Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 43–52 43 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper SPREMLJANJE TUJERODNIH AMBROZIJSKIH PODLUBNIKOV: TUDI DOMA IZDELANE PASTI SO LAHKO UČINKOVITE MONITORING OF ALIEN AMBROSIA BEETLES: EVEN HOME-MADE TRAPS CAN BE EFFECTIVE Luka PAJEK 1 , Tine HAUPTMAN 2 , Maja JURC 3 (1) Male Češnjice 8a, 1296 Šentvid pri Stični, lukapajek8@gmail.com (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, tine.hauptman@bf.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, maja.jurc@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in α-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Odd- elka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega pod- lubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.s. Ključne besede: gozd, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija ABSTRACT Ambrosia bark beetles have been identified as one of the most invasive non-native organisms. The species Xylosandrus germa- nus, which was first recorded in Slovenia in the year 2000, is highly adaptable to novel environments. The aim of the current study was to confirm the presence and determine the actual population size of X. germanus in the Šentvid forest district (within the Škofljica local unit of the Slovenia Forest Service). Monitoring was conducted using home-made traps from plastic bottles. The traps were set in three different forest stands, namely 4 traps with different attractants (i.e. ethanol, denatured ethanol, a blend of ethanol and α-pinene and unbaited (control) trap) were set in each stand. Ethylene glycol was used as a preservative. The traps, which were monitored over an eight-week period, i.e. between 26 th April 2017 and 20 th June 2017, were emptied on a weekly basis, and the trap captures were subsequently determined in the Laboratory for Ecological Research - Entomology at the Department of Forestry and Renewable Forest Resources at the Biotechnical Faculty. A total of 11,460 captured X. germa- nus individuals comprised 90.09 % of all the collected beetle specimens, or 95.30 % of all the captured bark beetle specimens. Such a large catch indicates that the population size of X. germanus in the research area is large. In addition to X. germanus, we confirmed the presence of another non-native ambrosia bark beetle, namely Gnathotrichus materiarius. Our results show that there are no significant differences in the efficiency of attracting X. germanus between the tested attractants. A high proportion of X. germanus specimens in the catch undoubtedly confirms that home-made traps from disposable plastic bottles represent a viable monitoring tool for the surveillance of non-native ambrosia bark beetle populations. Key words: forest, ambrosia bark beetles, invasive alien species, Xylosandrus germanus, traps, attractants, Slovenia GDK 414.11:151.21+153:145.7(045)=163.6 Prispelo / Received: 28. 5. 2020 DOI 10.20315/ASetL.122.4 Sprejeto / Accepted: 21. 7. 2020 1 UVOD 1 INTRODUCTION Z mednarodnim trgovanjem, transportom in migra- cijami ljudi se povečuje vnos različnih tujerodnih or- ganizmov v nova okolja. Nekateri tujerodni organizmi v novem okolju propadejo, drugi se uspešno naselijo brez večjih vplivov na nov ekosistem, nekateri pa po- stanejo invazivni, torej povzročajo ekonomsko škodo, 44 P ajek L., Hauptman T ., Jur c M.: Spr emljanje tu jer odnih ambr o zijsk ih podl ubnik o v: tud i doma iz delane past i so lahk o uč ink o v i t e izgubo biotske pestrosti in moteno delovanje ekosis- temov (Jurc, 2016). Med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme uvrščamo ambrozijske podlubni- ke (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) (Rassati