fit. 4-7. V Gorici, v soboto dne 13. junija 1908. _______Letnik X. Izhaja TBak torek in soboto ob 4. uri popohidne. Ako pale na ta dneva praxnik icide dan prej ob 6. zveöer. Staue po poätiprejpman ali v Gorici na dom pnliljan celoletno 10 K, polletno 5 K ia fetrtletno 2-50 K. Prodaja aeyGorici v to- bakaman Schwarz t Šolakih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijeyem tekališČu po 8 «in. el IK 111 A UredniStvo in upravniätvo «e nahajata t «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoriti na uredniStTO, oglaie in naročnino pa na upravniätvo »Gorice*. Oglasi le računijo po petit- Tratah in licer ako ie iiskajt 1-krat po 14 tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ic Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. __________________________________________! Izdajatelj in odgovorni urednik Anton bavear. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). „Edinosf" in nje za- veznišfvo. Rdkli 8mo, da bo istrski Slovan še preklinjal bodočnost, v katero ga je toli neprevidno, lehkomišljeno, otročje-poli- tično pehnila v r)Ediri*OBÜ" bahaško ns- hvalisena slcvansfca delegacija. IstrBki „SlcTenčev" dopier ik izraža, kakor emo zadDJič Bporočali, mnenje, da s© uaodne pctledice trga rifcrmnega izdelka ne dajo zd»j še mtL-jutM-aiuniti. „Veliko delo" „Edino&tinih" xelikih „državnikov" rszkaže še le prihodnjoBt. Da se je pa to v slovenskih časnikih tako malo na- g!«ialo in Bploh o nesrečnem rfformnem komprcmisu tako malo pisalo, je ibkati po našera mo en ja vzroka: 1.) v poaebnih . strskih slovanskih političnih odnošajib, 2.) T „Ed'nostJnem" liberalnem Btran- karstva. Iatrski seljak je žo toliko probnjen da se zaveda svoje flovanske narcdnosti, da daje v veliki večini pri volitvah svoje glasove svojim ljadem; a v političnem življeja je še pravi novintc. Poslediea tfnn je, da slovanska I*tra ne pozna še narcdnih fetrank. In to je v tej rasi pmdi za „E-iinopt" i.sjveča sreča. De- nimo, da ekgistnjete v Istri dve narcdni stranki, da je večini sedanje ,.Edinostine" istreke delegscije nasprctna «tranka li- beralnli, torej tako » g esivns, vtho- mentna in nasiina ktkcr naša goriška „liberalna" in ž ojo zdražena „Edinost", potem bi bila „Edinoet" videla kak silni vihar, kak huronski krik bi bil naatal zoper Djo in njeno deleggcijn, pctem bi bila slišala, kako bi bilo pokalo, in ču- Lila, kako bi bilo po njej padalo! To bi bila goDja se drngačra, kakor jo je vpri- zorila ona zoper našo goriško vol. le- formo; kajti bila bi opravičen», bila bi osnovana, ne bilo bi ji treba pomagati si a prozorno 8( fisterijo, kakor si je mo- raia ona — „Edinost* nasproli naši vol, refoimi, in „Edinost" bi ne bila imela tako lahke naloge kct mi v nspešni za- vrnitvi vaeh nasprotnih nepremišljenih na8kokov na nai vol. red. „Edinost" bi bila že a priori obsojena k žalostn olcgi, v kat"iro jo jo prisilila ie le našs vrlo 'u^peia obramba goriške rtfjrme k — molkn! ReklV^pjo dalje, da je prišlo ˇ tej pravdi. «fidinpsU'" na dobro tadi Dje li- beralno ^aakarstvo. Da je pobegoila „EiinoBt^ 6čitno v liberalni tabor, to kaže dovolj ta n&ša pravda, če bi ne bilo nič dingih dckazotr, katerih je ne- broj. Pod EcdeDJim la&tništvom je začela kar očito kazati s\oje liberalne rožičke, katere bo morali prej njeni liberalni aredniki prikrifati. Nevarnost, v kateri je bil goriški liberalizem v cčigled pred- stoječim državnim in deželnim volitvam, jo je prißilila, da je vrgla kar čez noč nads trankarsko krinko rez obraz. Ear je n Edinosl" od takrot vse ßtorila v pod- piranje goriški pojeraajcči (glej „Rdeči P rapor" in „Delaveki List" !) „liberalni" in ˇ nasprotovanje oaši Slov. L;adski Strank', to je unicum ? nmešavaDJu ßlov. časDika v domače boje drnge de- žele. Dcčim je hEüuostu pred sedaojim lastniltvom m&räikedaj prišla v nav- hkrižje s ^Scčo" in postüa „Gorico" prccfj ca miro, je sedanji nje lastnik to vse prekcpicni1. Zcper kranjfike libe- ralce in rjih organ „S!ov. Narod" najde „Edinost" ie kako grajalno beBedoT zoper goriške liberalce in „Soio" no- bene. Res je, da lib. „Kran;cev" ne graja iz principa, »mpai zaradi njih ne- Tcdne politike, a če bi imela „Eiinosl" v s\ojcm prcgrsnsn rea tUto narodno poštenopf, kakor jo lazobesa otročjim političnim zijalom, če bi bila blaginja narodn prvo in volja lsbtnika drago, bi morala ravnati ravoo narobe. VodBtTU kranjskih libera!cev se menda ne da cčit&ti poEebna zaseboa dobičkarijp, a