojne inšta-
lacije), tlaki ter glavne predelne ste-
ne. Dela te faze naj bi bila predvi-
deno končana do septembra 2020. 
Zaključevanje tretje faze, ki vključu-
je fina inštalacijsko-montažna dela, 
izvedbo socialnih prostorov, notra-
nje stavbno pohištvo in zaključne 
talne obloge, bo po načrtu konča-
no do decembra 2020. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
6
Aktualno
REŠEVALCI NUJNE MEDICINSKE POMOČI BI BILI V DOBRO LJUDI VESELI PRVIH POSREDOVALCEV
Več kot dve tretjini intervencij opravili brez prisotnosti 
urgentnega zdravnika iz Velenja
JAVNO PODJETJE DOM NAZARJE V STEČAJU
Upniki bodo dobili povrnjen le manjši del 
terjatev
Stečajni upravitelj Igor Bončina je na Okro-
žno sodišče v Celju vložil končni načrt končne 
razdelitve premoženja Javnega podjetja Dom 
Nazarje v stečaju. Sodišče je načrt potrdilo in ga 
objavilo na spletnih straneh Ajpesa. 
NA SPISKU 28 UPNIKOV
Vsota terjatev, ki so upoštevane v končni raz-
delitvi, znaša nekaj manj kot 217 tisoč evrov. Pre-
moženje podjetja Dom Nazarje v stečaju je bi-
lo bistveno manjše, tako da je odstotek popla-
čila navadnih upniških terjatev manj kot 13-od-
stoten. Na spisku je navedenih 28 upnikov, med 
njimi so poleg podjetij tudi nekatere zgornje-
savinjske občine in posamezniki. Najvišji ter-
jani znesek v končnem poplačilu je znašal ne-
kaj čez 105 tisoč evrov, upnik pa bo dobil dob-
rih 13.500 evrov.
ROK ZA PRITOŽBE POTEKEL
Na sklep o končni razdelitvi se je bilo mož-
no pritožiti v petnajstih dneh. Čeprav je ta rok 
že potekel, na spletni strani še ni objavljene-
ga podatka, da bi bil sklep pravnomočen in da 
bi bili dani pogoji za zaključek stečajnega po-
stopka ter posledično za izbris družbe iz re-
gistra.
Marija Lebar
Z majem je zaradi pomanjkanja zdravnikov v 
Zgornji Savinjski dolini prenehala delovati dežu-
rna ambulanta med tednom. Med vikendi jo od 
takrat izvajajo dežurstva zdravniki iz nazarske-
ga in velenjskega zdravstvenega doma. Reše-
valna vozila se na klice vse dni v letu odzivajo iz 
Mozirja, po potrebi se jim na terenu pridruži ur-
gentni zdravnik iz Velenja. Za zaposlene na nuj-
ni medicinski pomoči (NMP) je bila sprememba 
velika, a zaradi dobre usposobljenosti reševal-
cev so jo premagali brez večjih težav, je povedal 
vodja reševalne službe v nazarskem zdravstve-
nem domu Leon Ločičnik. V reševalni službi je 
zaposlenih pet spremljevalcev in šest voznikov 
reševalcev.
PREMAGALI ZAČETNI ŠOK IN NE ČUTIJO 
TEŽAV
Zaposleni na NMP so na začetku občutili več-
je breme in odgovornost, saj so se na klice od-
zivali brez spremstva zdravnika, a sčasoma se 
je stvar uredila. Z reševalci NMP Velenje odlič-
no sodelujejo, njihovi urgentni zdravniki so res 
dobri in izkušeni, je povedal Ločičnik. 
Statistika je pokazala, da od 75 do 80 od-
stotkov intervencij med tednom, ko dežurnega 
zdravnika ni v dolini, uredijo sami reševalci, za-
dostuje že telefonski pogovor z zdravnikom, nje-
gova prisotnost ni potrebna. Vsi reševalci se re-
dno izobražujejo in obnavljajo znanje iz vsebin 
NMP, zato so na terenu suvereni.
POVPREČNO DVE NUJNI INTERVENCIJI 
DNEVNO
Z nujnim reševalnim vozilom (NRV) imajo 
povprečno dve intervenciji na dan, kajti to vo-
zilo je namenjeno najhujšim poškodovancem 
ali obolelim. Lani so z njim naredili okrog 40 ti-
soč kilometrov. Vozniki in spremljevalci pokriva-
jo nujne in nenujne prevoze, sanitetnih prevo-
zov pa ne več, saj so jih oddali zunanjemu izva-
jalcu. Zadovoljni so, da so dobili novo urgentno 
vozilo, v prihodnjem letu bodo verjetno dobili še 
eno reševalno vozilo za nenujne prevoze. 
POVPREČEN ODZIVNI ČAS 13 MINUT
Težava nazarske reševalne službe je, da je 
njihov teren velik, veliko je hribovitih predelov 
in njihov povprečni odzivni čas je okrog 13 mi-
nut, je poudaril Ločičnik. Že dolgo upajo, da se 
bo uredilo vprašanje urgentne službe na enem 
mestu in ureditev prostorov za to. Ne bi jih mo-
tilo, če bi se urgenca selila višje v dolini, za vse 
prebivalce Zgornje Savinjske doline bi bilo poš-
teno, da je reševalna postaja višje, kajti odda-
ljenost je tisti faktor, ki zelo vpliva na možnost 
preživetja. 
POMEMBNO JE, DA ČLOVEKU NEKDO ČIM 
PREJ POMAGA
Zaradi velikosti doline in specifičnosti terena 
si želijo več prvih posredovalcev oziroma prebi-
valcev, ki bi kar najhitreje pomagali drugim lju-
dem. Pri zaustavitvi srca in hujši krvavitvi je ze-
lo pomembna hitra pomoč. Žal je izobraževanje 
za prvo pomoč edino, ki jo večina ljudi v življe-
nju opravi le enkrat, in to takrat, ko delajo izpit 
za motorna vozila. Ločičnik je mnenja, da bi bilo 
dobro, da bi ljudje to znanje večkrat obnavljali in 
tako lažje nekomu priskočili na pomoč.
TEČAJI ZA OBČANE SLABO OBISKANI
Pobuda o obnovitvenih tečajih prve pomo-
či je bila dana s strani velenjskih reševalcev in 
zdravnikov. Na teh tečajih bi iskali občane zgor-
njesavinjskih občin, ki bi bili pripravljeni pristo-
piti k nadaljnjemu izobraževanju in postali prvi 
posredovalci. Prvi dve izobraževanji v Gornjem 
Gradu in Solčavi sta bili glede obiska praktično 
neuspešni. Smisel obnovitvenih tečajev je, da 
tisti, ki se čuti sposobnega, obnovi svoje znanje 
iz prve pomoči in tako lažje pomaga soljudem. 
Zakonsko je vsak dolžan pomagati človeku v sti-
ski, če se znajde v bližini, v praksi pa je to malo 
drugače, predvsem zaradi strahu ljudi, da bi na-
redili kaj narobe. 
VEČINA SRČNIH ZASTOJEV SE ZGODI DOMA
Kar 80 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v 
domačem okolju. Če kdorkoli v bližini začne z 
oživljanjem, ima bolnik veliko večje možnosti za 
preživetje, kot če čaka na reševalce. Bistveno je, 
je dodal Ločičnik, da nekdo pomaga, ni potrebe, 
da je to prvi posredovalec. Meni, da je tako ma-
lo interesa za prve posredovalce med prebival-
ci, ker je med ljudmi prisoten strah in vprašanje 
odgovornosti. A je dodal, da bi bližnjemu vsak 
rad pomagal po najboljših močeh, da bi preži-
vel. V določenih delih Slovenije se že kažejo zelo 
dobri učinki pomoči prvih posredovalcev.
Tekst in foto: Štefka Sem
Leon Ločičnik: »Vsi reševalci se redno 
izobražujejo in obnavljajo znanje iz vsebin 
nujne medicinske pomoči, zato so na terenu 
suvereni.«
75 do 80 odstotkov intervencij 
med tednom, ko dežurnega zdravnika ni v 
dolini, uredijo sami reševalci.
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 7
Politika, Organizacije
ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DEFICITARNE POKLICE 
Cilj je zagotavljanje ustreznega 
kadra na trgu dela
Na septembrski seji sveta župa-
nov naše regije je dr. Franc Žerdin 
iz Centra za razvoj terciarnega iz-
obraževanja Saša regije predsta-
vil štipendijsko shemo za poklice, 
ki jih na tukajšnjem območju pri-
manjkuje. Shemo je predstavil kot 
primer dobre prakse, saj se je nje-
na uspešnost pokazala v minulem 
šolskem letu, ko je k njej pristopila 
Mestna občina Velenje. K njej lahko 
pristopijo tudi druge občine zgor-
njesavinjsko-šaleškega območja.
ŠTIPENDITORJA IN ŠTIPENDIST 
MORAJO BITI IZ ISTE OBČINE
Štipendije za deficitarne poklice 
so namenjene dijakom, ki se izo-
bražujejo za poklice, za katere gle-
de na potrebe delodajalcev na trgu 
dela ni dovolj kadrov. V regiji je tre-
nutno evidentiranih 50 deficitarnih 
poklicev. Štipenditor sta občina in 
delodajalec, štipenditorja in šti-
pendist morajo biti iz iste občine. 
ZAGOTAVLJANJE USTREZNEGA 
KADRA
»Cilj dodeljevanja štipendij za 
deficitarne poklice je zagotavlja-
nje ustreznega kadra na trgu dela 
glede na povpraševanje delodajal-
cev iz Saša regije, spodbujanje vpi-
sa na vrste in področja izobraževa-
nja, ki pospešujejo gospodarski ra-
zvoj in izboljšujejo zaposljivost,« je 
dejal Žerdin.
Marija Lebar
PROSTOVOLJCI V PROJEKTU STAREJŠI ZA STAREJŠE
Jesensko izobraževanje v Lučah 
prineslo zanimive teme
V Vlcerski hiši v Lučah je ne-
davno potekalo redno izobraže-
vanje prostovoljcev Savinjske re-
gije, ki delujejo v projektu Starejši 
za starejše. V imenu Društva upo-
kojencev Luče je zbrane pozdra-
vila predsednica društva in koor-
dinatorka projekta v Lučah Mari-
ja Krivec. Predstavila je predava-
teljico Miro Iskrič in zbrane sezna-
nila z nekaterimi dogodki, ki jih v 
društvu pripravljajo to jesen, med 
drugim predavanje o prometni var-
nosti.
PREVEČ ZADOLŽITEV – PREMALO 
ČASA
Dogodka se je udeležilo 17 pro-
stovoljcev iz društev upokojencev 
Gornji Grad, Luče in Ljubno ob Sa-
vinji. Mira Iskrič, ki je vodila tokra-
tno delavnico, je najprej prelete-
la zgodovino projekta Starejši za 
starejše za višjo kakovost življe-
nja doma. 
Nato je spregovorila o prosto-
voljcu v luči omenjenega pro-
grama. Posebno zanimiva je bila 
osrednja tema srečanja z naslo-
vom Preveč zadolžitev – premalo 
časa, kje sem pa jaz, prostovoljec. 
Ob tem je bilo poudarjeno, da mo-
ra prostovoljec poleg tega, da se 
razdaja za druge, skrbeti tudi za-
se, saj bo le tako lahko pomagal 
sočloveku. 
Marija Lebar
POSLEDICE PRETEKLE STANOVANJSKE POLITIKE ČUTIMO ŠE DANES
Zaradi razpršene gradnje visoki stroški infrastrukture
Novi stanovanjski zakon naj bi normaliziral trg najemniških sta-
novanj in uredil razmerja med etažnimi lastniki in upravniki. 
Omogočil naj bi tudi več javnih najemnih stanovanj, nakup sta-
novanja tudi prekarnim delavcem in učinkovitejše upravljanje 
večstanovanjskih stavb.
Za Zgornjo Savinjsko dolino je 
značilna razpršena gradnja in 
nizka gostota prebivalcev. 
(Foto: Igor Solar)
Sredi oktobra je ministrstvo za 
okolje in prostor v 45-dnevno jav-
no obravnavo dalo osnutek nove-
ga stanovanjskega zakona. Predla-
gatelji novega zakona med drugim 
obljubljajo ureditev problematike 
dostopa do stanovanj bolj ranljivih 
skupin, o kateri smo v Savinjskih 
novicah pisali v 41. številki. Stano-
vanjsko področje tudi v naši dolini 
ni idealno urejeno. Najemnih sta-
novanj je zelo malo, kar ovira do-
seljevanje mladih družin, negativ-
ne posledice na življenje ljudi pa 
ima tudi za našo dolini značilna 
razpršena gradnja. 
DELEŽ LASTNIŠKIH STANOVANJ 
V DOLINI NAD SLOVENSKIM 
POVPREČJEM
V naši dolini so stanovanja še 
danes nadpovprečne kvadrature, 
kar je posledica razkošne gradnje 
pred osamosvojitvijo Slovenije. V 
letu 1990 je statistični urad objavil 
podatke, po katerih je bila Zgornja 
Savinjska dolina po velikosti za-
sebnih stanovanjskih hiš na dru-
gem mestu v državi. Povprečna ve-
likost hiš v naši dolini je takrat zna-
šala 178 kvadratnih metrov, druž-
benih stanovanj v Sloveniji pa zgolj 
okoli 58 kvadratnih metrov. 
Ker, po opažanju sociologa 
Klemna Ploštajnerja, v njih v 
povprečju živi večje število ljudi, 
povprečna površina na prebival-
ca stanovanja ni radikalno več-
ja od slovenskega povprečja. Je 
pa od slovenskega povprečja višji 
delež lastništva v dolini, saj je na-
jemnih stanovanj zelo malo. 
RAZPRŠENA GRADNJA 
POSLEDICA SLABE PROSTORSKE 
POLITIKE 
Kar se stanovanjskega področ-
ja tiče, je po opažanjih Ploštajner-
ja za našo dolino bolj pomembno 
dejstvo, da je za dolino značilna 
razpršena gradnja in nizka gosto-
ta prebivalcev, kar ima precejšnje 
posledice. 