in sod., 2016). Ambrozijski podlubniki preživijo večino življenja zavrtani v les. Zaradi prikritega načina življenja je nji- hov napad včasih težko opaziti in so zato zlahka z le- senim pakirnim materialom ali drugimi lesnimi izdelki vneseni na nova območja po vsem svetu. V lesu so tudi zaščiteni pred neugodnimi vremenskimi vplivi, ki se lahko pojavijo med transportom. Ko so v novo območje vneseni, je njihova prilagodljivost povezana s simbi- otskimi ambrozijskimi glivami, ki so njihov glavni vir hrane, s širokim naborom gostiteljskih rastlin, s spo- sobnostjo samic, da izlegajo jajčeca brez predhodne oploditve, ter s parjenjem v sorodstvu. Vse to jim omo- goča, da se majhne začetne populacije v novem okolju uspešno naselijo in razširijo (Rassati in sod., 2016). Večina tujerodnih ambrozijskih podlubnikov v novih okoljih ne povzroča škode oziroma napada le oslablje- no drevje ali sveže posekan les. Nekaj pa je primerov, ko vrsta z vnosom v novo okolje spremeni svoj življenj- ski slog in postane primarni škodljivec, ki ogroža pov- sem zdravo drevje (Hulcr in Dunn, 2011). Zaradi prej omenjenih invazivnih sposobnosti ne- katerih vrst ambrozijskih podlubnikov po svetu pote- kajo številne raziskave, s katerimi ugotavljajo njihovo razširjenost, številčnost ter biologijo. Spremljanja tuje- rodnih ambrozijskih podlubnikov so v zadnjih nekaj le- tih potekala tudi v Sloveniji (Hauptman in sod., 2019a, 2019b, 2019c; Kavčič, 2018, 2019). Po zadnjih podat- kih v Sloveniji uspeva več tujerodnih vrst (Hauptman in sod., 2019b), daleč najbolj razširjena pa je vrsta Xylosandrus germanus (Bladford, 1894) (Curculioni- dae; Scolytinae). Ta vrsta je bila v Sloveniji prvič naj- dena leta 2000 v okolici Nove Gorice, kasneje, v letih med 2008 in 2010, pa je bila najdena tudi na več loka- cijah v okolici Ljubljane (Jurc in sod., 2010) in drugod po Sloveniji (Hauptman in sod., 2019a). X. germanus velja za sekundarnega škodljivca, saj večinoma napada fiziološko oslabljena drevesa (Ranger in sod., 2016), pa vendar je v Evropi že večkrat povzročil večjo ekonom- sko škodo (Graf in Manser, 2000; Henin in Versteirt, 2004). V Sloveniji je bila prva večja škoda zabeležena leta 2016, ko je vrsta napadla večje količine sveže po- sekanega lesa pri Lovrencu na Pohorju (Hauptman in sod., 2018). X. germanus je izrazit polifag, znanih je več kot dve- sto vrst gostiteljskih rastlin. V Sloveniji smo vrsto do- slej odkrili na pravem kostanju (Castanea sativa Mill.), navadni jelki (Abies alba Mill.), navadni smreki (Picea abies (L.) H. Karst), rdečem boru (Pinus sylvestris L.), bukvi (Fagus sylvatica L.) in gradnu (Quercus petraea (Mattuschka) Liebl.) (Hauptman in sod., 2018). Za spremljanje podlubnikov v Sloveniji najpogoste- je uporabljamo režaste pasti tipa Theysohn®. Ome- njeni tip pasti se lahko uporablja tudi za spremljanje ambrozijskih podlubnikov (Markalas in Kalapanida, 1997), vendar se v zadnjem času bolj uporabljajo lija- kaste pasti tipa Lindgren (Galko in sod., 2014; Rassati in sod., 2016) in različne križne pasti (Grégoire in sod., 2001; Franjević in sod., 2016). Uporabne in podobno učinkovite kot komercialne pasti naj bi bile tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk tipa Baker (Stei- ninger in sod., 2015). Pasti iz plastenk so za spremlja- nje vrste X. germanus uporabili tudi v nedavni raziska- vi na Slovaškem (Galko in sod., 2018). Standardna vaba za privabljanje ambrozijskih podlubnikov je etanol. Običajno se uporablja 75–95-odstotna čistost. Upora- blja se lahko tudi denaturiran etanol, ne pa drugi ko- mercialno dostopni alkoholi (Steininger in sod., 2015; Ranger in sod., 2016). Učinkovitost privabljanja vrste X. germanus naj bi se še povečala, če etanolu dodamo α-pinen, vendar ne vedno (Miller in Rabaglia, 2009). Cilj naše raziskave je bil, da z uporabo doma nareje- nih pasti potrdimo razširjenost in ocenimo številčnost populacije X. germanus v revirju Šentvid (Krajevna enota Škofljica) ter pri tem preizkusimo učinkovitost treh različnih vab, in sicer etanola, denaturiranega eta- nola in kombinacije etanola in α-pinena. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Lokacija 2.1 Location Raziskava je potekala v območni enoti (OE) Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Ljubljana, v krajevni eno- ti (KE) Škofljica oziroma natančneje v revirju Šentvid. Na tem območju so opazne izrazite značilnosti dinar- sko kraškega sveta. Podlaga je apnenčasta, tla so rjava pokarbonatna. Relief je razgiban, prepreden s števil- nimi manjšimi kraškimi jamami. Prevladujejo buko- vi gozdovi (F. sylvatica) z veliko primesjo gradna (Q. petraea), smreke (P . abies) in belega gabra (Carpinus betulus). Splošna drevesna sestava na tem območju je pestra, saj v gozdu uspevajo trdi in plemeniti listavci, kot tudi rdeči bor (P . sylvestris) in jelka (A. alba). Naj- demo lahko celo manjšinske drevesne vrste, od katerih je najpogostejša divja češnja (Prunus avium). Ponekod rastejo čisti enodobni smrekovi sestoji, ki pa so manj- ših velikosti. Gozdne združbe, ki so najpogostejše na raziskovalnem območju, so Querco-Fagetum, Hacque- tio-Fagetum in Querco-Carpinetum. Povprečna lesna Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 43–52 45 Preglednica 1: Podatki o sestojih, v katerih so bile postavlje- ne pasti (ZGS, 2020) Table 1: Data on the stands in which the traps were set (ZGS, 2020) zaloga v sestojih znaša 250–300 m³/ha (ZGS, 2020). Raziskavo smo opravljali v treh različnih gozdnih se- stojih (tabela 1, slika 2). 2.2 Pasti 2.2 Traps Za izvedbo celotnega poizkusa smo izdelali 12 pasti (slika 1). Vsaka past je bila izdelana iz ene dvolitrske in ene pollitrske plastenke. Vrhove obeh pokrovčkov plastenk smo izrezali ter jih z lepilnim trakom zlepili skupaj, tako da smo dobili kratko cev z navojem, ki je povezovala obe plastenki. V večjo plastenko, ki je bila nameščena zgoraj, smo z nožem izrezali pravokotno režo velikosti 8 × 15 cm, ki je rabila kot odprtina, sko- zi katero so v past prileteli hrošči. Manjša plastenka je ponazarjala spodnji del pasti. Vsebovala je 100 ml etilen glikola (konzervans) in je rabila kot zbiralnik za ujete hrošče. Vsak set dveh plastenk smo z žico pritr- Slika 1: Past, narejena iz odpadnih plastenk (foto: T . Haupt- man) Fig. 1: Trap made from disposable plastic bottles (photo: T . Hauptman) Odsek / Sestoj Lesna zaloga (m³/ha) Smreka (%) Bor (%) Bukev (%) Graden (%) Beli gaber (%) Drugi trdi listavci (%) LOK 1 22B10/V721 262 75 3 15 3 3 0 LOK 2 22B10/V719 268 66 7 21 3 2 0 LOK 3 22B08/M280 311 5 0 28 34 31 2 46 P ajek L., Hauptman T ., Jur c M.: Spr emljanje tu jer odnih ambr o zijsk ih podl ubnik o v: tud i doma iz delane past i so lahk o uč ink o v i t e dili na lesen količek, dolžine 1,2 m. Na vrh količka smo pritrdili plastičen krožnik, ki je preprečeval, da bi se v primeru dežja etilen glikol v zbirni posodi preveč raz- redčil. Znotraj večje plastenke smo pritrdili merilno posodico (50 ml), v katero smo nalili 40 ml etanola (tri pasti) oziroma denaturiranega etanola (tri pasti). Tri pasti smo opremili z dvema posodicama (kombinaci- ja dveh vab), in sicer smo v eno nalili 40 ml etanola, v drugo pa 40 ml α-pinena. V pokrovčke merilnih po- sodic smo izvrtali luknjico, velikosti 5 mm, tako da so vabe lahko izhlapevale in privabljale hrošče. Izhlape- vanje etanola je bilo v povprečju 4,3 ml/teden. Tri pa- sti, ki so rabile kot kontrola, merilnih posodic z vabami niso imele. 