kfcko globoko tiči v tern blatu in t tem gDoju Tcdttvo gcriikih liberafcev, to je najbclj \ercdofctoJDO razkrinkal v ^Rde- čcm Prapcrn" dr. Tom», earn netvaritelj naše „liberalneu in njen dolgoletni tc- ditelj. In da ni dr. Tuma v ttm rezkri- vanjn liberalnega „rodoljubja" ničesar pietirafal, pač pa gotovo še msrsikaj ztDDtkal, si lt hko mislimo; bsj je moi menda gam najbolje cntil, da maba tad: po samem sebi. Pričakovati, menimo pač ne mere, da ma bode javnest ter- jels, da je pripravü liberalni gnjilobi izprijenosti in korapeiji rodovilna Us, pa da je bil že takrat po STOJem miiljenjn — sccalni demokrat. Smešno! Kar je ob političnem razkola zaseja), storil je kot priatni liberalec, Tedel je dobro, na kakih tkh aspeva liberalni „švindel"; ali le na aapeha 86 je zmctil; libejAiaa^ setva ma ni dozorela v absoicJPDO nmd-# vlado nad Slovenci na Goriä/eb, \^b>^ genij je obfaroval naä nared nberalne koropeije, ki se ni mogla ugnjezditi raed maso našega naroda. Mož kida zdaj gnoj , iz hle*a liberalnega vodstva le površno, • toliko, da dokaže svojim novim pri- i atašem, da ni več li beralec; kar bi b.Io ' več, bilo bi zanj nezdraro. Mislimo si labko, koliko libeiala h lopoiščin ostane še nerazkritih! Vprašamo, ali bi ne bila | prava areča za naš goriiki narod, da bi ! taka stranka izginila iz njega srede ? In da ni, je ranogo pripomogla „Edinoat". Eako? je pač vsakomn izza minnlih ; voliter, osobito državnozborskih dovolj ? ' spomina. Zaapanj^, katero je naša „li- bt ralna" in poaebco „Sočau med ljnd- 8tTom T obče izgabila, je „Edinost" s krdditom svojega do tedaj skrbno hli- njenega nadstrankarstva aspeäna dostav- lji la. la da bi se to ne zaslotilo kot pcmoč amirajočema goriskeau libera- li-mo, je ^Sočo" in nje Btranko osten- ttiivno ignorirala, na&topala z najrečjo zagrizlo8tjo in aeveda tndi lažjc, proti t\sši stranki, a ne kot nasprotnici libe- raiizma, ampaK nie aianj kut Lasprotoic; naše narndnosti. Ratno tako je dr. Gre- gorin nastopal kot „neodvisni kandidat", kakor da bi ne bil z naäi liberalci in s flSočo" v nobeni dotiki; in da bi naše Jjadstvo še bolj oslepü, si je nadel pri državnozborBki volitvi celo krinko „pro- tikandidata" „Sočinemu" kandidato! In „Soča" ki je proti našema kandidata tako divjala, ni ^Elinostintgu" „proti- kandidata" niti omenila. No, seveda, bila je to dogovorjena komedija, infamno preračanjena in podlo grdieča na neraz- sodnost priprostega ljudstva. ; S tem je prestala „Edincst" pred ! slovenskimi liberalnimi časniki novicijal za Tstop v njih družbo. S tem si je za- gotoviia liberalno brambo in podporo, kadar koli jo bode potrebovala. la po- trebovala jo je prav zdcj, v zadrcgi, w kttero jo je spravila istrska rtsjrms. Ves 8'ovenBki avet vp, da je na- žcnrn liberalnema časDiksret^a n»j izdat- nejše orožje in sredstvo v zakrivan^a liberalizma za narodnoet: kričanjp, ro- potanje, bobnanjp, raisajeDJe, divjanje, Sttloh — „narodno" žarlatanstvc. Ako se TOAre dati kakema malenkostnema libe- raiDfmn DBptbn naredne lice, cbesijo ga z velikim ropetom na veliki zvon in razbobnajo ga z velikim bebnom, ki od- meva po vetb überalnih liatih in ii&tičib. Če pa rcdcljnbi, ki niso liberalci, sto- pijo v javnott z djanjem, ki naj bode ie tolike veljave in korieti za narod, zamo.'ci je dcm&ri liberalni list in na ta migljaj po iirni Sloveniji, vse, kar literalno piše. (Primeri nGtegorčičer Dom" !) Enaka nsoda in sre^a je dole- tela tadi našo in istrsko dež. rtformo. 0 naäi to', rtformi niso vedeii naäi li- beralci začetka k»j reči, , Edinost" je je ! celo T dopi&n z Goriikega pohvalila ; ali konüaj je izšla liberalna parola: Goriško vo). rfformo je izkoristiti preti „kleri- [ kalcem" 1 — zagnala se je vanjo „Soča" : in za njo ktkcr na komando kEdinosta, : .Narcd" in drngi liberalno časnikarski Dii minornm gentium. Ravno tako, a t naeprctc(m zmi&la, se je 'zrocila libe- ; ralci javeceti istr&ka rtferma. ,Edincst" ; ji je že naprej preludirala s elavospevi, 1 in s tem ji ie bila ztgotovljena „glorija" že davnc pied pcrodca>, tadi v elačaja, da bi büa prišla oa stet v veljavi ie večje pckveke kct je. In kar širom alor. zemlje liberalno ieze in grede, to je po avoj h lifctih in lističih tako „dobro" in- fcimrano, da vidi že R:zzi-je in Bar- ' toli-je, kako bedo pred slovan&ko istr. delfgtcijo na kden;h klcčali ! To so sadevi, katere redi liberalno zateznistvo .Edino&ti", in na katerih 1 inca ona največje dopadenje. i Dopisi. J Iz Medane. — Na binkoštno ! nedeljo zvečer je zadel gespo Jožefj Zacchiati v Medani, soprogo g.