»Razpršena gradnja v dolini je 
posledica slabe prostorske politi-
ke in dejstva, da je edini način pri-
dobitve stanovanja samogradnja. 
To vodi v izjemno velike stroške in-
frastrukture (ceste, napeljava, vo-
dovod, kanalizacija …), onemo-
goča organizacijo javnega prevo-
za in vodi v odvisnost od avtomo-
bila. Večje so izgube časa zaradi 
vožnje, otežena je tudi organizaci-
ja javnih storitev, tu imam v mislih 
predvsem zdravstvo, knjižnice, šo-
le, vrtce, varstvo.«
VISOKO CENO PLAČUJEJO TUDI 
STAREJŠI
Takšna prostorska ureditev ima 
po besedah Ploštajnerja precejšnjo 
ceno za starejše, ki so za opravlja-
nje osnovnih storitev in druženje 
odvisni od avtomobila in posledič-
no od prevoza s strani sorodnikov. 
»To pomeni, da so starejši po-
gosto izolirani in osamljeni, za os-
krbo pa so prepuščeni sami sebi 
in sorodnikom. Poleg tega je v na-
ši dolini stanovanjski fond v pov-
prečju slabši kot v Sloveniji.« Po-
sledično, pravi Ploštajner, si veli-
ko starejših težko ali pa celo ne 
more privoščiti ogrevanja, in tudi 
drugače živijo v neprimernih raz-
merah. 
Dodaja, da so problem tudi 
stanovanja, ki s stopnicami, pra-
govi, ozkimi vrati in malimi ko-
palnicami otežujejo samostojno 
gibanje starejših. Stanovanje ta-
ko pogosto postane breme in ne 
več dom.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
8
Organizacije, Iz občin
LOGARSKA DOLINA
Neupravičeno zaračunavanje vstopnine?
Občina Solčava je nedavno prejela dopis mi-
nistrstva za okolje in prostor, v katerem jo to po-
ziva, naj razveljavi odlok, ki je podlaga za pobi-
ranje vstopnine v Krajinski park Logarska do-
lina. Če občina tega ne bo storila, bo ministr-
stvo pričelo postopek pred ustavnim sodiščem. 
Prepričani so, da je Logarska dolina vrednota 
državnega pomena, občina pa lahko sprejema 
le ukrepe lokalnega pomena. 
DENAR SE VLAGA V KRAJINSKI PARK
Občina je pred tremi leti sama prevze-
la skrb za krajinski park in začela pobirati 
vstopnino. Letos aprila je občinski svet spre-
jel odlok, ki je podrobno določil podlage za 
tako zbrani denar. Kot je povedala županja 
Katarina Prelesnik, je bil ukrep med dru-
gim namenjen umirjanju motornega prome-
ta, zbrani denar pa gre nazaj v vzdrževanje 
infrastrukture v Logarski dolini in za stroške 
povezane s tem vzdrževanjem. 
V SOGLASJU Z MINISTRSTVOM DO USTREZNE 
REŠITVE 
Županja Prelesnikova: »Na občini smo še 
vedno prepričani, da imamo ustrezne pravne 
podlage za omenjeni odlok. Kljub temu smo na 
občinskem svetu sklenili, da bomo poziv mini-
strstva upoštevali. Dalo nam je šestmesečni rok 
za ureditev zadeve. Upamo, da bomo skupaj z 
ministrstvom našli ustrezne rešitve za zagoto-
vitev potrebnih sredstev za upravljanje parka. 
Prvi od korakov, ki ga bomo storili, bo sre-
čanje s prebivalci, na katerem bomo podrob-
no predstavili stanje v letu 2017, ko je občina 
prevzela upravljanje s parkom, pa tudi podrob-
no poročilo o upravljanju za zadnja tri leta. Se-
zona, ko pobiramo vstopnino, je tako že zaklju-
čena, do prihodnje pa bomo sprejeli ustrezne 
rešitve.«
Marija Lebar
V KLS-U PODARILI AED POLICISTOM, DA BODO LAŽJE UKREPALI V NUJNIH PRIMERIH
Mozirski policisti odslej z avtomatskim defibrilatorjem na terenu
V podjetju KLS Ljubno so kupili tudi AED, 
ki bo nameščen na zunanji steni njiho-
vih poslovnih prostorov in bo dostopen 
vsem. Zaposleni bodo opravili izobraže-
vanje za njegovo uporabo.
Policisti Policijske postaje Mozirje so opravili izobraževanje temeljnih postopkov oživljanja s 
pomočjo defibrilatorja. (Foto: Jani Centrih)
Predstavniki podjetja KLS Ljubno (z leve) Nataša Strašek, generalni direktor Mirko Strašek in 
direktor Samo Mirnik (prvi z desne), so komandirju mozirske policijske postaje Viliju Bezjaku 
(tretji z leve) in njegovim sodelavcem donirali avtomatski defibrilator. (Foto: Štefka Sem)
V četrtek, 17. oktobra, so v podjetju KLS Ljub-
no donirali avtomatski defibrilator (AED) mo-
zirskim policistom. Le-ti se med svojim delom 
srečujejo z različnimi nesrečami in se zna zgo-
diti, da jim bo aparat prišel prav. 
DA BODO LAŽJE POMAGALI 
LJUDEM
Direktor podjetja Mirko Strašek je predstav-
nikom mozirske policijske postaje komandirju 
Viliju Bezjaku, namestnikoma komandirja Ma-
tjažu Semu in Janiju Centrihu ter vodji policij-
skega okoliša Ljubno in Gornji Grad Petru Neu-
holtu zaželel, da bi s pomočjo defibrilatorja lah-
ko ukrepali, kadar bo treba in rešili kakšno živ-
ljenje. Dejal je, da če bodo v roku trajanja apa-
rata rešili eno življenje, bo njihova donacija do-
segla svoj namen.
POLICISTI OPRAVILI 
IZOBRAŽEVANJE
Komandir Bezjak se je v imenu zaposlenih na 
Policijski postaji Mozirje zahvalil in dodal, da bo-
do imeli še isti dan izobraževanje na temo te-
meljnih postopkov oživljanja in uporabe avto-
matskega defibrilatorja. 
»Policisti smo v 70 odstotkih nesreč in po-
škodb prvi na mestu dogodka. In ker je na-
ša prva naloga varovanje ljudi in premoženja, 
upamo, da bomo s pomočjo defibrilatorja, ki 
bo v patruljnem vozilu, lahko rešili kakšno 
življenje.«
Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 9
Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Svetniki vendarle potrdili 
osnutek odloka o skupnih 
občinskih službah
Prejšnji teden je solčavski ob-
činski svet na predlog županje Ka-
tarine Prelesnik ponovno obrav-
naval osnutek odloka o ustanovi-
tvi skupne občinske uprave Saša 
regije. Predlog odloka je občinski 
svet tokrat sprejel, medtem ko ga 
je v prvi obravnavi na predhodni 
seji zavrnil.
PREDLOG ODLOKA V PRVEM 
BRANJU NISO POTRDILI
Svetniki so imeli predlog tega 
odloka na mizi že na septembrski 
seji, ko ga v prvem branju niso po-
trdili. Na samo vsebino odloka sicer 
niso imeli pripomb, so pa menili, da 
država zmanjšuje možnost odloča-
nja manjšim občinam in stremi za 
centralizacijo. Zato so takrat zadol-
žili občinsko upravo, da do prihod-
nje seje pridobi informacije, ali bi 
bilo mogoče, da se Občina Solčava 
za opravljanje skupnih služb prid-
ruži kateri od drugih regij v bližini 
oziroma preuči možnost izvajanja 
teh nalog na kak drug način. 
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA V 
ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA
Županja je na tokratni seji razlo-
žila, da je zbrala informacije o ne-
katerih drugih možnostih. Izka-
zalo se je, da je oblikovanje sku-
pnih občinskih služb pod okriljem 
Mestne občine Velenje tudi za Ob-
čino Solčava najustreznejše, za-
to so svetniki osnutek odloka po-
trdili. V vseh občinah, ki so ali bodo 
odlok sprejele, bo sledilo še drugo 
branje odloka, ki bo upošteval pri-
pombe občinskih svetov, nato bo 
sledilo oblikovanje skupne občin-
ske uprave, ki naj bi zaživela v za-
četku prihodnjega leta. 
Marija Lebar
SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV UNIFOREST IN HIŠNI SEJEM PODJETJA UNIFOREST
Zmagi ekipi Duseti Šoštanj in Stanku Goličniku
Direktor podjetja Uniforest Drago Pintar (z leve) v družbi Aleksandra 
Bobovnika, Stanka Goličnika in Janka Mazeja, ki so bili najboljši med 
posameznimi tekmovalci. (Foto: Miran Orožim)
V soboto, 19. oktobra, se je v Lat-
kovi vasi pri Prebold, že šestič za-
pored odvilo sekaško tekmovanje 
lastnikov gozdov Republike Slove-
nije Uniforest 2019. Hkrati je pote-
kal tudi hišni sejem podjetja Uni-
forest.
SODELOVALO OSEM DRUŠTEV 
LASTNIKOV GOZDOV
Na tekmovanju je sodelovalo 
osem društev lastnikov gozdov, ki 
so sestavljali deset ekip oziroma 
31 tekmovalcev. Tekmovanja so se 
udeležile tudi tri predstavnice než-
nejšega spola in prikazale odlično 
predstavo. Kot posamezniki in eki-
pno so se pomerili v disciplinah 
kombiniran rez, precizni rez, zasek 
SSD Uniforest 1. Med posamezniki je 
prvo mesto v skupnem seštevku za-
sedel Stanko Goličnik, za kar je pre-
jel 14-dnevni brezplačni najem goz-
darske žičnice Cobra s postavitvijo 
in izobraževanjem delovanja, dru-
go mesto je zasedel Aleksander Bo-
bovnik, tretje pa Janko Mazej.
HIŠNI SEJEM
Lepo vreme je privabilo veli-
ko število obiskovalcev, ki so lah-
ko uživali tudi v glasbenem izboru 
DJ Mihe, si ogledali demonstracijo 
nove gozdarske žičnice Cobra, re-
zalno-cepilnih strojev TITAN 40/20 
premium in TITAN 43/20J standard 
ter ležečega cepilnika MAGNUM 32 
podjetja Uniforest, traktorje Mas-
sey Ferguson podjetja Agritech in 
gozdarsko prikolico podjetja Profi 
kmet. Dodatno je prodajalna Uni-
forest na ta dan ponujala obilo po-
pustov. 
UF
in podžagovanje, podiranje na ba-
lon ter kleščenje. 
UVRSTITVE NAJBOLJŠIH
Prvo mesto med ekipami je za-
sedla ekipa Duseti Šoštanj, drugo 
mesto ekipa Brlec1 in tretje ekipa 
NOVA LJUBLJANSKA BANKA
Na poslovnem zajtrku v Celju o 
poslovanju in zaposlovanju 
Osrednja tema 6. poslovne-
ga zajtrka Nove Ljubljanske ban-
ke (NLB), ki so ga pod naslovom 
Obrazi posla, odrazi časa pripravi-
li v Celju, je bila povezana s po-
slovanjem in zaposlovanjem v 
prihodnosti. Kaj o tem pravi stro-
ka, sta predstavila ekonomist dr. 
Jure Stojan in psiholog dr. Ale-
ksander Zadel, izzive v praksi pa 
sta komentirala direktor Celjskih 
mesnin Izidor Krivec in Andrej 
Meža iz NLB.
NLB POSLUJE Z VSEMI 
ZMOGLJIVOSTMI
»Po nedavnem uspešnem za-
ključku privatizacije in prodaji še 
preostalih desetih odstotkov del-
nic banke so prenehale veljati za-
veze, ki so nas omejevale zaradi 
prejete državne pomoči. To je iz-
jemno pomembna nova okolišči-
na. Omogoča nam namreč, da za-
dihamo s polnimi pljuči in posluje-
mo z vsemi našimi zmogljivostmi. 
Z našimi univerzalnimi storitva-
mi vam pomagamo, da še bolje in 
uspešneje poslujete doma v Slove-
niji, pa tudi preko njenih meja,« je 
predstavnike gospodarstva v pol-
ni dvorani Celjskega doma nago-
voril predsednik uprave NLB Blaž 
Brodnjak.
SLOVENCI ZA KAKOVOST 
PRIPRAVLJENI PLAČATI VEČ
Pogovor z Izidorjem Krivcem 
in Andrejem Mežo, ki ga je vodila 
urednica Sveta kapitala Petra Ko-
vič, se je začel z aktualnim preno-
som lastništva družbe Mercator na 
skupino Fortenova in s tem pove-
zanim odnosom do lokalnih doba-
viteljev. Krivec verjame, da bo na 
koncu slovenski potrošnik odlo-
čal o tem, kaj bo na policah Merca-
torja, »se pa moramo zavedati, da 
nam bo obrnil hrbet, če ne bomo 
kakovostni in cenovno primerljivi.« 
Po mnenju Krivca smo Slovenci za 
kakovost pripravljeni plačati več, 
še posebej, če je hrana lokalna. V 
bančništvu je nekoliko drugače, 
je pojasnil Andrej Meža, saj banke 
težje diferencirajo ponudbo, ven-
dar verjame, da lahko NLB s svojim 
pristopom, razumevanjem podje-
tij in njihovih potreb, z naprednimi 
storitvami in družbeno odgovor-
nim delovanjem prepriča stranke.
PR
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
10
Organizacije, Informacije
40 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI
Ob obletnici društvu zlati častni znak Planinske zveze Slovenije
Planinsko društvo Rečica ob Savinji v teh 
dneh praznuje štiri desetletja delovanja. Jubi-
lej so s slovesnostjo obeležili v petek, 18. okto-
bra, v rečiški osnovni šoli. Najzaslužnejši čla-
ni društva so za svoje prizadevno delo prejeli 
pohvale in priznanja Planinske zveze Slovenije 
(PZS) ter društva. Dogodka so se udeležili števil-
ni gostje, med njimi podpredsednik 
PZS Roman Ponebšek, predsednica 
Savinjskega meddruštvenega odbo-
ra planinskih društev Manja Rajh 
in županja občine Rečica ob Savinji 
Ana Rebernik. 