2.3 Spremljanje 2.3 Monitoring V vsakem od treh sestojev smo postavili štiri pasti. Eno past z etanolom, eno z denaturiranim etanolom, eno s kombinacijo etanola in α-pinena ter kontrolno past brez vabe. Medsebojna razdalja pasti v posame- znem sestoju je bila približno 50 m. Pasti so bile posta- vljene v gozdne sestoje, pri postavitvah pa smo pazili, da pasti nismo postavili na zaraščene površine, ker bi bil nalet podlubnikov v tem primeru otežen. Spre- mljanje je trajalo osem tednov. Pasti smo postavili 26. 4. 2017, s spremljanjem pa smo zaključili 21. 6. 2017. Praznili smo jih enkrat tedensko, ulov smo shranjevali v steklene kozarce, zbirne posode pa napolnili s svežim etilen glikolom. Tedensko smo preverjali tudi količino izhlapelih vab in izmerjeno količino dolili v merilne posodice. Vsakih 14 dni smo v vsakem od treh sesto- jev zamenjali lokacije posameznih pasti, tako da je bila vsaka od pasti v celotnem obdobju spremljanja na vsa- ki od štirih lokacij v sestoju. 2.4 Delo v laboratoriju 2.4 Laboratory work Vse steklene kozarce z zbranim ulovom smo prene- sli v Laboratorij za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Bio- tehniške fakultete (BF). Vsebino v kozarcu smo prece- dili, tako da smo ločili etilen glikol in ujete organizme. Ulov smo iz cedila prestavili v plitvo stekleno posodo s širokim dnom, v kateri smo laže sortirali osebke ter jih po družinah in rodovih prestavljali na papirnate brisačke. Determinacijo podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae) smo opravili z uporabo lupe Olympus SZX 12 in različnih determinacijskih ključev (Grüne, 1979; Pfeffer, 1995; Faccoli, 2008; Faccoli in sod., 2009). 2.5 Analize 2.5 Analysis Razlike v ulovu vrste X. germanus med pastmi z različnimi vabami in v različnih sestojih smo testirali s Kruskall Wallisovim H-testom in Mann-Whitneyevim U-testom, ki smo ju izvedli s programom IBM SPSS Sta- tistics ver. 25. Slika 2: Lokacije treh sestojev, v katerih smo spremljali vrsto X. germanus (grafična podlaga: Geodetska uprava Republike Slovenije, avtor: T . Hauptman) Fig. 2: Locations of the three stands where X. germanus was monitored (graphical background: The surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia, author: T . Hauptman) Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 43–52 47 Preglednica 2: Ulov podlubnikov (Scolytinae) v pasti z raz- ličnimi vabami Table 2: Catches of bark beetles (Scolytinae) in traps with different attractants 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS Skupaj smo ujeli 12.025 osebkov podlubnikov (Scolytinae), kar je pomenilo 94,53 % celotnega ulova hroščev. Prevladovali so ambrozijski podlubniki (ta- bela 2), njihov delež v celotnem ulovu podlubnikov je znašal 98,34 %. Ciljna vrsta spremljanja, tujerodni am- brozijski podlubnik X. germanus, je sestavljala 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Od avtohtonih vrst ambrozijskih podlubnikov sta bila v ulovu najbolj številčna Xyleborus dispar (Fabri- cius, 1792) in Xyleborinus saxesenii (Ratzeburg, 1837). Obe vrsti sta se v pasti z etanolom oziroma denaturi- ranim etanolom lovili bolje kot v pasti z etanolom, ki jim je bil dodan α-pinen. Med floemofagnimi vrstami je močno prevladovala vrsta Dryocoetes autographus (Ratzeburg, 1837). Večina osebkov te vrste se je ulovila v pasti s kombinacijo etanola in α-pinena. V ulovu smo poleg vrste X. germanus našli še eno vrsto tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer Gnathotrichus materiarius (Fitch, 1858). Edini osebek se je ulovil v past s kombinacijo etanola in α-pinena. Skozi celotno