-žnpana in velepoEestnika Ant. Zaccbiati mrtvoad Drngi dan ob \'A popoldne se je že v LISTEK. Simon Čregorčič: Poezije IV. (Venceslav Bele). In kaj ie njfgovo največje veselje, N ma je plačilo in po^rac lo za trad ? »— iiko yoroci moj srcui vulkiin za dorn vas in narod o^roje, za narod moj nisem tu j»orel zaman, vaš žar ga bo grel najtoplejc«. • (Mojo pesiiii. SLr. 3.) Ko vidi svoj bedni narod od tajcev ieptan, zatiran, — reven, poln ran, moii zanj k GoBpoda: »Ja/, küconi: v-ljarna sabaktani V« Ti klikni: »Rod slovcnski, vstani!« (.,Uma sabaktani ?" Str. 10.) A njegova ijabezen ni ozkoaröna, ~~ ona sili čez tesne meje male domo- vine — Slovenije ;• on ljubi vbo svoje brate, trpi z njimi vsemi, toöastvaje z njimi. Ko zre vnebovpijoče krivice, ki jih trpijo Poijaki, kliče vladarjn velike RuBije: ,,Oj, beli Ca.-, »e trpi tega Ti nikar! Pravico vso T i d;ij Poljakom...! Tvoj ded jo bil Osvob od i telj, T i b o š •/. a t i r a n c o v R c š i toIj !li (Carju Nikohiju. Str. 85.) Ko gieda Hrvate, ki jih zatira „hrvatski-nthrvat&ki ban", ki greši nad njimi v imenn vladarjevem, kliče vl&- darja samega, na pričo in pomoe. (Za Hrvate — naäe brate. Str. 163.) V veliki Ijabezni, s katero Ijabi vse bratske narode, gn neskončno buli nji- hova ncedinoet in nesloga in v boleatni, eaikastičn; ironiji pravi tnjeem da : ,,— stare lsla\re ini rojeuci očeta Krona sino učonci: pri iKis — brata brat, Slovan Slovana rad . bi hil.ro sani zatrl!" (Kronovi ucenci. Str. 83.) Nič čadnega toraj, — če smo m r t v i, — če smo v groba po taji ha- dobi in lastni krivdi ! Vendar pesnik že sliši glas an gel ja — buditelja, ki iiam kliče : „Slovanski rod, na dan, na dan, teplani narod — velikan, na dan, na dan 1" (Na dan ! Str, 4.) „Njegove misli noBijo pečat tiste zemlje, ki so jo njegovi očetje razorali, in d o m o 1 j n b j e je nasilnejai in naj- izrazitejši motif njegove pcsmi\ (Fr. Terseglav.) Iz t(h poezij najrazličnejšega da- tama je jasno razvidno, kako se je raz- vijalo to domoljnbje, kako so je iirila ta | ljubezen, kako je rastla in zaobjemala i več in vef. ! • Ljabil je rodno grade, — domačo tas, — Vrsno in Krn, — po njih je - vzljnbil vso domovino. — vso Sloveaijo, j vzljubil je vse brate po materi domo- ] vini ; — vzljubil pa je tudi matere Slo- 1 venije mater Slavo, — postal je Slovan \ z dnSo in sreena. — Ta njegova Ijabezen \ ni prazna, vsesloTanska idealna sanjarija, | — porojena je iz sočntja ia asmiljenja ' polnega srea, in iz nežnega, rahločutnega in dovz(tnegp. Te pesmi so vsklik mehkega, ob- dutljivega sre», ki vidi krivico in trplje- nje, — ki kliče na pomoö pravico in nsmil^eDJe. A njegova ljnbezen ni tako'ome- jenn, pesnik ni samo Slovenec, on ni samo Slovan, on je — ölovek. — Z jec, žapnik v Mirna, na račaa astanovnine 100 E. — Z\ „Gregoröiöev Dom": Mate- jevič 40 K; Fran Čibej, pisarniäki vodja 20 K; Hraoilnica in posojilnica v St. Petra 100 K. Srčaa hvala! Za Gregoröiöev spomenik G<)lJ3ka po83jiluici 50 K; nadaSitelj I. ! Balič 10 E. „Slov. dijaikizvezi" j so darovali: Neimenovan 40 K, Earol J Toroi, veleposestnik v Medani 20 K; Fr. Orešec, voditelj c. kr. pripravnice v Go- rici 10 ,E, Ladovik Eamsr, Žapnik v Biljani 6 E, Filip Abrara, vikar v Pli- skovici 5 E, Hmrik Črnigoj, vik&r v Likavca 4 E, N. N. 4 E, Peter Ufsič, po888tnik v Mirnu 3 E, Fraße Šfiligoj, j velepo8*8tnik in Alojzij Šic, grašč. ekon., j oba iz Biljane, po 2 K; Fraac Farlan, j posestnik, Vt-I. Ž^blje in Ivan Boštjanič. : poitar v Bljani po 1 E. Dalje v knjigah so prispevali: Ivan Vidmar, dekan v Bovca, Anton Rsjec, žapan v Šabreljah, Jjsip GDdaič, kaplan j v Volcah, Iran Wulf, sholastik v Gorici, [ Leopold Pdvlin, nadačitelj v Sovodajah, j Neimenovana oseba po Batkoviča,%Bral- I no draštvo" v Vel. Ž^bljsh in Franck hančič, Rad. Eodeljs, Mart. Gamišček, Ant. Tinta, If. Podbrščer, vsi iz Daskelj. Srčna hvaia! Rojaki posnemajte ! Novice. 