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM
Ob 40-letnici delovanja je dru-
štvo prejelo zlati častni znak PZS. Te-
ga sta predsednici Olgi Berložnik iz-
ročila Ponebšek in Rajhova. Prizna-
nja društva za nesebično delo in po-
moč v društvu na različnih področjih 
je prejelo šest članov. Pohvale PZS so 
prejeli trije planinci in bronasti častni 
znak PZS deset članov društva. Srebr-
ni častni znak PZS si je za dolgoletno 
delo v društvu, zlasti vodenje blagaj-
ne in računovodstva, zaslužila Ana Rifelj. Častno 
listino PZS pa bo prejel nekdanji predsednik Ciril 
Kunst st. Najvišje priznanje PZS mu bodo izročili 
decembra na slovesnosti v Laškem. 
OB USTANOVITVI 32, DANES VEČ KOT 
260 ČLANOV
O štirih desetletjih dela je spregovorila Berlo-
žnikova in se zahvalila ustanovnim članom, ki so 
društvo registrirali 18. oktobra 1979. Prav tako je 
zahvala veljala vsem, ki so s prostovoljnim de-
lom pripomogli k razvoju društva. To je ob usta-
novitvi štelo 32 članov, danes jih je več kot 260. 
V začetku se je društvo posvetilo organizaci-
ji in vzgoji članstva, pozneje pa prepoznavnosti. 
Razvili so svoj prapor, oblikovali grb. Vseskozi 
so opravljali poslanstvo na področjih varovanja 
narave, organiziranja gorskega in planinskega 
vodništva. Vzgajali so strokovne kadre in člane 
spodbujali k aktivnemu doživljanju narave. So-
delovali so tudi pri vzgoji najmlajših. V vseh le-
tih jim ni zmanjkalo ne idej ne zagnanosti, za-
to verjamejo, da jim te ne bo primanjkovalo ni-
ti v prihodnje. 
DOBRO MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
Županja je prepričana, da štirideset let or-
Prejemniki priznanj Planinskega društva Rečica ob Savinji s predsednico Olgo Berložnik 
(desno) in Cirilom Kunstom st. (drugi z desne), ki bo decembra prejel častno listino 
Planinske zveze Slovenije.
ganiziranega pohodništva kaže na vzor dobre-
ga medgeneracijskega in meddruštvenega so-
delovanja. 
Ponebšek je dejal, da je pomembno, da v go-
re hodimo izobraženi. In prav izobrazbo in vzgo-
jo dajo planinska društva že najmlajšim v vrtcu 
in osnovni šoli. S tem popularizirajo planinarje-
nje, ki je odličen način za izboljšanje kondicije in 
spoznavanje ljudi ter zabavo. 
Rajhova je povedala, da je rečiško društvo 
dokaz, da je tudi v majhnih sredinah mogoče 
razvijati in uspešno delovati na različnih pod-
ročjih planinske dejavnosti. 
BOGAT KULTURNI 
PROGRAM
Slovesnost so s pesmijo obogatile pevke 
kvarteta Štiglic, harmonikar Darko Atelšek, re-
citatorji rečiške osnovne šole in planinci s ske-
čem. Program je povezovala moderatorka Polo-
na Kolenc Ozimic. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Manja Rajh (z desne) in 
podpredsednik PZS Roman Ponebšek z dobitniki bronastih častnih znakov in pohval PZS. 
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 11
Organizacije, Ljudje in dogodki
PREVENTIVNA AKCIJA BODI VIDEN – BODI PREVIDEN
Učencem omogočili ogled predstave (Ne)zgode v prometu
Policist Peter Neuholt je upokojencem spregovoril o varnosti v 
prometu. (Foto: Jelka Grudnik)
Od 1. do 16. oktobra je potekala 
nacionalna akcija Pešec, v katero 
so se vključili tudi na Občini Gornji 
Grad. V torek, 1. oktobra, so za čla-
ne tamkajšnjega društva upoko-
jencev izvedli predavanje na temo 
ozaveščenosti pešcev, še posebej 
starejših, in voznikov glede pravil-
nega ravnanja v cestnem prometu, 
o čemer je spregovoril vodja poli-
cijskega okoliša Ljubno in Gornji 
Grad, policist Peter Neuholt.
OZAVEŠČANJE O VARNOSTI V 
PROMETU
Prav tako so v tem obdobju po-
licisti ozaveščali in opozarjali na 
varno in ustrezno ravnanje v pro-
metu (hoja po pločniku, prečkanje 
trakov in kresničk so člani občin-
skega sveta za preventivo in vzgo-
jo v prometu (SPV) pešce opozar-
jali na nujno uporabo odsevnikov 
za boljšo vidnost v prometu. 
UČENCI OBISKALI GLEDALIŠKO 
PREDSTAVO
SPV je s plačilom stroškov učen-
cem Osnovne šole Frana Kocbeka 
Gornji Grad s podružničnima šola-
ma Bočna in Nova Štifta omogočili 
ogled gledališke predstave z naslo-
vom (Ne)zgode v prometu v izved-
bi Grajskega lutkovnega gledališča 
Sevnica in tako poskrbel za ozave-
ščanje najmlajše in najbolj ranljive 
skupine udeležencev v prometu.
Štefka Sem
na označenih prehodih za pešce, 
nakazati željo po prečkanju z dvig-
njeno roko, pravilno parkiranje 
itd.). Z razdeljevanjem odsevnih 
PREMIERA FILMA PREBOJ
Prikazuje bitko partizanov na Menini leta 1945
Statista Jani Tevž iz Bočne (desno) in Primož Južna (levo) z glavnim 
igralcem Domnom Valičem, ki je upodobil Franca Severja – Franto. 
(Fotodokumentacija Janija Tevža)
Pretekli teden je bila premie-
ra filma Preboj. Film je zasnova po 
knjigi Past na Menini planini, ki jo 
je napisal partizanski komandant 
Franc Sever – Franta. 
Film so snemali na Veliki plani-
ni in v okolici ter v Kamniku z okoli-
co. Prikazuje bitko partizanov pro-
ti Nemcem na Menini planini v le-
tu 1945. 
VEČURNI BOJI PROTI 
OKUPATORJEM
Kot so navedli v Zvezi združenj 
borcev za vrednote NOB Sloveni-
je, je ta bitka epopeja slovenske-
ga partizanstva. Po pričevanju ko-
mandanta Frante je bila to najhuj-
FINANCIRANJE PREKO SPLETNE 
PLATFORME
Film je nastal v sodelovanju 
med Narayan Production, Zve-
zo združenj borcev za vrednote 
NOB Slovenije in Kulturno zgodo-
vinskim društvom Triglav. Režiser 
filma je Dejan Babosek. Med sta-
tisti se je pojavil tudi član KZD Tri-
glav Jani Tevž iz Bočne. Kampanja 
zbiranja sredstev za snemanje no-
vega partizanskega filma je pote-
kala preko spletne platforme za 
množično financiranje Adrifund, 
koliko je prispevala ZZB za vredno-
te NOB, ni znano.
Štefka Sem
ša visokogorska frontalna bitka 
med NOB, ki je trajala več ur in je 
omogočila preboj partizanov pro-
ti svobodi.
Ljudje včasih rečejo, da objavljanje kritik itak nič ne zaleže. V nekaj letih za is-
to stvar pa so naši zapisi mogoče zalegli, da so pooblaščeni cestni vzdrževalci 
le popravili cestišče, ki ga plazenje osnovnega ustroja in velika obremenjenost 
poškodujeta. Gre za udrtino sredi asfalta v Ljubiji, kakšnih 600 metrov od odce-
pa za Velenje (bodočega krožišča) proti vrhu gorenjskega klanca. Nestrokovna 
sanacija je vsaj že dvakrat zdržala le kakšno leto ali dve, nato je cesto spet po-
tegnilo navzdol, postopoma je razpokala in nastala je past za vozila in voznike. 
Ob dnevni migraciji delavcev z avtomobili in avtobusi in ob veliki frekven-
ci transporta industrijskega blaga, lesa idr. se vozniki upravičeno pridušajo na 
cestarje, ki ob takšnih poškodbah cestišča ne reagirajo dovolj hitro in učinko-
vito. Če bo prišlo do tragične nesreče, bo spet kriv le človeški faktor, voznik?! Že 
pozno, a opozarjamo, da ima vse svoje meje. Znak za nevarnost »neravno ces-
tišče« pač ne more biti dovolj.
Tekst in foto: Jože Miklavc
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
12
Organizacije, Šolstvo
DAN ODPRTIH VRAT VDC SAŠA, OE VRBA NAZARJE
Odprli novo prodajalno in predstavili svoje dejavnosti
Uporabniki enote Vrba so gostom z veseljem predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo ob 
dopoldnevih skupaj s svojimi mentorji.
V prvem tednu oktobra je 16. obletnico usta-
novitve praznoval Varstveno delovni center 
(VDC) Saša. Vse območne enote centra, Ježek 
Velenje, Maksi Žalec in Vrba Nazarje, so v ta na-
men pripravile dneve odprtih vrat, na katerih so 
predstavile svoje dejavnosti. Izbrani uporabniki 
enot so se javnosti z avtorskimi deli predstavili 
tudi na razstavi To smo mi, ki jo Knjižnica Vele-
nje gosti do konca oktobra.
PREDSTAVITEV ENOTE VRBA
Na dan odprtih vrat v Nazarjah je zbrane na 
ogled nove prodajalne, recepcije, fitnesa in osta-
lih prostorov povabila vodja enote Vrba Vilma 
Marčinko. Opisala je dejavnosti in vsakodnevno 
življenje v prostorih enote ter predstavila storitve 
vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi po-
goji. Delavnice, ki potekajo v Vrbi, so prikazali in 
opisali uporabniki, kasneje so gostom zaigrali tu-
ŠOLSKI CENTER VELENJE (ŠCV)
Razgibani Erasmus 
dnevi 
Na Šolskem centru Velenje so se pridružili 
vseevropskim Erasmus dnevom, ki so potekali 
drugo leto zapored pod okriljem evropskih na-
cionalnih agencij za programe EU od 10. do 12. 
oktobra. Namen je z različnimi aktivnostmi do-
seči čim večje število ljudi, širiti pozitivne učin-
ke programa Erasmus+ in jih ozavestiti o pome-
nu mednarodne mobilnosti, mednarodnega so-
delovanja ter širjenja znanja, s katerim izboljšu-
jemo kakovost izobraževanja.
PREDSTAVILI MEDNARODNE PROJEKTE 
PROGRAMA ERASMUS+
Na Medpodjetniškem izobraževalnem cen-
tru so s plakati predstavili aktualne mednaro-
dne projekte programa Erasmus+, v katerih so-
delujejo vse šole Šolskega centra Velenje. Pro-
jekt Nadomestna in dopolnilna komunikacija v 
šoli za družbeno vključenost se zaključuje v tem 
šolskem letu, v njegovo izvedbo pa so aktivno 
vključene svetovalne delavke vseh šol. 
IZVAJALI BODO TUDI PROJEKT ZA VAJENCE
Eden od projektov je usmerjen v razvoj sku-
pne kvalifikacije Receptor v velneškem centru. 
V tem šolskem letu bodo v okviru tega izvedli 
praktično usposabljanje dijakov in študentov v 
Latviji in Bolgariji ter na Slovaškem. Program ra-
zvoja vodstvenih spodobnosti dijakov se bo iz-
vajal od novembra do prihodnjega aprila. Izvaja-
li bodo še druge projekte, med njimi Fotrainers. 
To je projekt za vajence. 
Marija Lebar 
di humoren skeč ter poželi buren aplavz.
KAŽE SE POTREBA PO VEČJIH PROSTORIH
Nova direktorica VDC Saša Darja Fišer je z 
uporabnikoma Nino in Tomažem simbolno od-
prla prodajalno Vrba. V njej je kupcem na voljo 
velik darilni program. Povedala je, da se enota 
širi, saj se število uporabnikov veča. Da jim bo-
do lahko zagotovili kakovostno bivanje in delo-
vanje, morajo po njenih besedah že sedaj razmi-
šljati o večjih prostorih.
V VDC SAŠA 98 UPORABNIKOV
Fišerjeva je dejala, da imajo v centru 98 upo-
rabnikov in prav je, da vsem zagotovijo ena-
ko kakovost bivanja in dela. VDC Saša ima tudi 
močno skupino uporabnikov, ki niso delovno za-
posljivi in za njih je treba pripraviti programe, ki 
jim bodo ustrezali, hkrati pa dosegali zahtevane 
standarde. Večje premike na tem področju na-
črtujejo že v naslednjem letu.
Tekst in foto: Tatiana Golob 
FLORISTIČNA DELAVNICA S SIMONOM OGRIZKOM 
Kreacije v močnih pastelnih barvah
Pod vodstvom florista Simona Ogrizka so udeleženke delavnice izdelale jesenske 
aranžmaje. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen hiši na Rečici ob Savinji so pod 
vodstvom Simona Ogrizka v torek, 1. oktobra, 
udeleženci floristične delavnice kombinirali je-
senske pridelke s starimi okrasnimi predmeti in 
rastlinjem. 
PRIZNANI FLORIST ZNANJE PREDAJA NAPREJ
Ogrizek je priznani florist, generalni sekretar 
Mednarodne zveze floristov in mednarodni flo-
ristični sodnik. Kot predsednik sekcije cvetličar-
jev in vrtnarjev je aktiven tudi pri Obrtno-podje-
tniški zbornici Slovenije. Je mojster svojega pok-
lica in znanje z veseljem predaja naprej.