spremljanje smo ujeli 11.460 oseb- kov ambrozijskega podlubnika X. germanus (tabela 2). Največ hroščev te vrste smo našli v pasteh z etanolom (4.032 osebkov), nekoliko manj v pasteh s kombinacijo etanola in α-pinena (3.667 osebkov) in denaturirane- ga etanola (3.468 osebkov), pričakovano najmanj pa v kontrolnih pasteh (275 osebkov). Če smo v analizo vključili vse tipe pasti, smo s Kruskall Wallisovim H-te- stom ugotovili statistično značilne razlike (p < 0,001). Mann-Whitneyev U-test je pokazal, da je bil ulov v pasti z vabami (etanol, denaturiran etanol, etanol + α-pinen) značilno večji (p ≤ 0,001) kot ulov v kontrolne pasti. Če smo kontrolne pasti izpustili iz analize, Kruskall-Wal- lisov H-test značilnih razlik med vabami ni pokazal (p = 0,708). Analiza ulova je pokazala značilne razlike med tre- mi različnimi sestoji (H-test: p = 0,01). Ulov v sestoju 2 je bil značilno manjši od ulova v sestoju 1 (U-test: p = 0,014) in ulova v sestoju 3 (U-test: p = 0,005), medtem ko razlik v ulovu med sestojema 1 in 3 ni bilo (U-test: p = 0,98). V sestoju 1 je bil ulov X. germanus največji v pasteh z denaturiranim etanolom, v sestoju 2 v pasteh z etanolom, v sestoju 3 pa v pasteh s kombinacijo eta- nola in α-pinena (slika 3). Tedenski ulov na lokacijah ni bil konstanten (slika 4). V prvih dveh tednih spremljanja smo v vse pasti skupaj ujeli le 45 osebkov vrste X. germanus. V drugih dveh tretjinah meseca maja (3., 4. in 5. teden spremlja- nja) je bil ulov največji, v juniju pa se je začel zmanjše- vati. DENAT. ETANOL ETANOL ETANOL + α-PINEN KONTROLA SKUPAJ AMBROZIJSKI PODLUBNIKI Xyleborus dispar 109 107 18 1 235 Gnathotrichus materiarius 0 0 1 0 1 Trypodendron domesticum 1 0 0 0 1 Xyleborinus saxesenii 45 29 6 7 87 Xyleborus dryographus 11 8 4 4 27 Xyleborus monographus 8 4 2 0 14 Xylosandrus germanus 3.486 4.032 3.667 275 11.460 SKUPAJ 11.825 FLOEMOFAGNI PODLUBNIKI Dryocoetes autographus 0 1 154 3 158 Dryocoetes villosus 0 2 0 0 2 Hylesinus oleiperda 1 0 0 0 1 Hylastes spp. 0 1 21 0 22 Hylurgops palliatus 0 0 3 0 3 Scolytus intricatus 0 1 0 1 2 Taphrorychus spp. 4 0 0 4 8 Tomicus piniperda 0 0 4 0 4 SKUPAJ 200 SKUPAJ PODLUBNIKI 12.025 48 P ajek L., Hauptman T ., Jur c M.: Spr emljanje tu jer odnih ambr o zijsk ih podl ubnik o v: tud i doma iz delane past i so lahk o uč ink o v i t e 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Z našo raziskavo smo potrdili razširjenost tujero- dnega podlubnika X. germanus v revirju Šentvid (KE Škofljica). V skupnem ulovu predstavlja ta vrsta kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Kljub temu, da je znano, da se vrsta lahko na novo naseljenih območjih močno namnoži (Grégoire in sod., 2001; Henin in Versteirt, 2004; Holzinger in sod., 2014; Rassati in sod., 2016), tako velikega deleža X. germanus v ulovu v naše pasti vendarle nismo pričakovali. Eden izmed razlogov za tako velik delež X. germanus v našem ulovu je vsekakor dejstvo, da smo spremljanje opravljali v obdobju (26. 4. 2017 do 21. 6. 2017) vrhunca pojavljanja te vrste, kar je razvidno iz slike 5. Če bi s spremljanjem zajeli tudi obdobja, ko se vrsta X. germanus ne pojavlja tako mno- žično, bi se njen delež v ulovu najverjetneje zmanjšal. V raziskavi smo uporabili pasti, ki smo jih izdelali sami, in sicer različico enostavne pasti tipa Baker (Ste- ininger in sod., 2015; Ranger in sod., 2016). Glede na veliko število ulovljenih osebkov lahko potrdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozij- skih podlubnikov. Da bi primerjali učinkovitost doma narejenih pasti s komercialnimi pastmi, bi morali na Slika 3: Ulov vrste X. germanus v pasti s tremi različnimi va- bami in na treh različnih lokacijah v celotnem