0 bojkotu listi ne bodo smeli več pisati. V petek je poklical policijski načelnik dr. C a s a p i c- c o 1 a odgovorne urednike vseh listov ter jim naznanil, da bo za- plenjen vsak list, ki bi kaj pisal o BOJKOTU, bodisi direktno ali indirektno. Narodna dirka propovcdana. — C. kr. namestaik je prepovedal oarodno kolesarsko dirko. S tern je povzročena kolesarskema dra$tva velikanska ikoda. Morebiti bo gospod namestnik povrnil škodo. Ravnokar smo doznali, da se dirka odnene na September! KomediJA pod loucein. — Znano nam je, da se je gospod voditelj okr. glavarstra grof A 11 e m s v Trstn prj namestniku posvetoval, predno je izdal dovoljenje, da se vrii narodna dirka. Takoj drngi dan pa je namestnik sain prepovedal dirko. A'i se je gospod na. mestnik čez noč premialil, ali pa so nanj aplivali možje iz goriškega mestae^a sveta kakor n. pr. P i n a v č i f. Če se je gospod namestnik dal pregovoriti od ta- kih ljudi, potem naj bo tadi on odgovo- ren za vse posledice ! Vedne pritožbe sliäimo o počas- nem poslovanja okrajnega glavar^tra y Gorici, posebno na oddelka za oddajanje koncesij. Nekje v goriški okolici čakata dva krfmarja na koncesijo že csem me- secev dan na dan ; a glavarstvo ne reee ne bev ne mev. Med tem si ta dva moža pomagata s tem, da točtta brez konce- sije, ne da bi proti teraa okr. glavaritvo kaj akrenilo. Nadaije! Eiako čaka zopet nekdo za koncesijo za prodajo jeBtvia tndi že približao toliko časa. Revež je bil že neštetokrat na glavarstva invedoo so ma obljubovali: Dragi teden ! Mož, ki je revež, čaka äe vedno na koncesijo, ki naj ma preskrbi kraha. Zopet v drngem slučaja čaka na konce^ijo že več mese- cev neki pek. Mož je založil v novo hiio veliko vsoto. Sedaj pa hiša stcji prazna, mož pa, ki ima vse potrebne zmožnoati za peka, ima to prijetao nalogo, da že več mesecev lepo mirno čaka pred svojo novo hiäo, da ma pošlje okr. glavarstvo koncesijo. Utegne se zgoditi, dabolahko ie par mesecev čakal na nradoe žiaieljna, ki ga tako skrbno goje na rlavnem ?,. kr. glavaratva v Gjrici na oddelka z& koncesije. Pa naj še kdo reče, da razai nänistri nimajo prav, ko zatrjajejö, kako naklonjeni so c. kr. nradi preprostema Ijndstvn. Dolžnosti slovenskega mladenicü. Na mladeniškemu ehoda v Ljatomera je imel dr. Erek govor o iastnostih sloven- skega mladeniča. Med dragim je dejal dr. Krek: „Tretja čednost slovenskega mb- deniča je, da ;//' nikomnr rad dolžan. Pred vsem v navadnem pomena. Slo- ven8ki mladeniö naj ne dela dolgov in če je že imp, naj gleda, da jih brž ko mogoče poravna. DragiČ pa v prenese- nem pomena. Če vidi al ovens ki mladenič, da deia kdokrivico njegovema stana ali narodo, naj tega ne gleda mirno, am- pak naj ma povrne „miloza dra go". Sf. pismo novega zakona si- cer pravi: Če te kdo vdari po enem licu, drži ma še drago. Ta izrek velja zu oaebno, ne pa vselej tudi za javno živ- S krasnimi, sočotja in Ijobezaipol- nimi besedami jih tolaži — in satn apa z njimi, — saj bi z radostjo amrl v nji- bovem naročja, — ko bi vzrl dan nji- hove sreče. — Iq tak dan tadi pride, — ker stari Bog äe živi; — „pravica mora priii, — pravici boie obveljaia". — Čs ne bodo zrii oni tistih lepših dni, — jih doživi pa njihov miajii rod : „Ce svot vam plačul ni trpljonja, če On (JJog) ni dal v a m zadoščenja, tiobi ga vaša k r i". (i)elavcem 3. Str. 155.) Ia od kje njegovo upanje na te bla- goslova polne dni? — Oi kje ßicer, če ne cd Boga in n;egove večne pravice! — In od kje ta Ijabszen, — ta naak Tseobčeljnbezni ? „— Jaz nc uOini iz sebe tako, to v e r a jo K r i s t a, to vera ljubeznijc sveta in čista, ki nam jo v tolažboje dalo neb o". (V obrambo XIV. Str. 141.) To je božanski naak Eristov : „Ljabi svojega bližnjega kakor sa- mega sebe 1" I a zakaj toži, zakaj nam slika s ta- kimi barvami revščino bednib in zatira- nih, — zakaj jo rise b tr.ko oatrimi po- tezami? — Eako to da se ne boji za- mere tisoöerih? — Zbaditi nana hoče soČntjp, resnično, dejansko sočatje : j.Tožoč le soüSutje vzbuditi želi, ne mrtvo sočuljc, sočutjo dojansko". (V obrambo XIV. Str. 140.) Eo gleda toliko krivice, ki se godi po svetn, -¦- v javaem in drozabssem življenja, ni nič čainfg), če dvigae bič in zamahne z njim, da zaskeli. ,.Moj Argus, — psov imol sem mnogo, a več še ,,bratov;' rie^o psov; pos slednji je zvršil nalogo, a ,,bratjes:?! To račun njihov !" (Odiscj Argusu. Sir, 146.) Eakor je občotil trpijenje sobratov, — tako je v potrojeni meri obeatil tadi Bvoje lastno — dvojni Job — trpin in plakajoči Jereuija. Nič čudnega, da so med njegovimi cveticami skriti tndi sršeni in gadi. (Srce — gnerdo, gredica. Str. 9.) Nič čadnega, če toži, da so ga na- pajali s pelinom in se veseli, da mn dobri prijatelji oslajajo ta grenak pelin, — bil je rahločatoega, mehkega, do- vzetnega srca. Ia koliko krivic se zgodi v javnem življenjn ! „Najvernejša jo pasja vera, za tron dobivava