ZDRUŽEVANJE UJETIH VZORCEV
»Tokrat smo se lotili izdelave kreacij iz rastlin, 
obarvanih z jesensko noto. Močne pastelne bar-
ve namreč v dneh, ko se vreme ohlaja, dajejo 
energijo. Zato jih postavljamo na mesta, kjer 
preživimo večino svojega časa. Vodilo pri izdela-
vi cvetličnih kreacij je opazovanje narave in uje-
tih vzorcev ter združevanje le-teh,« je povedal. 
Izdelani aranžmaji so bili postavljeni na raz-
stavi ob Lenartovem sejmu, nato so krasili do-
move ustvarjalk. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 13
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
MEDOBČINSKA GASILSKA VAJA MENINA
Sodelovali tudi zgornjesavinjski 
gasilci
Zadnjo septembrsko soboto je 
Gasilska zveza Kamnik v sodelo-
vanju z Gasilsko zvezo Zgornje Sa-
vinjske doline izvedla vajo gašenja 
požara gozdnih in travnatih povr-
šin na območju Velikega vrha na 
Menini. Na vaji je sodelovalo 13 ga-
silskih društev GZ Kamnik in se-
dem gasilskih društev GZ Zgornje 
Savinjske doline, skupaj 214 gasilk 
in gasilcev z 32 vozili ter člani eki-
pe Kinološkega društva Duplica s 
šestimi reševalnimi psi.
ZARADI ŠIRJENJA POŽARA 
POKLICANO VEČ ENOT
Požar naj bi nastal zaradi malo-
marnega ravnanja občana. Zajel je 
gozdne površine. Po prihodu prvih 
intervencijskih enot na območje 
požara je bilo ugotovljeno, da se je 
le-ta razširil na površino 4,4 ha, za-
radi česar so bile aktivirane in na 
pomoč poklicane še ostale gasil-
ske enote. Poškodovana je bila ena 
oseba, ki ji je enota za prvo pomoč 
nudila ustrezno oskrbo. Dve pogre-
šani osebi sta bili kasneje najdeni 
s pomočjo ekipe z reševalnimi psi.
ANALIZA POKAZALA 
PRIPRAVLJENOST IN 
USPOSOBLJENOST
Po končani vaji so pri Planin-
skem domu na Menini opravili 
analizo, v kateri so pregledali stro-
kovno in enotno delovanje sodelu-
jočih enot ter vodstva obeh gasil-
skih zvez. Enote so pripravljene in 
usposobljene za tovrstna posredo-
vanja, je bilo ugotovljeno.
Marija Lebar
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE
Pripravili srečanje za bolne in 
ostarele
Svete maše z bolniškim maziljenjem se je udeležilo kar nekaj 
vernikov. 
Na praznik goda rožnovenske 
Matere Božje, ki ga katoliki obhaja-
jo 7 . oktobra, so v številnih cerkvah 
pripravili srečanje za bolne in os-
tarele. Takšno srečanje je poteka-
lo tudi v nazarski cerkvi. Sveta ma-
ša z maziljenjem, ki ga je opravil 
pater Andrej Pollak, je potekala 
na nedeljsko popoldne, 6. oktobra. 
Po njej je v samostanski obednici 
potekalo prijetno druženje, kjer so 
starejši malo poklepetali. 
Po besedah tajnice župnij-
ske Karitas Irene Papež Krajnc 
takšno druženje pripravijo dvakrat 
na leto. V postnem času na praznik 
sv. Jožefa in v začetku oktobra. Po-
leg maše z bolniškim maziljenjem 
pripravijo druženje, na katerem 
običajno zapojejo pevke in pevci 
Martinovega zbora.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
14
Luče z okolico v Savinjskih novicah 1969–2019
Luče 1969–2019
PRVIČ PODELJENE BRALNE ZNAČKE V LUČAH
Junij 1971: Na osnovni šoli v Lučah in 
njenih podružnicah je bila konec junija 
učencem vseh razredov prvič podeljena Ci-
cibanova značka za opravljeno Kajuhovo 
bralno značko. 
PRVO TEKMOVANJE GORNJESAVINJSKEGA 
SMUČARSKEGA KLUBA
Januar 1972: Gornjesavinjski smučar-
ski klub Mozirje je v Lučah, na Jeročkih nji-
vah, organiziral prve tekme. Udeležilo se 
jih je preko 60 tekmovalcev.
ODPRTJE SODOBNO OPREMLJENE 
OSNOVNE ŠOLE
September 1977: Ob občinskem prazni-
ku so uradno odprli novo šolo. Novi prosto-
ri so omogočili enoizmenski pouk, kar je bi-
lo za te kraje še posebej pomembno.
KONČNO BANKA V KRAJU
Julij 1980: Krajani so pozdravili odprtje 
poslovalnice Ljubljanske banke iz Velenja. 
Ta je poslovala v prostorih nekdanje pošte.
PLANINSKO SLAVJE V LUČAH
Julij 1984: Lučki planinci so v spomin, 
da so se v Lučah 90 let nazaj zbrali sloven-
ski planinci na prvem planinskem zboru, v 
gasilski dom vzidali spominsko ploščo.
KNJIŽNICA TUDI V LUČAH
September 1984: Občinska knjižnica je 
ob jugoslovanski akciji Mesec knjige v šoli v 
Lučah uredila novo izposojevalnico. 
VODOVOD V STRUGAH 
Julij 1985: Krajanom zaselka Struge je 
bila zagotovljena zadovoljiva količina pitne 
vode. Napeljali so okoli dva kilometra nove-
ga vodovodnega omrežja. 
ODPRT DOLGO PRIČAKOVANI OBRAT ELKROJA 
September 1985: Ob občinskem pra-
zniku je odprl svoja vrata obrat Elkroja v 
Strugah. Nekdanjo šolsko poslopje so pre-
uredili v delavnico, v kateri je lahko dela-
lo do 105 ljudi.
PRIZNANJE LUČAM ZA MNOŽIČNO 
REKREACIJO
Julij 1986: Partizan Jugoslavije je Lučam 
podelil priznanje za njihov delež pri telesni 
vzgoji, Partizan Slovenije pa je na tem po-
dročju Lučam dodelil celo prvo mesto.
LUČE DOBILE STANOVANJSKI BLOK
September 1986: Novi stanovanjski 
blok so slovesno odprli v okviru praznova-
nja občinskega praznika.
50-letnica v življenju človeka, društva ali časopisa je pomembna oble-
tnica in s tem priložnost, da se ozremo tudi nazaj na prehojeno pot. Na 
uspehe, na spomine, na soustvarjalce, na takrat še črnobel in analog-
ni čas, ko je vse skupaj potekalo precej bolj umirjeno, ko še ni bil prebit 
zvočni zid v podajanju in konzumiranju informacij, čemur smo priče da-
nes. Takrat ni bilo nič narobe, če je katera informacija hodila od izvora do 
cilja tudi kakšen teden. Konec koncev je bila zabeležena in je tudi osta-
la zapisana v zgodovini.
Prvih četrt stoletja so Savinjske novice, kot poročevalec in hkrati kro-
nist, vestno beležile dogodke bivše skupne mozirske občine. V tistih ča-
sih, ko še ni bilo ne interneta ne socialnih omrežij, le kakšen radijski in 
dva TV programa ter žični telefoni, je bila časopisna informacija o doga-
janju v naši dolini pomemben vir, da je bil tudi slehernik v sliki in zapi-
sani besedi seznanjen z dogajanjem. Drugih četrt stoletja pa sovpada z 
ustanovitvijo novih občin, ki so na nek način prinesle še več dogajanja, 
še več informacij in še večjo potrebo po ažurnem informiranju občanov.
Praznovanje Abrahama je prav tako priložnost za pogled naprej. Dej-
stvo je, da se tudi področje podajanja informacij zelo spreminja. Tudi tu je internet napravil revolu-
cijo. Vprašanje je, če bodo čez 50 let časopisi sploh še v današnji obliki. Že danes, ko so skoraj vse 
informacije le klik stran, ko stric Google ve več, kot vsi nobelovci skupaj, je situacija precej drugač-
na in zahteva specifične prijeme. Zaradi prevelike količine informacij se vseh enostavno ne da več 
kvalitetno preverjati in posledično smo dnevno bombardirani tudi z lažnimi novicami, ki s svetlobno 
hitrostjo obhodijo svet. Z vsemi posledicami. Le verodostojni in ažurni mediji pa bodo ohranili svoje 
bralce, poslušalce in gledalce ter s tem na dolgi rok tudi preživeli.
Veliko izzivov in s tem tudi priložnosti tako čaka tudi Savinjske novice v prihodnosti. Izkoristite jih.
Čestitke vsem ustvarjalcem ob visokem jubileju in naj bodo tudi prihodnja leta vsaj tako uspešna 
kot prvega pol stoletja. Pa srečno!
Ciril Rosc,
župan občine Luče
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 15
Luče 1969–2019
VELIKA SLOVESNOST NA MOLIČKI PEČI
Julij 1990: Blizu dva tisoč ljudi se je 
zbralo na čudoviti planini zaradi blagoslo-
vitve novo zgrajene kapelice, ki so jo zgra-
dili prebivalci Luč in Podveže. 
VODA V PODVOLOVLJEKU GROZILA CELI 
DOLINI
November 1990: Voda v Podvolovlje-
ku je prebila naravni jez in grozila celi doli-
ni. Jez se je pretrgal in še enkrat poplavil že 
dan prej poplavljene Luče. 
NAMESTO TANKOV PUSTOŠIL VETER
Julij 1991: Narava je znova poskrbe-
la za opustošenje, zlasti na območju Kaš-
nega vrha, Kranjskega raka in Podvolov -
ljeka. Tam se je razdivjal orkanski veter, 
ki je izruval in polomil preko 5.000 kubi-
kov lesa.
120 LET ŠOLE V LUČAH
December 1993: Pedagoški delavci šole 
so ob 120-letnici organiziranega šolstva v Lu-
čah pripravili bilten, v katerem so zbrali vse 
pomembne podatke o zgodovini lučke šole, 
ki se je kot enorazrednica začela leta 1873.
LUČANI BI IMELI SVOJO OBČINO
Junij 1994: Kot povsod po Sloveniji je tu-
di v Lučah potekal referendum o ustanovitvi 
novih občin. V Lučah se je referenduma od 
1.310 vpisanih udeležilo 553 (42,21 %) voliv-
cev. Na referendumsko vprašanje je pozitiv-
no odgovorilo 290 (52,44 %) volivcev.
NOVO SMUČIŠČE V STRMCU PRI LUČAH
Februar 1998: Z obratovanjem je priče-
la nova smučarska vlečnica na kmetiji Drti-
ce v Strmcu pri Lučah.
VEČNAMENSKI OBJEKT IZROČILI V UPORABO 
KRAJANOM
Oktober 1998: Z manjšo slovesnostjo 
so krajani Luč v uporabo dobili prepotre-
ben objekt, delno namenjen gasilcem, del-
no pa kulturnim dejavnostim.
ODPRLI PRVI TIC
December 1998: Konec decembra so v 
Lučah v prostorih stare pošte odprli vrata 
novega turistično informacijskega centra. 
Z GRBOM POČASTILI 30. LUČKO 
PRAZNOVANJE
Julij 1999: Ob 30. obletnici prireditve 
Lučki dnevi so v Lučah dobili grb. Osrednji 
lik grba je ženska z brento, ki nosi žive po-
strvi v Ljubljano na škofijo.
DVAJSET LET OD ODKRITJA SNEŽNE JAME
Avgust 2001: Člani preboldskega jamar-
skega kluba Črni galeb so proslavili 20-le-
tnico odkritja kraške alpske lepotice.
SREBRNI JUBILEJ ZDRAVSTVENE POSTAJE 
September 2001: Lučani so praznova-
li 25 let delovanja sodobne zdravstvene po-
staje, v kateri je vse od začetka delal zdrav-
nik Anton Žunter.
OBOROŽEN IN ZAMASKIRAN ROPAR OROPAL 
BANKO
Januar 2002: Zamaskiran neznanec je 
vstopil v poslovalnico banke in nič hudega 
sluteči uslužbenki pod nos pomolil pištolo. 
Odnesel je ves denar, ki je bil v banki.
JURE DVAKRATNI DRŽAVNI PRVAK, MATEJA 
DVAKRAT DRUGA
Marec 2002: Mladi lučki smučarji so z 
nastopom na državnem prvenstvu postavi-
li »piko na i« uspešni smučarski sezoni. Jure 
Lekič Podbrežnik se je okitil z naslovom dr-
žavnega prvaka, Robnikova pa je potrdila 
mesto v smučarskem vrhu.
BOŠTJAN PAHOVNIK PREVZEL VODSTVO V 
EVROPSKEM POKALU
Maj 2002: Mladi gorski kolesar Boštjan 
Pahovnik iz Luč, član ekipe Uni Team iz 
Ljubljane, si je s prvima dvema tekmama 
evropskega pokala v Belgiji in Avstriji za-
gotovil vodstvo v skupnem seštevku tega 
evropskega tekmovanja.
POŽAR NAD LUČKO BELO
Maj 2003: Na območju Lučke Bele v 
smeri proti Korošici je zaradi udara strele 
izbruhnil požar in zajel planinske pašnike 
pod Lastovcem. 
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
16
Luče 1969–2019
50. OBLETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA NA 
LOKI POD RADUHO
Julij 2003: Pod očarljivo Raduho so se 
na praznovanju 50. obletnice društva in 
25. obletnice postavitve nove koče na Loki 
zbrali številni planinci.
GOZDNI POŽAR NA POBOČJU RADUHE
Avgust 2003: Več kot 150 gasilcev iz 
vseh gasilskih društev Zgornje Savinjske 
doline se je tri dni spopadalo z ognjeni-
mi zublji na izredno zahtevnem in strmem 
skalnatem terenu na pobočju Raduhe, toč-
no na meji med solčavsko in lučko občino.
OTVORITEV NOVE KNJIŽNICE V LUČAH
December 2004: V središču Luč so od-
prli novo knjižnico z internetno kavarno.