obdobju spre- mljanja Fig. 3: Catches of X. germanus in traps with three different attractants at three different locations throughout the moni- toring period Slika 4: Skupni ulov (vsota vseh pasti) vrste X. germanus v posameznih tednih spremljanja Fig. 4: Total catch (sum of all traps) of X. germanus in indi- vidual monitoring weeks Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 43–52 49 isti lokaciji istočasno testirali oba tipa pasti, česar pa v naši raziskavi nismo naredili. Pa vendar lahko okvirno primerjavo naredimo s spremljanjem, ki je leta 2017 potekal v okolici Ljubljane, kjer so uporabljali komerci- alne pasti WitaPrall IntPt (Witasek, Avstrija), kot vaba pa je rabil denaturiran etanol. Na rastiščih, primerlji- vih z našimi raziskovalnimi ploskvami, je povprečni ulov X. germanus v obdobju od 21. 4. 2017 do 30. 6. 2017 znašal 156,8 osebka/past/teden (Hauptman in sod., 2019b). Povprečni ulov v naše pasti, če ne upo- števamo kontrolnih pasti, v nekoliko krajšem obdobju (26. 4. 2017 do 21. 6. 2017) je znašal 155,3 osebka/ past/teden. Kljub temu, da podatki niso povsem pri- merljivi, lahko na podlagi teh rezultatov domnevamo, da so pasti tipa Baker oziroma pasti, narejene iz odpa- dnih plastenk, res podobno učinkovite kot komercialne pasti. Pri tem velja omeniti, da so pasti lahko še bolj enostavne, kot so bile naše (Steininger in sod., 2015). Lahko npr. uporabimo samo eno veliko plastenko, v ka- tero naredimo odprtino za nalet hroščev in jo z žico na- robe obrnjeno obesimo na primerno mesto. V spodnji del pasti nalijemo samo še etanol, ki rabi kot vaba in konzervans, in past je pripravljena. V raziskavi smo testirali tri različne vabe, in sicer etanol, denaturiran etanol in kombinacijo etanola in α-pinena. Statistično značilnih razlik v ulovu s pastmi z različnimi vabami nismo ugotovili, je pa res, da smo poskus opravili z malo ponovitvami, tako da težko po- damo zanesljive zaključke. Kakorkoli, naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. V praksi to pomeni, da za spremljanje ni potrebno uporabljati »užitnega« etanola, ki je visoko obdavčen in zato dražji kot denaturirani oziroma »neužitni« etanol, prav tako ni potrebno, da denaturiranemu etanolu dodajamo α-pinen, ki spet prinaša dodatne stroške. Analiza rezultatov je pokazala statistično značilne razlike v ulovu vrste X. germanus med tremi različni- mi sestoji. Ulov v sestoju 2 je bil značilno manjši od ulova v sestoju 1 in ulova v sestoju 3. Razlik v ulovu med sestojema 1 in 3 ni bilo. Ker sta si sestoja 1 in 2 po drevesni sestavi zelo podobna (tabela 1), predvideva- mo, da različna drevesna sestava ne more biti razlog za razlike v ulovu. Sestoje, v katerih smo opravljali spre- mljanje, je leta 2014 poškodoval žled. Hauptman in sod. (2019b) so dokazali, da bi stopnja poškodovanosti posameznega sestoja in pravočasnost sanitarne sečnje lahko vplivala na velikost populacije vrste X. germanus. Po naših podatkih razlik v poškodovanosti zaradi žleda med izbranimi tremi sestoji ni bilo, tako da tudi to ne more pojasniti značilnih razlik v ulovu vrste X. germa- nus med sestoji. Dodatek α-pinena je pozitivno vplival na ulov ne- katerih floemofagnih vrst (tabela 2), na primer vrst iz rodu Hylastes in kosmatega smrekovega lubadarja (D. autographus), medtem ko je negativno vplival na ulov najpogostejših avtohtonih ambrozijskih podlubnikov, in sicer vrsti X. dispar in X. saxesenii. Na podlagi teh rezultatov bi lahko domnevali, da pasti z α-pinenom bolje privabljajo vrste, ki se pojavljajo na iglavcih. Tako se je tudi edini osebek tujerodne vrste G. materiarius ujel prav v past, ki je vsebovala α-pinen. Ta vrsta iz- vira iz Severne Amerike, v Evropo