pa — gnoj !" (Odisej Argasu. Str. 147.) UJanostf, zveBtobe; zasluga ne vidi nihče, prezirajo jih — njihov fron je na knpu gaoja, — to je plačilo in odlika. Odlikovanja pa deli le črna noč ; obvisi, kamor aiačaJDO pade, — Ijadje se pa čadijo : „Olkod to njema?" — Eje so zasiage, — kje so dela, vredna pri- znaoja !" — Eaj treba vsega teg» 1 „Naa "mož" je pozno v krčmi bil. domov je šel v es c 1, srebrn utrinck je vlovil, na prsi ga pripol". (l'trinjajo se „zvozde':. Str. 11.) Pesnik »e uaiahko nasmehne tej ironiji modernega življenja in modraje dalje 8am v se zamiäljen: ,,Pač plcmstvo dati more car, ne da pa plemonitosti..." (Ivor. Sir. 161.) In T čem ob&toja plemenitost, mo- žatoBt? — Eakor vidi pesnik v sveta in v živ- ljenja muogo krivice, tako vidi tadi mnogo mož, ki so ma azori in aöitelji, ki jih časti in spoštaje, ki bo ma drag; in ljnbi, — ki so ljndje in celi mo ž j e. — Tem m o ž e m je posrecena cela vrsta prigodnic. To so možje, ki so delali ali pa še dalajo z vsemi močmi za narod, ki so ma posvetili svoje živ- Ijenje, ki ga v iirjem delokroga ali pa v samoti, od sveta skoro nepoznani, v ma- lem podpirajo in dvigajo in ma poms- gajo gmotno ali pa dnäevno. (0) snarti Stroaamayarjevi. Str. 57.) Enezo-nadškofa dr. Frančiška Sadeja. Str. 65. — Josipo. Gorapu Sir. 32. — Simona Raf^'jn.Str. 12. — Poetom: Prešeinn. S^ 92. - Josipn Stritarja. St. 62. Fr. Ks. Meskc. Str. 30. — Venec na grob Erilann. Str. 107. — Zaaöaj-trpin (Resmana) Str. 152. — Ivana Vesela. Str. 86. — Narodnema voditelju: Jineza Bleiwaiso. Str. 97. — Irana Vrhovnika. Str. 55. — Jjsipa Ma- ieri. Str. 111. — Andreja Jakšeta Str. 168.) Te peami rel\eksivnega značaja so polne zdrare, globoke Življenske filozofije- Jeklen značaj, — možato delo, vestno izpolnjevanje dolžnosti — to je deviza moža, — to ga vodi po pota življenja, to je njegovo najviäje oili- kovanje. (Dalje pride.) Ijenje. V javnosti, kadar segre z a obrambo lastne narodne all kmečkc časti, se j« vedao trfbirafnati po pratila : Če daš ti meni eno klo- futo, vrncm ti jih dve. 0 e k d o m i r- no t r pi klofato, škodajeBtem svojemu stann, oziroma s?o- j eiun naroda. Tako dr. Krek ! Pristavljamo željo, da Li ae vsi zaničevani Siovenci ravnali po tern nankn ! Pošta v Volčah. — Na požti v Volčah n1 *se v redo. Friložbe oböin- stva proti pošli so na dnevaem redo. De ajo Ijodem razne sikatore. Nekdo je do 19. aprila dobivai redno list „Gorica". Od ia^rat pa se delajo ntiroönika razne neväelDOsti. Lht dobira 3 do 4 dni pre- pozno. Par številk lisla so je kar vrnilo z opombo, da istega naročaika ni pod ätevilko, kakor je na naslovo, čeravno je naročnik list doslej vedno dobivai pod isto ätevilko. Naročnik nam je pisal ter rekel, „Gorice" že par številk ni dobil in da se z&radi taga liala odpovedaje. Naše npravništvo ma je piialo v zape- satenem pisma, da list se ma redno po- šilja in priložilo pismn tadi pasico, na katero "e pošta zapisala, da je adrasat nepoznan. Naš naročnik pa je dobil piamo od našega upravnišlva, ravno tako adreBirauo kakor list „Garica", čes $ dni odpečateno in rastrgano na oknu hiše. Omenjeno piano nana je naš na- ročnik vrnil. Dalje se. nam eporoča, da je neka vdova piaala 28. maja svojema sino piarao na Nemško z razločaira na- slorom. Vdova ,e Oakala dan na dan si- novega odgovora, ki bi bil za vdovo siino važen. Die 4. jaaija pa dobi vdova ravno isto pismo nazaj s pošto, češ, iia ni na- slov jasen. Pečat ua pisma kaže, da je piamo ležalo celih 6 dni na poiti v Volčeh. Tj ao reči, ktvterih sa ne mire trpeti. Boroo že poikrbeli, da se nvede red na \olčanski pošti. Fri občioskih volitvah v Volčah so sijajno zraagali pristaši S. L. S, — V tretjfin r«zre>da so na%i itneli okrog 50, na3protniki okrog 3t glasov. V II. in I. razredn Be nasprotniki niti prikazali niso. Slava in cast vrljm volivceoa! Sodoa obravnava proti lokov- škemu županu Winklerju se je vräüa te dni v Kanaln. Tožil ga je radi ža- Ijenja časti g. Iran Šuligoj. Prišlo je do poravnave, & katero se je žnpan Winkler zavezal pJaČati vse kazensko pra?dne stroške in 30 K globe v korist „Slov. kräc. eccialoi zvezi v Gjrici". Smrtaa kosa. — V So'kanuje omrl dne 10. t. ib. ob 2. in pol pop. g. Matija Kaffon, dolgoletni poatrežnik na. c. kr. deiki vadnici v Garici. Pjgreb je bil v petek. Naj v mim počiva ! Bistriški štrajk končan. V sredo popcldne je vodil državni in deželni po- slanec Gr&fenaaer delarsko depntacijo k ravnatelja