ČEBELARSKI CENTER USPEŠNO POD STREHO
Oktober 2009: Predstavniki čebelarske 
zveze SAŠA so javnosti predstavili čebelar-
ski center v Lučah, ki so ga to jesen uspešno 
spravili pod streho. 
PRAZNOVANJE STOTE OBLETNICE GASILSTVA
Junij 2012: V Lučah so proslavili okrog-
lo obletnico gasilstva. Leta 1912 so namreč 
na pobudo takratnega župnika Franca Lek-
šeta v Lučah ustanovili požarno obrambo.
LUČKI SMUČARSKI PRAZNIK Z REKORDNO 
UDELEŽBO
Marec 2013: Kar 200 lučkih smučarjev 
se je pomerilo na tekmi med zaselki, ki so 
jo že drugič pripravili na smučišču v Logu 
v Lučah.
ŠTIRIDESETI PDLOLEČKI RAŽN 
Februar 2017: V Podvolovljeku neguje-
jo star običaj, imenovan ražn. Na štiridese-
tem ražnu so Podvolovlječanke pobirale su-
homesnate izdelke od hiše do hiše. 
DEL DOLINE NEKAJ ČASA ODREZAN OD SVETA 
April 2017: Zaradi močnega dežja je v 
naselju Podveža regionalno cesto med Lu-
čami in Solčavo zasula velika gmota skal in 
kamenja, tako da je bila cesta proti Solčavi 
dalj časa zaprta.
POŽAR POPOLNOMA UNIČIL KOCBEKOV DOM
Oktober 2017: Požar je popolnoma uni-
čil Kocbekov dom na Korošici, kjer so ne-
davno zaključili dvanajstletno obdobje tret-
je sanacije.
LUČKE KOŠARKARICE IN KOŠARKARJI V 
DRŽAVNEM POLFINALU
April 2018: Odmeven uspeh na držav-
nem prvenstvu osnovnih šol v košarki za 
mlajše dečke in deklice je uspel ekipi učenk 
OŠ Blaža Arniča Luče, presenetili pa so tu-
di mlajši dečki z uvrstitvijo v polfinale regij.
SAMU SUPINU PRIZNANJE ZA POSEBNE 
DOSEŽKE V ŠPORTU
December 2018: Na razglasitvi športni-
kov leta 2018 Zgornje Savinjske doline je 
komisija Samu Supinu za 35 let udejstvova-
nja v alpinizmu in ekstremnem ter lednem 
plezanju podelila priznanje za posebne do-
sežke v športu.
VSTOP OBČINE LUČE V MREŽO GORNIŠKE VASI
September 2019: V večnamenski dvo-
rani v Lučah je potekala slovesnost, na ka-
teri je Občina Luče s podpisom pristopne li-
stine in podelitvijo oznak vstopila v mrežo 
gorniških vasi.
Pripravila Tatiana Golob
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 17
Luče 1969–2019
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
18
Luče 1969–2019
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 19
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
Luče 1969–2019, Nasveti, Oglasi
Jesenska barvitost gredic in grobov
Jesen je čas, ko pripravimo vrt za 
prihodnje leto in načrtujemo nove 
zasaditve. Veliko dela je z odpad-
lim listjem in drugimi rastlinskimi 
ostanki, ki jih lahko koristno upo-
rabimo in predelamo v kompost. 
Barvite liste se da lepo uporabiti za 
jesenske aranžmaje. Jesenske bar-
ve trav, trajnic in enoletnih cvetlic 
v dobri kombinaciji so lahko prava 
atrakcija v naših vrtovih. 
OKOLICA DOMA ODETA V 
JESENSKE BARVE
Jesen obleče naravo v pisane 
barve, kakršne si želimo pričara-
ti tudi blizu doma, kjer pa ne mo-
remo saditi velikih listopadnih dre-
ves. Zato izberemo kombinaci-
jo rastlin podobno kot izbira nara-
va in uporabimo pokrovne rastline, 
nekaj cvetočih in za poudarek zim-
zelene grme. 
MANJ JE VEČ
Preden se odločimo za zasa-
ditev gredic in grobov, moramo 
preučiti njihovo lokacijo in njeno 
osvetljenost, saj na podlagi tega 
izbiramo rastline. Dobro je upošte-
vati pravilo »manj je več«. 
Če imamo majhno in ozko gredi-
co ali če je grob na manjši površi-
ni, izberemo manjše število rastlin, 
ki se lahko posadijo v skupine ali 
se večkrat ponovijo. Tako je ena 
rastlina enkrat v družbi dveh, dru-
gič treh ali sama. 
OBLIKA ZASADITVE
Zamisliti si moramo obliko za 
zasaditev, ob tem naj bodo ob pre-
hodih in stezah nizke rastline, v 
osrednjem delu in ob vrhu groba 
pa lahko posadimo nekoliko višje 
rastline. Cvetoče in listnate rastli-
ne kombiniramo s trajno zelenimi 
rastlinami, kot so iglavci, pušpan, 
božji les, lovorikovec … 
Gredo bomo najlažje vzdrževa-
li, če bomo večji del površine, do 
približno polovice prekrili s pokrov-
nimi, plazečimi rastlinami, na pri-
mer trdolezko (Minimus), plazečim 
kotoneasterom (panešpljico), pla-
zečim skrečnikom, plazečimi brini 
… Med njih posadimo nekaj rastlin 
za jesensko dekoracijo (mačehe, 
krizanteme…). Pozno spomladi jih 
zamenjamo s poletnimi rastlinami. 
POPESTRITEV GREDIC
Jesen je čas, ko se v zemljo po-
sadi tudi čebulnice. Te nas prve v 
spomladanskem času očarajo z di-
šečimi in lepimi cvetovi. Najbolj za-
nimive so različne trave, ki v gre-
dicah poudarjajo višino (šaš, per-
janka, imperata), rastline, ki ima-
jo izrazito obarvane liste (iskrivka, 
žajbelj, plazeči skrečnik, okrasno 
zelje) in vse jeseni cvetoče rastli-
ne (najbolj priljubljena mačeha, ci-
klama, krizantema, jesenjske vre-
se, homulica). Zanimive so tudi ra-
stline z barvitimi plodovi (mini pa-
prika, solanum, pernecija, gaulte-
rija).
ORANŽNORUMENA ZASADITEV 
Vodilna barva jeseni je oranžna, 
saj naj bi spodbujala toplino. Za 
te zasaditve uporabljamo oranžno 
cvetoče sedume, iskrivke z oranž-
nimi ali rumenimi listi. Za pouda-
rek zasaditev so odlične različne 
trave, kot so šaši. K rumenim rastli-
nam se podajo rjavi šaši ali tisti, ki 
se obarvajo oranžno (Calita).
Naročniki Savinjskih novic imajo 
15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
20
Organizacije
JAMARSKI KLUB ČRNI GALEB PREBOLD 
Dan odprtih vrat Snežne jame privabil mnoge udeležence
Vabilu na Dan odprtih vrat Snežne jame in slovesnost so se odzvali številni obiskovalci. 
(Fotodokumentacija JK Črni galeb) 
V Lučah so ob vstopu v mrežo Gorniške vasi 
poleg osrednje slovesnosti pripravili tudi nekaj 
spremljevalnih dogodkov. Dobro je bil obiskan 
pohod po okolici Luč s ciljem pri etno hiškah, 
kjer je bil voden ogled muzejske zbirke in so bi-
li pohodniki tudi pogoščeni. Veliko zanimanja je 
bilo tudi za prireditev Dan odprtih vrat Snežne 
jame, ki so jo člani Jamarskega kluba Črni galeb 
iz Prebolda združili s praznovanjem svoje pet-
desetletnice.
PET DESETLETIJ DELOVANJA KLUBA
Na uvodni slovesnosti pri Snežni jami so člani 
Jamarskega kluba Črni galeb odkrili spominsko 
ploščo. Slovesni govornik ob tej priložnosti je bil 
Darko Naraglav, eden od ustanoviteljev klu-
ba. Predstavil je zgodovino raziskovanja Snež-
ne jame. Omenil je, da je bila jama v katastru Ja-
marske zveze Slovenije (JZS) registrirana že le-
ta 1939, vendar le vhodna udornica. Ta vhodni 
del je bil kot Snežna jama znan že pred tem do-
mačinom in pastirjem, ki so na bližnji planini Ar-
ta pasli živino.
»Jamo smo Črni galebi vrsto let iskali in jo na 
podlagi podatkov Katastra JZS našli konec av-
gusta leta 1981, ko smo prišli do prvega brezna, 
ostalo pa v večini v septembru istega leta,« je 
povedal Naraglav.
UPRAVLJANJE JAME PREVZELI PREBOLDSKI 
JAMARJI 
Prvi nejamarji, ki so jih peljali v jamo, so bi-
li lučki planinci, ki jih je takrat vodil Peter Jež. Ti 
so kot takratni skrbniki jame tudi namestili za-
ščitno ograjo pred vhod v jamo, postavili dol-
go macesnovo lestev in jeklenico za pomoč pri 
sestopu in povratku po vhodnem pobočju. Kas-
neje so na pobudo planincev jamo v upravlja-
nje prevzeli preboldski jamarji, s sklepom takra-
tne Občine Mozirje. Od leta 1990 je jama odpr-
ta za turiste. »Ob zaključku 30. sezone in ob pra-
znovanju 50-letnice delovanja društva smo nad 
vhod namestili spominsko ploščo o odkriteljih 
jame,« je dejal predsednik JK Črni galeb Silvo 
Ramšak. 
VIDNI VPLIVI TOPLEJŠEGA 
PODNEBJA
Jama je bila to sezono odprta od 13. julija do 
konca avgusta, ob sobotah in nedeljah, v sep-
tembru le za naročene skupine. V tem času so 
našteli dobrih tisoč obiskovalcev. V 30 letih je 
kdaj prišlo tudi do kakšne poškodbe kapnikov, 
predvsem v delu jame, kjer so kapniki iz jam-
skega mleka, saj nekateri obiskovalci preskuša-
jo, če so kapniki res mehki.
»Precej večji kot vpliv obiskovalec je vpliv to-
plejšega podnebja, saj je v vhodnem delu jame 
– vhodno pobočje in Ledena dvorana – za okoli 
3 metre manj ledu kot ob našem prvem obisku. 
Jama ima poleg znanega vhoda še več povezav 
s površjem, skozi katere v jamo glede na letni 
čas vstopa ali izstopa topel ali mrzel zrak. Pretok 
zraka je odvisen od količine ledu v teh poveza-
vah. Tudi ledeni steber v Ledeni dvorani se pre-
cej hitreje poruši kot nekaj let nazaj. 
Kako bo z našimi vodenji pri ogledih jame za 
naprej, se bomo odločili do začetka naslednje 
sezone,« je še povedal Silvo Ramšak. 
Marija Lebar
NACIONALNA PREVENTIVNA AKCIJA BODI VIDEN – BODI PREVIDEN
Na Rečici razdelili več kot petdeset kresničk in letakov
V akciji Bodi viden – bodi previden so na Rečici ob Savinji 
z kresničkami in letaki ozaveščali pešce v prometu. 
(Fotodokumentacija občine)
Agencija za varnost prometa 
je tudi letos pripravila nacional-
no preventivno akcijo Bodi viden 
– bodi previden. V njej so za bolj-
šo varnost pešcev v prvi polovici 
oktobra v številnih slovenskih ob-
činah, med njimi je tudi Rečica ob 
Savinji, razdelili več kot 16.000 od-
sevnih teles. 
RABA SVETILNIH TELES LAHKO V 
MRAKU REŠI ŽIVLJENJE
V rečiški občini so člani sveta za 
preventivo in varnost v cestnem 
prometu opozarjali pešce na nji-
hovo varnost v ponedeljek, 7. ok-
tobra, in jim delili odsevna trako-
ve ter kresničke. Aktivna raba sve-
tilnih teles lahko namreč v temi in 
mraku reši prenekatero življenje. 
POUDAREK NA VARNOSTI OTROK 
IN STAREJŠIH V PROMETU
Kot je povedala predstavnica 
sveta Barbara Žlebnik, je namen 
akcije opozoriti na varnost pešcev, 
ki spadajo med ranljivejše udele-
žence v prometu, s poudarkom na 
varnosti otrok in starejših udele-
žencev v prometu. Na prenovlje-
nem rečiškem trgu so zato razde-
lili več kot petdeset kresničk in le-
takov. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 21
Ljudje in dogodki, Oglasi
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA GORENJSKEM
V Avsenikovem in planiškem muzeju ter v Planici po jeklenici
Članice in člani zgornjesavinjske godbe pred muzejem ansambla Avsenik v Begunjah 
(fotodokumentacija godbe)
Zgornjesavinjski godbeniki se ne srečujejo le 
na vajah ali koncertih, tudi izven godbene so-
be se pogosto videvajo in so zelo dobri prijate-
lji. Ker jih je lani vreme pustilo na cedilu, so odšli 
na izlet v Planico in Begunje letos septembra.
V BEGUNJAH V AVSENIKOVEM MUZEJU
Iz Mozirja jih je avtobus odpeljal v Begunje 
na Gorenjskem. Ta vas seveda velja za Avseni-
kovo in ker izvajajo veliko njegove glasbe, so si 
ogledali njihov muzej, ki je urejen v njihovi do-
mači hiši. Toplo so jih sprejeli in jim predstavili, 
kaj vse so kot družina in ansambel doživeli, kje 
vse so nastopali, najbolj pa je godbenike fasci-
nirala Avsenikova diamantna plošča za 10 mili-
jonov prodanih izvodov njihove glasbe. S še ve-
čjim ponosom bodo še naprej obujali slovensko 
glasbo in seveda glasbo ansambla Avsenik.
V PLANICI NA ZIPLINE IN V MUZEJ
V gostišču Draga jih je pričakalo božansko 
kosilo in kar jim je bilo najbolj pomembno, s 
sestavinami slovenskega porekla. Po okusnem 
jabolčnem zavitku jih je pot ponesla v Plani-
co. Tam so se naužili adrenalina s spustom po 
jeklenici (zipline) in si v muzeju ogledali, kako 
je skozi leta nastajala Planica in kaj vse smo kot 
majhna država dosegli na tekmovanjih v smu-
čarskih skokih po svetu. Brez sponzorjev tega iz-
leta ne bi bilo, za kar so jim hvaležni in upajo, da 
bomo tudi v naprej kot godba uspešni in si pri-
služili še kakšen izlet.
Katja Naraločnik
SREČANJE SOŠOLCEV OŠ MOZIRJE PO 55 LETIH
Od 29 v razredu se jih je na druženje odzvalo 21
Učenci zaključnega letnika 1963/64 OŠ Mozirje na srečanju ob 55-letnici, Milena Božič in 
Marija Breznik, takratni tovarišici, sedita z leve. (Foto: Vlado Lamut)
V Mozirju so se 11. oktobra sešli sošolci 8. ra-
zreda, generacije 1963/64, domala vsi 70-letniki. 
Po 55 letih jih je na srečanje prišlo kar 21 od 29. 
Z veseljem so medse sprejeli tudi takratni tova-
rišici Mileno Božič in Marijo Breznik. 
PRIJETNO OBUJANJE SPOMINOV
Kot je povedala nekdanja predsednica razre-
da Vera Pečnik (roj. Bider), je bilo obujanje spo-
minov na prve ljubezni, domiselno nagajivost 
fantov, neizkušenost takrat še sramežljivih so-
šolk zares nepozabno. Prijetno srečanje je na-
rekovalo željo, da bi se poslej srečevali vsako le-
to, saj so po besedah Pečnikove »ta leta kot ka-
pljice na veji. Ko veter zapiha, padejo v pozabe 
globino.« 
IZ NAFTALINA IZBRSKALI RAZLIČNE 
ZGODBICE
Med pogovori, zdravicami živečim in v spo-
min pokojnim so omenjali zadnjo razredničar-
ko Darinko Karče, ki jih je popeljala na nepopi-
sno lep zaključni izlet v Split. Pozabili niso ni-
ti na takratnega šarmantnega ravnatelja Ma-
ksimiljana Vestra, ki je bil navdih mnogim uči-
teljem in učencem. Iz naftalina so izbrskali raz-
lične zgodbice in podvige nekaterih »žlehtnih« 
fantov, ki so pred dekleti radi napenjali mišice in 
predstavljali svoje inovativne ideje. 
VSI ŠE VEDNO AKTIVNI
Prisotni so bili vsi polni poročil o različnih ak-
tivnostih, o dinamičnem življenju, ko v pokoju 
nima nihče časa, da so še v dobrem zdravstve-
nem stanju, a z zavedanjem, da se po sedmih 
križih morda osmi že boleče, s prikritim stra-
hom upogiba. Zato je bil dan spominov in umir-
jene zabave več kot le razvedrilo in dogodek, ki 
je nekakšna inventura različnih načrtov, usod in 
uspehov. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
22
Ljudje in dogodki
URA PRAVLJIC V KNJIŽNICI MOZIRJE
Pravljični potep z igralko Aljo Kapun
Otroci, ki obiskujejo ure pravljic v Knjižnici Mozirje, so se na pravljični potep podali skupaj z 
igralko Aljo Kapun. (Foto: TG)
V tednu otroka je mozirska knjižnica malim 
obiskovalcem pravljičnih ur, ki v Mozirju pote-
kajo vsak četrtek, pripravila poseben dogodek. 
Na pravljičnem potepu se jim je pridružila igral-
ka Alja Kapun. 
Otroke je v galerijskih prostorih pričakala z 
ljudsko pravljico Janček ježek. Otroci so z za-
nimanjem prisluhnili znani slovenski pravljici s 
pravim pravljičnim, torej srečnim koncem. Sku-
pnemu branju je sledilo poustvarjanje zgodbice 
skozi otroško domišljijo, malim ljubiteljem zgod-
bic pa je Kapunova srečanje popestrila tudi s 
poslikavo obraza.
TG
TEDEN OTROKA V REČIŠKEM VRTCU 
Strokovne delavke pripravile zanimivo 
igrico o žabah
Ob tednu otroka je bil pogovor o levi in desni roki le ena od aktivnosti rečiškega vrtca. 
V rečiškem vrtcu so ob tednu otroka pripravi-
li dneve odprtih vrat. Tako so dopoldneve od po-
nedeljka, 7., do petka, 11. oktobra, ki jih varovan-
ci preživijo s strokovnimi delavkami, obogatili z 
dodatnimi aktivnostmi. Pridružili so se jim tudi 
otroci, ki te ustanove ne obiskujejo.
Na gibalnem poligonu so preizkusili svoje 
spretnosti, v gasilskem domu so si z zanima-
njem ogledali vozilo in pripomočke za gašenje 
požara. Ker imajo sami svoj zeliščni vrt, so si na 
njem nabrali vse potrebno za čaj in se zabava-
li na čajanki. Z oblikovanjem slanega testa so se 
preizkušali kot kuharji in slovenskim županjam 
na obisku zapeli in zaplesali za dobrodošlico. 
Vrhunec je bil v petek, ko so vzgojiteljice prip-
ravile zanimivo igrico Žabji zbor, katere poanta 
je, da se mora človek za svoje cilje potruditi in 
biti vztrajen. Ob zaključku druženja so se otro-
ci sproščali še v ustvarjalnih delavnicah, na ka-
terih so z jesenskimi plodovi oblikovali različne 
predmete.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Oktobra
Pred 40 leti
POMNIK VETERINARSKI AMBULANTI 
V GORNJEM GRADU
V okviru proslavljanja 35-letnice osvobo-
ditve Gornje Savinjske doline je Zveza dru-
štev veterinarjev in veterinarskih tehni-
kov Slovenije 27. oktobra 1979 odkrila spo-
minsko ploščo na domačiji Ivana Kolenca v 
Gornjem Gradu, kjer je bila v letu 1944 ve-
terinarska ambulanta in tečaj za veterinar-
ske bolničarje Zgomjesavinjskega vojnega 
področja NOV in PO Slovenije. Nameščena 
je bila v velikih in toplih prostorih gospo-
darskega poslopja, ki so ustrezali tudi higi-
enskim razmeram. Bolne živali je zdravil 
danes še živeči dr. Valentin Sočavec, ki je 
bil tedaj veterinarski referent tega področ-
ja. Ambulanta je prenehala delovati 12. de-
cembra 1944, ko je sovražnik zasedel osvo-
bojeno ozemlje.
Pred 30 leti
LEPI VTISI UDELEŽENCEV VLAKA
Pred dnevi se je iz Srbije vrnil Vlak 
bratstva in enotnosti, s katerim so potovali 
tudi potniki iz naše občine, poleg njih pa tu-
di uradna delegacija naše občine, ki je obi-
skala občino Čajetina. Vezi med ljudmi, ki 
so bili med okupacijo izgnani iz svojih do-
mov in tistimi, ki so jih takrat nesebično 
sprejeli na svoje domove, so še vedno žive 
in trdne. Tokrat je bilo potovanje organizi-
rano tako, da je bilo večino časa namenje-
nega druženju po domovih tako, da najra-
zličnejših političnih manifestacij skorajda 
ni bilo. 
Pred 20 leti
OTVORITEV NOVE ŠOLE – 
ZGODOVINSKI DOGODEK
Osrednji dogodek drugega občinske-
ga praznika občine Nazarje je bila otvori-
tev novega šolskega objekta. V navzočnosti 
številnih uglednih gostov, staršev, učencev 
in učiteljev so jo opravili v petek, 17. sep-
tembra, in s tem uresničili dolgoletne želje 
Nazarčanov, da pridobijo popolno osnov-
no šolo. V novi šolski zgradbi je našla svoj 
prostor tudi glasbena šola.
Pripravila Tatiana Golob
Oglasi
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 23
Aktivnosti športnika leta 2019 tik pred 
pričetkom glasovanja
Tokrat že četrto leto iščemo mnenja obča-
nov, strokovnih sodelavcev s področja športa, 
županj in županov ter izjave in njihova mnenja 
objavljamo v Savinjskih novicah. V naših član-
kih tako želimo soustvarjati širše javno mnenje 
o projektu športnik leta, kar bi naj prispevalo k 
dobro izbranim predlogom in nominacijah špor-
tnikov, predlogom za zaslužne za življenjsko de-
lo na področju športa ter k priznanjem za naj-
boljše organizatorje športnih prireditev in klu-
bov. K predlogom v veliki meri prispeva prav naš 
tednik, ki poroča o dosežkih in uspehih naših 
športnikov.
PO SESTANKU ŠPORTNE KOMISIJE ZA IZBOR 
OBJAVA NOMINACIJ 2019
V torek, 22. oktobra, se je sestala komisija, ki 
je na takšni osnovi oblikovala dokončne predlo-
ge nominirancev. Izpostavili jih bomo v nasled-
njih izdajah Savinjskih novic kot osnovo za gla-
sovanje. Tokrat smo se o tem pogovarjali z žu-
panjo občine Rečica ob Savinji Ano Rebernik, 
ki je imela priložnost ustvarjati pogoje za obli-
kovanje športne miselnosti med najmlajšo po-
pulacijo, saj je bila ravnateljica mozirskega vrt-
ca. V vlogi rečiške županje pa podpira dogaja-
nje v projektu športnik leta v smislu izpostavlja-
nja najboljših dosežkov, posameznikov in ekip. 
»V občini Rečica ob Savinji vsa leta podpira-
mo akcijo. Tudi osebno sem športna privrženka 
in se dobro zavedam, kako pomemben je šport 
za vsakega posameznika, in to od mladih nog. 
To omogoča osebnostno rast, nenehno učenje, 
druženje z vrstniki, zdrav način življenja, aktiv-
no preživljanje prostega časa … Vse to pa vpli-
va na uspehe pri delu in dobro počutje v živ-
ljenju.«
REČIŠKA ŽUPANJA PODPORNICA ŠPORTU IN 
PROJEKTA
Ana Rebernik je aktivna članica Športnega 
društva Mladost Rečica ob Savinji. Kot ravna-
teljica vrtca je spoznavala, kako pomembna je 
motorika pri najmlajših, že dojenčkih in pomen 
zdravega, športnega načina življenja skozi vse 
obdobje človeka. 
Meni, da je športno udejstvovanje v Zgornji 
Savinjski dolini precej razgibano. Ve, da je pot-
rebno za doseganje dobrih rezultatov veliko 
vztrajnosti, truda, treninga in športne sreče, da 
športnik prvič stopi na kakšno stopničko. Pritr-
juje, da je razglasitev najboljših športnikov na 
nek način priznanje in oddolžitev vsem, ki med 
letom »grejejo« srca in duše svojih navijačev z 
izjemnimi uspehi. 
PONOSNA NA NAŠE USPEŠNE 
ŠPORTNIKE
»Občina sofinancira prostočasno športno 
vzgojo otrok in mladine ter celoletne ciljne špor-
tno-rekreativne programe, kar nekaj denarja pa 
nameni za delovanje športnih organizacij. Šol-
ski otroci so uspešni v atletiki in ekipnih špor-
tih, mladi iz občine trenirajo v različnih športnih 
klubih izven občinskih meja. Imamo tudi nekaj 
posameznikov, ki dosegajo vrhunske rezultate, 
ki smo jih vedno znova veseli. Vse te aktivnosti 
s sabo prinašajo tudi druženje, ki je še kako po-
membno za vsakega posameznika. 
Med športi še posebej izstopajo tenis in no-
gomet, planinarjenje, rečiško teniško igrišče je 
zaradi neutrudnega Andreja Weissa stičišče te-
niških zanesenjakov naše doline. Že zdaj in za 
nazaj pa čestitam za izjemne dosežke naši ma-
ratonki Bernardi Zvir in ekstremnemu kolesar-
ju Eriku Rosensteinu, prejemnikoma priznanja 
za posebne dosežke. Ne glede na končno odlo-
čitev komisije menim, da bi si priznanje za ži-
vljenjsko delo zaslužil občan občine Rečica ob 
Savinji Andrej Weiss.«
Jože Miklavc
Županja občine Rečica ob Savinji Ana 
Rebernik (foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
24
Šport, Ljudje in dogodki
ZAKLJUČEK STRELSKIH TEKEM 
Ivanu Rihterju pokal 
kombinacije
VRTEC IN POŠ ŠMARTNO OB DRETI OBISKALA TETKA JESEN
S pesmijo in plesom v jesensko čarovnijo
Prireditev Tetka Jesen so zaradi muhastega vremena iz šolskega dvorišča prestaviti v večnamenski 
prostor, kjer prav tako ni manjkalo jesenske kulise in prešernega vzdušja. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Čeprav včasih ob besedi jesen 
pomislimo na dež in meglo, ta le-
tni čas prinaša še vse kaj druge-
ga. V četrtek, 10. oktobra, so z je-
sensko obarvanim programom za 
starše, babice in dedke tetko Jesen 
navdušeno pozdravili tudi v vrtcu 
in podružnični osnovni šoli Šmar-
tno ob Dreti.
JESENSKI PRIDELKI IN 
USTVARJALNE DELAVNICE
Široka paleta jesenskih barv, 
zadnji topli sončni žarki in polne 
košare jesenskih dobrot opomi-
njajo, da je v deželo že dodobra za-
korakala jesen. Učenci in otroci so 
pridelke in plodove pridno prina-
šali v šolo in vrtec, pri tem okuša-
li, preizkušali, izdelovali in se mar-
sikaj naučili.
OKRASILI OKOLICO ŠOLE, 
IGRALNICE IN RAZREDE
Darovi jeseni so prišli prav za 
okrepčilo, otroci z vzgojiteljicami 
in učiteljicami so jih pridno upo-
rabili tudi za okrasitev okolice šo-
le ter igralnic in razredov, kot na-
ravni material pa za najrazličnejše 
delavnice, kjer so izpod spretnih 
prstkov nastajali navihani ježki, za-
spani medvedi ter številne risbice 
in druge umetnije.