Faasta. Ravnatelj Faust je sprejel najprvo gamo goapoda poslanea Grafenauerja. Dogovorila sta se sledeče: Tri odpničene delavce aprejme v delo, ako pridejo za delo vpraSat. Place bo povišala tovarna delarcBra, ako napra- vijo delavci vlogo na tovarno, v kateri razlože vzroke, da je porišanje plače potrebno. Nikdo ne bo radi stavke ka- znovan. D8lavci imajo pravico se pri ravoateljsttu pritožiti, ako se z njiaii grdo ravaa. Tovarna bo (fgledala na to, da se z delavci vedno lepo ravna in go- vori. Tadi izplaöilna dneva je tovarna tako doloöila, kakor so želeli delarci. Delaici so dosegli popolno zmago 8 tern, da bodo sprejeti nazaj odpaš^eni tfije delarci, vsled katerih je pravzaprav nastal itrajk. To je bila edina zahtevj» deiavstva, vsled katere so stopili v štrajk. ^rage zahteve so postale iele pozneje. Gjtovo je pozdravljati z vaseljem to de- Jav8ko zmago. Dslavstro je zmagalo, ker je bilo složno. Kar sta se dogovorila z gospodom državnim poslancem Grafenauerjem, to «vnatelj je Faust tadi delavcem potrdil. Z ozirom na ta dogovor se je vrlil takoj na to shod, na katerem se je skle- nilo, da se pogojt aprejmejo in da se stavka konča. Cestitamo delavstra na ča^tni zmagi 1 — Posojilnica v Sovdojah je za- čela poBlovati v nedeljo. — Hrauiluica in posojilniei v St. Petra je imela pretečani pohdeijek avoj X1. obäni zbor. Ib račaaskega po- ročila, ki ga je podal blagajnik g. Oer- n i c, posnemamo, sledeče : Prometa je bilo K 388 748 31, eUnje hranilnih >log konc«»m leta 1907 K 216 538.53, aUoje posojil koncam I. 1907 K 259.350.65." Čoti dobiček znaša K 1.829.18, ki pride v rezervni zaklad, kateri je zaaäal kon- cem I. 1907 K 10.843.59. V odbor sozo- pet izvoljeni vsi stari odborniki. UJeležba je bila precej obilna. — Požar v Deskljah. V eoboto zv. ob 9. nri je nastal strašen požar v hiii vdove Terezije Medrešiek št. 54. Zaöelo je goreti nad kohnjo, ljudje pa so zapa- zili šele tedaj, ko je plamen žvigal že skozi vrata. Hitro so bili vsi ljadje na nogah. Tadi iz bližajih vasi so priäli na pomoč, ko so slišali plat zvona. Vsi so se bali, da pogori cel doleaji konec vasi. K 8reči je veter potihail in ogenj zaöel pojemati. Okoli 2. in pol popolnoči so že vse pogasili. Najvec srčnosti pa sta po- kazala Valerijan hanöic in Alton Min- freda, zakar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Štode je nad 3000 R. Ljadje Že vejo, kje tiči vzrok, da niso mogli bitro pogasiti, (namreč Tode nimamo nič pri stadenca). Z^torej pazite volivci pri oböinskih volitvah, ki bodo v kratkem, da napnete vse moči ter vržste „mogočen brass. — lzobraževalno druStvo „Zvesda" v Sovodnjah priredi v nedeljo dae 21. janija javao tombolu z dobitki vdenarja. Čisti dobilek : cinkvina K 80, tombola E 160. Srečke ae bodo prodajale na dan tombuie v Sovodnjah po 40 vin. Tom- bola se bode vrš;la na travnika tik Ž9- leznice ter se začne ob 5. uri popoluine. — Dogodek na nlici. B nkaštni torek je ael po Rašteija neki okoličanski kmet. Pride mimo prodajalne Iaškega trgovca. „Pejta ga notar, očka"! Ijabez- njivo vabi trgovec kmetiča. „Aba, danes sem očka, včeraj sem bil pa š k 1 a f/' pravi slovenski kmet in gre daije. — Sto let etara žen§ka. V Kor- raina živi El zabeta Zorzot, ki je stara 100 let. RljQb revščini, ki jo je trpela. je ženska Še vedao krepka in opravlja do- mača dela. — Psomocija. V eoboto je bil na vaenčilHču na Danaja promoriran za doktarja prava g. Andrej Novak, c. kr. avsknltant v Trsta. — Vabilo ua redai obcni zbor „Hranilnice in pDsojilnice v Rsnčah, re- gistrovane zadrage z neomejeno zavezo", ki se vrši dne 28. janija 1908 ob 3. in pol popoldan v žapnišča s sledečim dnevnim redorn : 1. PoroČilo načeistva in nadzorstva. 2. Potrjenje račanskega za- kljačka za apravno leto 1907. 3. Voliter načelst?a. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sln- čajnosti. — E obilni udeležbi vabi člane odbor. — Vabilp na redni občni zbor „Hranilnice in po8ojilnic9 v Rihenaberga, registrovane zadrage z neomejino za- vezo", ki se vräi dae 21. janija 1908 ob 3. in pol popoldne v aradni sobi s sle- dečim dnevnim redom : 1. Poročilo na- čelstra in nadzorstva. 2. Potrjenje ra- öanskega zakljnčka za apravno leto 1907. 3. Volitev načehUa. 