PRIREDITEV PRESTAVILI V 
VEČNAMENSKI PROSTOR
Vrhunec dogajanja je bila tu-
di tokrat prireditev Tetka Jesen, ki 
so jo zaradi muhastega vremena 
iz šolskega dvorišča prestavili v 
večnamenski prostor, kjer prav ta-
ko ni manjkalo jesenskega vzduš-
ja. S prisrčnim programom so se 
predstavile prav vse skupinice in 
razredi, od tistih najmlajših v vrtcu 
ter vse do petega razreda osnovne 
šole. Zavzeto so zapeli in pripove-
dovali o čarovniji, ki se jeseni go-
di v naravi ter o vragolijah gozdnih 
živali, ko se sladkajo z jesenskimi 
pridelki in pripravljajo ozimnico. 
Barbara Rozoničnik
Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 13. 
oktobra, na strelišču Lovske družine Gornji Grad 
Zagradišče organiziralo strelsko tekmo z malo-
kalibrsko puško. Strelci so streljali leže brez nas-
lona v malokalibrsko tarčo po 5 nabojev za pre-
izkus in 10 za oceno. 
Ker je bila to zadnja tekma v sezoni, so si pri-
voščili malo ekshibicije in so pred začetkom 
streljanja žrebali, na kateri daljavi bodo streljali. 
Žreb je določil streljanje na 65 metrov. Medalje 
so podelili zmagovalcu Ivanu Rihterju, drugou-
vrščenemu Borisu Purnatu in tretjemu Marjanu 
Hanžekoviču. Podelili so tudi medalje za dosež-
ke v trostavu in v kombinaciji za leto 2019 pokal 
zmagovalcu kombinacije Ivanu Rihterju.
Janez Kolar
MLADE ODBOJKARICE OK KLS LJUBNO
Premagane državne prvakinje NKBM Branik
Veselje ob zmagi nad lanskimi državnimi prvakinjami (foto: Hajdeja Brglez)
S septembrom so začeli v Odbojkarskem klu-
bu KLS Ljubno s treningi odbojke za novo sezo-
no. Deklice so pridno poprijele za žogo in nada-
ljevale delo od lani. Že z mesecem oktobrom so 
se začela državna tekmovanja v mali odbojki z 
malo drugačnimi pogoji tekmovanja. Ljubenske 
odbojkarice so razvrstili v zelo močno skupino, 
a neustrašne deklice OK KLS, ki so tudi učenke 
drugih osnovnih šol v dolini, ne samo ljubenske, 
se ne ustrašijo nobenega nasprotnika. 
Prvo soboto v oktobru so zabeležile poraz in 
zmago, teden kasneje pa so na domačem tere-
nu premagale deklice iz Prebolda in Maribora. 
Zmaga je bila še toliko bolj sladka, saj so pre-
magale mariborsko ekipo, lanske državne pr-
vakinje. Vse to kaže, da so treningi kvalitetni in 
njihov pristop resen. Veselijo se uspehov in se 
zavedajo, da je odrekanje prostemu času lepo 
poplačano že, če ga preživijo z gibanjem in v 
dobri družbi prijateljic odbojkaric. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 25
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Premagali tudi favorite za naslov
Prejšnjo soboto se je z 2. krogom nadaljevalo 
prvenstvo 3. SKL vzhod. Nazarska članska eki-
pa je gostila močno zasedbo AKK Branika iz Ma-
ribora in jo premagala z rezultatom 83:76. S to 
zmago se je zavihtela na vrh prvenstvene le-
stvice.
FAVORITI SREČANJA SAMO NA PAPIRJU
AKK Branik ima v letošnji sezoni visoke ambi-
cije in velja za favorita skupine ter za potencial-
nega prvaka tretje lige. Pred tekmo so Maribor-
čani veljali za absolutne favorite srečanja, ven-
dar je to bilo samo na papirju. Če so v prvem de-
lu še držali rezultatsko prednost, se je potek sre-
čanja obrnil v nadaljevanju. 
STRELSKO RAZPOLOŽENA BITENC IN 
SKORNŠEK
Kljub čudnemu sodniškemu kriteriju, je zma-
govalca odločala napeta in nervozna končni-
ca. Ta je pripadla domačinom na krilih strelsko 
razpoloženih Primoža Bitenca, ki je dosegel 21 
točk, in Aljaža Skornška, ki je Mariborčanom 
nasul kar 32 točk. Na drugi strani jima je strel-
sko sledil le Armin Hrštić, ki je dosegel 23 točk.
ZASLUŽENA ZMAGA
O zasluženi zmagi priča tudi izjava gostujo-
čega stratega Aleksandra Ćikića, ki je povedal, 
da so po zelo korektnem prvem polčasu, v ka-
terem so prejeli le 31 točk, igrali povsem druga-
čen drugi polčas, saj so prejeli kar 52 točk. Ni-
so nadzirali igre 1 na 1 in skoka v obrambi, brez 
katerega ni bilo mogoče dobiti tekme proti na-
zarskemu moštvu, ki je po njegovih besedah ze-
lo netipično.
SAMI NA VZHODNEM 
VRHU
Z zmago so Nazarčani sedaj sami na prvem 
mestu skupine vzhod. Po dveh domačih tek-
mah jih jutri čaka prvo gostovanje. Tokrat gre-
do v goste k Zagorju, ki je že tradicionalno ne-
ugoden nasprotnik.
Roman Mežnar
SMUČARKA TINA ROBNIK
Po dolgi rehabilitaciji željna tekmovanj
Tina Robnik si želi sezono brez 
poškodb. (Foto: osebni arhiv)
Jutri se z veleslalomom v avstrijskem Söld-
nu začenja nova smučarska sezona. Med ude-
leženkami prve tekme sezone bo tudi Tina Rob-
nik z Luč, ki je imela skozi lansko sezono status 
poškodovanke. Tina si predvsem želi, da bo to 
sezono začela in končala na smučeh, saj je ime-
la v preteklosti veliko težav s poškodbami, zara-
di katerih je bila okrnjena marsikatera sezona.
28-letna specialistka za veleslalom ima za sa-
bo dobre priprave. Z ekipo so se pripravljali v Ar-
gentini, kjer so imeli odlične razmere. V zadnjem 
obdobju trenirajo na avstrijskih ledenikih. 
VZTRAJA POŠKODBAM NAVKLJUB
Od poškodbe kolena je minilo leto in pol in 
počuti se dobro, predvsem je željna tekem. 
Verjame, da v svoji karieri še ni dosegla zgor-
nje meje, zato kljub poškodbam, ki jo pestijo od 
mladinskih vrst dalje, vztraja. Kakšni so občutki 
po prvi tekmi sezone, pa jo bomo povprašali po 
tekmi v Söldnu.
Štefka Sem
DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH ZA MLADINCE
Jan Bombek in Jernej Presečnik državna prvaka 
Ekipa mladincev do 20 let Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC je osvojila 
naslov državnega prvaka. (Fotodokumentacija kluba)
V Kranju je v soboto in nedeljo, 19. in 20. ok-
tobra, potekalo državno prvenstvo v smučar-
skih skokih za mladince do 18 in 20 let. Lju-
benski orli so ponovno dokazali, da pod vod-
stvom trenerja Miha Sušnika delajo odlično in 
so med najboljšimi mladinci v Sloveniji. Med 
mladinci do 20 let so fantje Smučarsko skakal-
nega kluba Ljubno ob Savinji BTC zasedli prva 
tri mesta, v kategoriji do 18. let pa so imeli zma-
govalca.
STOPNIČKE POSAMIČ IN EKIPNO
Državni prvak med mladinci do 20 let je pos-
tal Jan Bombek, drugo mesto je osvojil Žak Mo-
gel in tretje Jernej Presečnik. Ostali tekmoval-
ci so dosegli naslednje rezultate: 6. Lovro Vo-
dušek, 9. Gorazd Završnik, 14. Luka Robnik, 20. 
Karlo Vodušek, 38. Lenart Presečnik. Prva ekipa 
SSK Ljubno BTC je osvojila naslov ekipnega dr-
žavnega prvaka in druga ekipa 5. mesto.
MLADINCI DO 18 LET
V kategoriji mladinci do 18 let je naslov državne-
ga prvaka osvojil Jernej Presečnik, 8. mesto je os-
vojil Gorazd Završnik, 11. Karlo Vodušek in 29. Le-
nart Presečnik. Ekipa se je uvrstila na drugo mesto.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
26
Kronika, Šport, Pisma bralcev, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 ZAGORELO	V	ZALOGOVNIKU
Bočna: 14. oktobra ob 3.32 je v Bočni zagorelo v zalogovniku za 
sekance v kurilnici stanovanjske hiše. Gasilci PGD Bočna so manj-
ši požar pogasili, izpraznili zalogovnik in prezračili prostor.
•	 DOMA	KRŠIL	JAVNI	RED	IN	MIR
Mozirje: 18. oktobra so bili policisti PP Mozirje obveščeni o 
kršitvi javnega reda in miru v stanovanjski hiši v Mozirju. Opravlje-
na je bila intervencija. Javni red in mir je doma kršil vinjen moški, 
ki se ni umiril niti po prihodu policistov, zato so bila zoper njega 
uporabljena prisilna sredstva. Odrejeno mu je bilo pridržanje do 
streznitve in izdan plačilni nalog.
•	 OBOLELI	OSEBI	S	HELIKOPTERJEMA	PREPELJALI	V	UKC	
         LJUBLJANA
Nazarje: 19. oktobra ob 14.40 je posadka helikopterja Sloven-
ske vojske (SV) z dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske 
pomoči (NMP) na Brniku iz Nazarij prepeljala obolelo osebo v UKC 
Ljubljana. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj pristanka heli-
kopterja in nudili pomoč reševalcem pri prenosu obolele osebe. 
Luče: 19. oktobra ob 14.08 so v Lučah gasilci PGD Luče oboleli 
osebi nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev NMP Velenje, ki so 
osebo na kraju oskrbeli in pripravili za transport s helikopterjem. 
V UKC Ljubljana je obolelo osebo nato s helikopterjem prepeljala 
posadka helikopterja SV z dežurno ekipo helikopterske nujne me-
dicinske pomoči iz Maribora.
Beseda o nekdanjem sokrajanu Mozirja, g. Sandiju, kot 
znamenitem zgornjesavinjskem narodopiscu - o mojih 
dolgoletnih doživetjih z njim v istem kraju
Spoštovani!
Ko me ljudje sprašujejo, prijate-
lji, prijateljice, bivši kolegi in neka-
teri sokrajani, so občani ter drugi 
Zgornje Savinjčani, ko se je dopol-
nilo življenje gospodu Aleksandru - 
Sandiju Videčniku, kaj, da se nisem 
nič oglasil s kakšno besedo v na-
šem časopisu Savinjskih novicah 
Nazarje in kdaj da se bom o njem 
kot svojem bivšem sokrajanu, so 
občanu in tukajšnjem narodopis-
cu, kot sem se npr. ko so preminili 
znameniti: slikar Jaki iz Nazarij, Sa-
vinjčan kot pisec in novinar iz Gor-
njega grada in pred let pedagogi-
nja in ljubiteljska slikarka ga. Zu-
panova iz Mozirja, sem vsem tem 
radovednim na kratko o tem od-
govoril, da vsak zakaj ima pač tu-
di svoj zato. No, seveda, da sem tu-
di o njem nekaj malega, zgoščeno, 
kot sem ga osebno doživljal, napi-
sal v stilu kot to zadnje čase poč-
nem - v kratki pesmici z naslovom: 
SANDI (pesem z inicialkami na nje-
(Foto: IS)
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Mozirjanke po dveh krogih še 
brez točk
Mozirske odbojkarice, ki jih v 
novi prvoligaški sezoni vodi Tomaž 
Pisnik, imajo za sabo odigrani dve 
koli. Obe srečanji so odigrale na 
parketu domače Športne dvorane 
Mozirje, a kljub temu doživele dva 
gladka poraza.
NOV STRATEG SE SPOZNAVA Z 
EKIPO
Danijela Habjana je na klopi član-
ske ekipe OK Mozirje letos zamenjal 
nov strateg. Pisnik se z ekipo, ki je 
zamenjala par članic, šele dobro 
spoznava in v dekletih odkriva po-
manjkljivosti pri igri, ki bi jih velja-
lo odpraviti. Prav tako spoznava nji-
hove prednosti, ki so potrebne nad-
gradnje, ki bo prinesla zmage. 
PORAZ PROTI PTUJU 
V prvih dveh kolih so se sreča-
le z močnimi nasprotnicami, ki jim 
domala niso pustile dihati in so 
jih nadigrale v vseh elementih ig-
re. V okviru prvega kola prvenstva 
2019/20 so gostile ekipo s Ptuja. 
Začetek je bil za domače igral-
ke obetaven, saj so ves čas diha-
le gostjam za ovratnik in držale pri-
ključek. V prvem setu so tako do-
segle 23 točk. V drugem so Ptu-
jčanke z lahkoto dosegale točke. 
Na začetku tretjega seta je bilo na-
pak domačink manj, boljša je bila 
tudi igra na mreži, a proti motivira-
nim gostjam še vedno preslaba. Na 
koncu so Mozirjanke zbrale 16 točk 
in izgubile s 3:0 v setih.
TUDI PROTI KRIMU PORAZ S 3:0
To soboto so v Mozirje pripo-
tovale igralke Krima iz Ljubljane. 
Slednje so bile velike favoritinje, v 
očeh mnogih tudi najboljša ekipa 
letošnjega prvenstva in najverje-
tnejše zmagovalke 1. b lige. 
Kljub temu so Mozirjanke dob-
ro začele srečanje. Na mreži so 
prestregle par odličnih žog. Lju-
bljančanke so odlično servirale, 
zato so domačinke veliko moči po-
rabile za sprejem, za organizaci-
jo napada pa so bile potem takšne 
žoge preslabe. To so gostje dobro 
izkoriščale in več kot odlično zabi-
jale iz druge vrste. Domači blok je 
deloval zelo slabo, zato so gostu-
joče igralke pridno nabirale točke. 
Prvi set se je končal za Krim na 
-17. Drugi set je prinesel bistveno 
boljšo igro domačih igralk. V prid 
temu govori končni rezultat 29:27, 
zopet za gostujoče, a bi lahko bilo 
tudi obratno. V tretjem setu je Mo-
zirjankam zmanjkalo moči in dlje 
kot do -15 niso prišle. Torej še en 
poraz s 3:0 v setih.
To soboto se Mozirjanke odprav-
ljajo v Ljutomer, kjer se pričaku-
je precej boljši izid od dosedanjih 
dveh.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 27
Pisma bralcev, Zahvale
Veš, da je vse tako, kot je bilo.
V vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših,
da, celo v sanjah,
le da korak se tvoj nič več ne sliši.
V SPOMIN
23. oktobra je minilo deset let, odkar nam je kruta usoda 
vzela našo drago
Veroniko ŽUNTAR
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, ji prižigate sveče in se je kakor-
koli spominjate.
Vsi njeni
govo ime). Seveda, ker je ta zapi-
sana čisto realistično brez olepše-
valnih ponaredkov, je vprašljivo, če 
jo boste priobčili - objavili v našem 
časniku. To je naslednje, kot sledi 
spodaj:
»SANDI: (post factum) – pesem z 
inicialkami na ime« -
- Sandi, g. Videčnik, sokrajan, 
Mozirjan, v matični knjigi z vpisom: 
častni občan, mi je bil nad 1/2 sto-
letja so občan. Oba sva si tu v Mo-
zirju družinski hiši ustvarila in tu z 
družinama domovala. 
- Aktivno delovno, sva vsak po 
svoje delovala. O svetovnem nazo-
ru, sva si dokaj vsak sebi bila. Ko je 
g. Sandi urednik Savinjskih novic 
Nazarje bil, me je miličnika inter-
vjuval, sem tudi povedal, da je moj 
brat Ivan invalid iz bitke v NOB, je 
zapisal, a potem ni nič objavil.
- Na to se kasneje, v par deset 
letih še dvakrat najin intervju po-
govor ponovi, ko sem inšpektor bil, 
ljubiteljsko pa risal, slikal in to raz-
stavljal, on je o narodopisju doline 
pisal, me je spet o risanju, slikanju 
in teh stvaritvah javnem nastopa-
nju, intervjuval, a spet nič od te-
ga ni objavil, če prav sem mu med 
drugim tudi še o sinu Igorju, milič-
niku, ki je v osamosvajanju Slove-
nije, v ognjeni bitki v Trzinu pri Lju-
bljani bil, povedal, a spet ni, g. San-
di, nič objavil.
- Dokumentirano, ko sem nad 
35 samostojnih lik. razstav s svo-
jimi slikami, v blažitev stisk ljudi in 
živali - v dobrodelnost namenil, o 
čemer so številni tiskani javni me-
diji po Sloveniji, tudi naš, poroča-
li, a se g. Sandi prav na nobeni ni 
zglasil, jo ne obiskal, da bi jo vsaj 
videl kaj tam je. 
- Izpred nekaj let nazaj, sva g. 
Sandija tudi na njegovem domu z 
mojo ženo obiskala, mu o I. Usta-
novnem mednarodnem taboru li-
kovnih naivcev v Sloveniji, fotogra-
fijo izpred 50 let, izročila,- (ker je v 
to nas bralce vabil- za objave v Sa-
vinjskih novicah), a tudi to ni v obja-
vo dal.« Sedanji izdajatelj in odgo-
vorni urednik, mag. g. Franci Kotnik 
pa je to kar postoril, ko sem mu ta 
foto spomin kasneje poslal, izročil. 
Tako torej razgaljam vsem rado-
vednim o tem, moj skop odgovor: 
da vsak zakaj ima svoj zato. Lep 
pozdrav vsem, še posebno tistim, 
ki ste me o tem spraševali, oz. že-
leli moj odgovor.
Vlado Parežnik
Levstikova 9
Mozirje
ZAHVALA
Na pragu 85 let nas je nenadoma zapustil naš 
Ivan JERAJ
z Rečice ob Savinji 111
Žalujoči se zahvaljujemo vsem, ki ste ga 14. oktobra 2019 pospre-
mili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sve-
če in darove za sv. maše. Iskrena hvala g. župniku Zagorcu za darova-
no pogrebno mašo, g. Grudniku za besede slovesa, ge. Urški in nje-
nim domačim ter g. Pahovniku za pomoč pri pogrebu. Hvala pogreb-
ni službi Morana za vso organizacijo in izvedbo pogreba (pevci, tro-
bentač) ter njen spoštljiv odnos in hvala članom PGD Rečica ob Savi-
nji, ki so ga spremljali do poslednjega doma. 
Še zlasti se zahvaljujemo reševalcem reševalne postaje Mozirje in 
Velenje pod vodstvom dr. Planka za takojšen odziv in njihov trud, da 
bi pokojni še videl luč sveta, a jim kljub naporu to žal ni uspelo.
Še enkrat neizmerna hvala vsem in vsakemu posebej! 
Žalujoči vsi njegovi
Vidim tvoj obraz,
slišim tvoj glas.
Še korak mi je znan,
ko sprašujem zaman …
Zakaj te več ni?
Le spomin še živi …
 V SPOMIN
Dne 29. 10. 2019 bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil
Stanislav PAHIČ
z Ljubnega ob Savinji
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate 
v lepem spominu.
Mojca z družino
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
28
Za razvedrilo
NAPRAVA ZA PRESEK PROBLEMOV IN ISKANJE REŠITEV
Vaščani Kot so županu občine Nazarje ob njegovem osebnem 
prazniku podarili napravo za presek problemov in iskanje rešitev. 
Krajan Prihove Cveto Strožič (v sredini) ob otvoritvi ceste v Ko-
te: »Dragi župan, za lažje reševanje problemov, takšnih, kot smo jih 
imeli mi, preden smo dobili asfalt, ti podarjamo napravo za presek 
problemov. S sekiro prereži, s tekočino premaži.«
Župan Matej Pečovnik: »Tekočino bom raje razdelil med tiste, 
ki povzročajo probleme. Morda bodo ob tem dobili idejo, kako jih s 
strpnim dogovarjanjem rešiti.«
SLOVENSKI VINARJI PREMAGALI AVSTRIJSKE
Manj znano je, da je še zelo aktiven upokojeni komentator TV Slo-
venija Ivo Milovanovič iz Kolovrata mentor skupini bodočih špor-
tnih novinarjev, voditeljev in komentatorjev. Pred dnevi je na ko-
mentatorskem mestu v Domžalah »dobil« fuzbalsko tekmo sloven-
ske vinske reprezentance proti avstrijskim vinarjem s 3:0. Selektor 
Danilo Steyer je tako že četrtič nazdravil s penino iz lastne kleti v 
Plitvici, Ivo pa je pomenljivo namignil strokovni sodelavki Tamari 
Mavsar, rokometašici RK Krim: »Vidiš, tako se to dela!«
ZALEGLO JE
Prizadevna članica prireditvenega odbora tradicionalnega Le-
nartovega sejma je tudi letos opravljala več funkcij in del hkrati. Ka-
mor si pogledal, evo ti predstavnice za stike z javnostjo urada za tr-
ške pravice. Čeprav je trški redar in prometnik vprežne konjenice 
Marko Koren, p. d. Kramarjev s spodnjega trga, vzbujal strahospo-
štovanje do prišlekov, mu je lenartova pooblaščenka »Marija poma-
gaj Šukalo« v petih točkah zabičala, kako naj obvlada hud prometni 
naval na prav posebnem rečiškem krožišču. Zaleglo je!
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 29
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
STVARNA LITERATURA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Jean-Baptiste Malet: 
Gnilo rdeče
Knjiga, ki se bere kot kriminal-
ka, je plod resne mednarodne 
raziskave o paradižniku. Napisal 
jo je vrhunski raziskovalni novi-
nar Jean-Baptiste Malet in zanjo 
prejel najvišje francosko prizna-
nje na področju novinarstva za 
leto 2018. Že dolgo je znano, da 
prehrambna industrija ustvar-
ja izjemne dobičke, manj je lju-
dem znano, kaj sploh dobimo na 
krožnik. 
V knjigi sledimo poti paradižni-
kove mezge na trgovske police. 
Ta pot je tlakovana z lahkim zas-
lužkom, prevarami in organizira-
nim kriminalom. Avtor je v dveh le-
tih raziskovanj rekonstruiral dobič-
konosno proizvodno verigo indu-
strijskega paradižnika in v veliki 
meri razkril laži globalizacije.
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
30
Petek,
25. oktober
ob 10.00. Grad Vrbovec v Nazarjah
Brezplačna delavnica Samozaposlovanje, 
ustanovitev podjetja
ob 10.30. Ob spomeniku padlim v Gornjem Gradu
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 10.30. Ob spomeniku padlim v Lučah
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 11.00. Ob spomeniku padlim v Šmartnem ob Dreti
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 11.00. Ob spomeniku padlim pred domom kulture v 
Nazarjah
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 11.30. Ob spomeniku padlim na Rečici ob Savinji
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 12.00. Ob spomeniku pri kulturnem domu na 
Ljubnem ob Savinji
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
ob 19.00. Dom kulture Nazarje
1. tradicionalni koncert vokalnega benda 
Tona vokala (vstop brezplačen)
Sobota,
26. oktober
ob  9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne otroške ustvarjalnice
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Abonmajska predstava Vrv
Nedelja,
27 . oktober
ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Slovan B (U-15)
 
Ponedeljek,
28. oktober
ob 10.00. Grad Vrbovec v Nazarjah
Brezplačna delavnica Samozaposlovanje, 
ustanovitev podjetja
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predstavitev »Arcnije« za bolezni sodobnega časa
Torek,
29. oktober
ob 10.00. Grad Vrbovec v Nazarjah
Brezplačna delavnica Samozaposlovanje, 
ustanovitev podjetja
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Gasilski dom Mozirje
Predavanje Irene Volk Zdrava prehrana
Sreda,
30. oktober
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
31. oktober
ob 9.00. Ob spomeniku padlim v Mozirju
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Občina Mozirje objavlja javno zbiranje ponudb za odprodajo tro-
sobnega stanovanja v 3. etaži večstanovanjskega objekta na naslo-
vu Savinjska cesta 22 v Mozirju v skupni velikosti 78 m2. Izklicna cena 
znaša 69.200 €. Pogoji razpisna so objavljeni na spletni strani Občine 
Mozirje https://mozirje.si/category/javni-razpisi/.  
Mozirje, dne 23. 10. 2019    
Občina Mozirje
OBVESTILO
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, 
različnih tež, Andrejeva kmetija; 
gsm 031/509-061.
Prodam prašiče, najboljše mesna-
te pasme za dopitanje ali zakol. Fi-
šar; gsm 041/619-372.
Prodam ovna jso z rodovnikom; 
gsm 070/753-436.
Prodam kozla, mlečne pasme; gsm 
040/512-111.
Prodam ciko, brejo 5 mesecev; 
gsm 041/556-746.
Prodam 2 bikca LIM in LIM/LS, sta-
ra 4 mesece, in teličko LIM, staro 6 
mesecev; gsm 041/466-720.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim telice, krave za zakol ali na-
daljnjo rejo, in prodamo prašiče do 
200 kg; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke, bikce nad 100 kg; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodamo hlevski gnoj, možna do-
stava; gsm 041/827-658.
Prodam hladilnico za meso; gsm 
040/692-120.
Drva suha, bukev, gaber, metrske 
klaftre, suha 1 leto, možen razrez na 
kratko in prevoz; gsm 031/585-735.
Vrata za hladilnico, rosfraj, pro-
dam; gsm 031/585-735.
Prodam okrogla bukova drva in su-
ha mešana; gsm 070/689-070.
Prodam cepljena bukova drva v 
paleti, dolžine 33 cm. Možna dosta-
va; gsm 040/430-080.
Šipek zmlet in posušen, prodam; 
gsm 030/914-992.
Prodam mlekovod alfa-laval duo-
vac, 3 molzne enote, 35 m pocin-
kanih cevi, priklopi za 18 molznic, 
cena 1.850 eur; gsm 031/466-550.
Prodam jogi dormeo, 160 x 200, ce-
na 90 eur, in jogi dolar, kot nov, na-
rejen po naročilu, 2 kom., 80 x 200, 
cena 100 eur/kom.; gsm 041/265-511.
Prodam krmni krompir 500 kg, mo-
žna dostava; gsm 031/821-129.
Prodam fižol sivček in česen, pride-
lan čisto naravno; gsm 070/439-445.
Prodam gospodinjske aparate grun-
dig, koritakt grill, gg 5040, toaster 
ta 5040, staddmixer sm 5040; gsm 
041/821-826.
Prodam rabljeno peč na olje sime, 
33,4 kW, z gorilcem lamborghini, za 
69 eur; gsm 031/642-353.
VOZILA
Oddam fiat punto, sive barve, z leve 
strani karamboliran; gsm 041/838-
680.
Traktor hurliman, 115 KM, l. 1994, z 
vso možno dodatno opremo, pro-
dam; gsm 051/346-768.
Kupim traktor od 40 do 80 KS, v 
dobrem ali slabem stanju; gsm 
030/419-790.
NEPREMIČNINE
Oddam sobe v najem za delavce (9 
postelj) in oddam garsonjero (Lo-
ke pri Mozirju); gsm 041/280-005.
Prodam znotraj popolnoma ob-
novljeno hišo v Nazarjah. Ce-
na po ogledu po dogovoru; gsm 
040/692-120.
Osebi ali dvema oddam opremlje-
no stanovanje v okolici Mozirja; 
gsm 051/620-598.
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019 31
Oglasi
Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2019
32
Oglasi