4. Volitev nadzor- stva. 5. Siuöajaoati. K obilni adeležbi vabi Clane odbor. — Ravnateljem sloveaskcgagle- dališča v Ljubljaui je imenovan g. Fran Govekar. — Letošnje jesenske vaje pri trstjem armadnem zbora bodo konöane 2. septembra, tako je odredilo vojno mi- ntster^tfo telegrafičnim potom na zborno poveljništvo v Graden. — Dojenček naj den v cerkvisv. Antona novega v Tratu, zavit v polo papirja. — V sredo zveöer — bilo je po 7. ari — je bila cerkev sr. Antona v Trsta polna vernikov. (Nekatere ženske, ki so bile vtopljene v molitev, so naen- krat zasliSale javkanje z one strani, kjer se nabaj» kropilnik pri stranskem vboda iz alice Vinceozo Bellini. Ž^nske, iivilja Eaiilija Križnar, A. Bratina in G'ir. Pe- tidier bo se približale in prepriöale, da ono jatkanje je izbajalo izobsežnega za?itka papirja kosdtaets barre. V^dignili so malce zavitek, ki je bil postavljen v obliki baldahina, in z začadenjetn zagle- dale pod njim lepega dojenöka ; tik njega je bila stekleaica mleka, skoraj poln«. Ženske so opozarile cerkreaike ; ti so šli iskat koga in našli dra oböinska re- darja ter ja privedli v cerkev. Rjdarja Bta našla, da je bilo dete zarito v najfi- nejše plenice ia da je imelo okolo vrata židano rotico, na kateri je bila avezena inieijalka E pod neko krono. Rsdarja sta skrbno pobrala ves zavitek in ponesla na polieijsko ravnateljstvo. 01 ta so prenesli dete v bolnišaico, kjer je dr. Bran koastatiral, da gre za lepega sta- tic», rjjenega pred osmimi dnevi io do- bro razvitega. Nhlie v carkvi ni bil za- pazil niö nenavadnega. Nibče ni videl, kdo je tarn položil tajinatveai zavitek. Precej romantiöni slaöaj je dal vsemze- nicam v cerkvi povoljno gradivo za po- menkovanje ia se je etvar še dolgo po- tem in na razae oačine komentirala. — Rnzglas. Di'e se na obče zna- nje, da Be je na podlagi izida zadnjih dopolnünih volitev in imeno?ani glede komi8ij za osebno dohodarino, postav- ljenih za posamezne cenilne okraje, se- stavil iunenik članov m njh nameatnikov, ter da se ta imenik javno prijavi od 25. jinija 1908 dalje skozi 14 dni na ta- kajinji c. kr. davčni administraeiji, na primorakih c. kr. okrajnih glava-stfih. c. kr. davkarijah in obeinskih uradih do- tičnih cenilnih okrajev. G kr. f.nančno ravnateljstvo Tr3f, dne 6. janija 1908^ — Bratomor. V Rovinja je Anton Zwlch v Roviajem sela v prepira svo- jega brata Stnone z ostrim nož^m tako sanil v sree, da je bil namah mrter. — Volivna ref'jnna za Trat. — Tržaiki listt pišejo, da je vlada poslala deželnczborskema oibo.'a za volivno re- fjrmo neko vrato „altimatam»", ki v njem pravi, da ne predloži zakoaa v najviäjo sankeijo, ako ne bo obsegal vo- livne obfeznosti. Vlada opraviča;e to zahleva s tem, ker hoče, da bi vaak državljan izpolnjeval volivno dslžnost. — Delavska zavarovalnica proti uezgodam v Trstu. Nam39to odstaf- ljenfgi svetaika višjega deželnega so- disöa E'nata Cristofjlettija je imenovan za predsednika razsodisöa delavske za- varovalnice proti nezgodarn do3edanji predsednik trgovinskega in pomorskega sodišča E nil vitez Nadamlenzki, za nje- govega namestnika pa dr. Aaton Povšič, deželnosodai svetnik trgovskega m po- morskega sodišča, poslednji na mesto dežalnosodnega svetnika dr. H^nrika Erammerja, ki je stopil v pokoj. — Pouevcril je v Trsto, sodni pi- sarniški oradnik Jalijan Negri veöjo sfoto denarja in bil aretiran zato. Kakor se zdaj poroča, bo posledica te desravdacije ta, da bo veČ viajih sodnikov apokojenih. Predsednik dež. sodišča dvorni svetnik vitez Defdcis je sei na trimesečni dopast zaradi bolezni dasi bi moral predsedo- vati pri sedanjih porotnih razpravah. Negri je poneverjal deaar že okoli pet let in znaša poneverjena svota do 30.000 kron. — — Promet jedilnih voz pri brzo- vlakih karavanske železuice. S 1. majem t. I. pri brzovlakih št. 1, 2, 7, 8 med Št. Vidam ob Güni-Trstona c. kr. državne železnice vozeči .jedilni vozovi ao od 15. janija Še le v relaciji. Št. Vid ob Glini GDrica drž. žel. v prometa. — Nova učna knjiga. V c. kr. zalogi šolskib knjig na Danaja je prav- kar izšla knjiga: Oortao kajigovod^tvo z naakoai o menicah", ki jo je seBtavii g. H. Podkrajšek za aöence nažih obrtnih ačinih zavodov in za one obrtnike, ki se žele a tem predmetom sesnaniti Ve- zana knjiga velja 1 K 20 h in se do- biva v vseh knjigotržnioah v Ljabljani in na deželi. — Usodna zamenjeva. — V Gradca je imel gledaliični kapelnik Alb. Kreno navado, da je pred spanjem vzol poiirek rama. Tako je hotel storiti tadi zveČer 5. t. m. Pri tem pa je pomotoraa vzel sf.eklenico s salmijakom ter pi'. Preden je prišla zdravniika pomoč, se je mladi ddož zadaäil. — Jezikovno vpražftuje v I)\\- macij'. — Med dalmatinikimi Italijani vre. Ministeraki pred^ednik Bick je baje izjavil da misli arediti jezikovco vpra- šanje v Dalmaciji potom Ujn h naredb ki itulijanščino doceia izpoirinejo iz no- ^'anjega aradovaoja. Nameato drojeziönih da pridejo samo hrvatski nadpisi, peöati in razglasi. Vui italijanski državni po- slanci se z vsemi doroljeoiaai pripotxioöki upro tej jezikovni preosnovi. -- Društvo dijakov-abstineatov se je aölsnovilo v Pragi, Črajo biti strogi ab- stinentje. L^tai prispevek aiov je pro- stovoljen, najmanjii pa zaaia 20 via. —Vseslovaoska razstava v 31 jskvi zagotovljena. — Vseslovanska razstava leta 1911 v Moskfi je zagotovljena. Vai stroški za razatavo bo namreč že popol- noma zasigarani, S pripravljslnimi deli se prične v najkrajšem časa. — Vihar v Severni Ameriki. — V severni Nebraski in Kanzasa je divjal 6 t. m. velikanski vihar. V Byona, Ge- nevi in po dragih mestih je poraiil 75 his. MrWih je 71 oieb, v G achtjna ia C)lorada pa 23. — Tat vina v severno - češkem obrtnem muzaju. Porotno sodišča je ' obaodilo zaradi vloma v severno-^eški 1 obrtni mazej Frančiaka Kozaka v triletao H^nrika Hjfjnanna v osemletao ia Aio I Kratecbw'l v 18ne3ečao težko ječo. — Čudovita rešitev. N?ki »ečar so se trije podjetniki s 13etnim dečkotn vračali pri Tarčina v Bosni po gozdni Železnici iz svojega gozda. Vsled strmine | je tekel voz sam nizdol. Naenkrat se | ziomi zavora in voz priöae z bliskavo ! naglico drirati v dolino. M)ški sd po- J gkakali z voza, ostal je v njem samo decdk. Obhajal ga je smrtni strab vleže se na dno voza in moli, kar zapazi na tleh kos less. H tro ga porine v pokrar- j jeno z -S, f «5 Gori ca r * ' ^ via Prodaja tudi na mesečne ob- ««„mn roke. Ceniki franko. UUOmO Stara dvokolesa se emaj- 3—\. lirajo po ceni z ognjem 2S nUjalxl. prüjki „šolskega doma". • 0 pocitnieah je na razpolago kot letovišče i več prostorov na Selih in Podselom i blizu Sv. Lucije. Krasen platö ob cesti, . Soči in železnici. Mikavno in ugodno j ob vsakem-času. Žal, da se za ta kraj | «do sedaj ni vedelo. Pridite, poglejte in ' sodite! Pojasnila daje B. Bratina na Selih =^-------------------------= =¦ = Na prcdaj sta = dve hiše ena v Ceiju z gostilno ' za 40.000 gld. in ena nova, sezidana leta 1905 z dobro obiskano trgovino z mešanim blagom tik Celja za 18.000 gld. Proda se le Slovencem ali pa Slovanom. — Naslo- viti je na IVAN KflRBA, Celje Gaberje 104. ^ mizar in ** lesni trgovec v Poüpri, na wli ivep železnlep losta (na cesti, ki t>elje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega le»a domačega in tujega, veliko zalugo pohišt- va, viiiskih pooud, stiskaluic itd. Rihard in ^ =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni lifer an ti kupujejo in prodajajo seno, slairio, re- zanico in krompir vsake vrste pod najngodnejšimi pogqji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu I z lastno parno silo. Odlikovana niizarnka delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18 - ANT. CERNIsiOJ izdeluje: Za stavbe: Za sobe: i Za cerkve: Vrata '' • Omare ! Altarje okna •; postolje ; klopi podove > mize ; prižnice ?tornice ' umivalniko ,' pulti pregraje ponočne ; kleealnike i. t. d, j omarice i i. t. d, stolice ____________; j. t. d.______________ ZALOGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev, važcv itcJ. — Vsakovrstnih rezbarskili izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na električno gonilno silo. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici. ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, naslednik Karola Cufer I I priporoča se tudi vsem gg. odjcmnlcem, posebno I pa kmctovalcem. V z.ilogi ima : mehc zn žvcplanje, j zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. CENJ. PÄME IN ^OSPÖPJE - POZORI ! Imate že šivalni stroj? Ako ga-nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po ¦ dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Original-öictorin stroji deiajo s, ,„, 15- letni uporabi brezšuruno. Orsyinol-Uictaria stroji so neprekosyivi na domačo rabo in obrtne nameue. Original-Victoria stroji so najpripravnejsi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriqinal-i/ictona stroji so najboijgi .zdeiek , vseh dosedaj obstoječih tovaren. ij Za vsak stroj jamčiva 10 let. I] v Nikdo naj ne zamudi priliko \ ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" slrojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) št. g.