pa je bila vnesena leta 1930. V Sloveniji je bila prvič odkrita leta 2003 pri popisu favne v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju (Geister, 2004), kasneje pa je bila večkrat ulovljena v pasti, ki so bile sicer namenjene spremljanju hroščev iz rodu Monochamus (Jurc in sod., 2012). Glavni gostitelji tega hrošča so različne vrste iglavcev. Etanol je kemični indikator stresa pri rastlinah (Ranger in sod., 2016). Gre za hlapljivo snov, ki jo v večji koncentraciji producirajo predvsem rastline, ki so izpostavljene kakršnemu koli stresu, in ki močno privablja vrsto X. germanus in tudi druge ambrozijske Slika 5: Ulov vrste X. germanus v križne pasti WitaPrall IntPt (Witasek) z etanolom v okolici Ljubljane v letu 2017 (Haupt- man in sod., 2019b) Fig. 5: Catches of X. germanus in WitaPrall IntPt cross traps (Witasek) with ethanol in the Ljubljana area in 2017 (Haupt- man et al., 2019b) 50 P ajek L., Hauptman T ., Jur c M.: Spr emljanje tu jer odnih ambr o zijsk ih podl ubnik o v: tud i doma iz delane past i so lahk o uč ink o v i t e podlubnike. Klimetzek in sod. (1986) so ugotovili po- zitivno korelacijo med ulovom ambrozijskih podlubni- kov in količino sproščanja etanola v pasteh. Nekateri raziskovalci (Solom in McLean, 1990; Ranger in sod., 2011) pa navajajo, da višje koncentracije etanola lah- ko inhibitorno vplivajo na ulov nekaterih ambrozijskih podlubnikov. Da bi izničili različni vpliv etanola na vr- ste podlubnikov, smo v naši raziskavi uporabili tudi pa- sti brez vab (kontrolne pasti). Tudi v ulovu v kontrolne pasti je močno prevladovala vrsta X. germanus, saj je dosegala 93,2 % vseh ujetih podlubnikov oziroma 75,7 % vseh ujetih hroščev. Ti rezultati tako potrjujejo, da je velikost populacije vrste X. germanus na našem razi- skovalnem območju izjemno velika. Kljub tako številčni populaciji vrste X. germanus, poškodb drevja na tem območju po nam znanih podat- kih še ni bilo. Tudi pri našem delu na terenu napade- nega drevja nismo odkrili. Glede na to, da vrsta napada gostitelje, ki so kakorkoli oslabljeni, predvidevamo, da bi lahko škodo povzročila v primeru ekstremnih vre- menskih pojavov (npr. suše). Tako bi lahko v primeru uresničitve podnebnih scenarijev, ki predvidevajo se- grevanje ozračja, vrsta X. germanus postala pomemben škodljivec gozdnega drevja. Primeri iz Evrope (Graf in Manser, 2000; Bjorklund in Boberg, 2017; Galko in sod., 2018; Hauptman in sod., 2018) kažejo, da je trenutno vrsta X. germanus predvsem škodljivec sveže poseka- nega oziroma v ujmah podrtega lesa. Zato priporočajo, da se sveže posekani les in tudi sveže podrta ali poško- dovana drevesa (npr. zaradi ujm) čim prej odpeljejo iz gozda in jih skladiščijo na mestih, ki omogočajo hitro sušenje lesa (Graf in Manser, 2000). X. germanus je v Evropi invazivna vrsta, ki bi lahko po nekaterih napovedih celo izpodrinila naravno raz- širjene podlubnike ali pa zmanjšala njihovo raznovr- stnost (Henin in Versteirt, 2004). Naši rezultati kažejo, da je velikost populacije X. germanus res velika, ven- dar pa ne vemo, kakšen je vpliv te vrste na druge vrste podlubnikov; bi pa lahko to ugotavljali s spremljanjem skozi daljše časovno obdobje (več let) v prihodnje. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov v Sloveniji se je v zadnjih letih intenziviralo, rezul- tat je odkritje štirih novih vrst za Slovenijo. Prvič so bile tako v Sloveniji zabeležene vrste Ambrosiodmus rubricollis (Eichhoff, 1875), Ambrosiophilus atratus (Eichhoff, 1875), Xyleborinus attenuatus (Blandford, 1894) in Xylosandrus crassiusculus (Motschulsky, 1866) (Hauptman in sod., 2019a, 2019b, 2019c; Kav- čič, 2018, 2019). Takšna spremljanja bi morala nujno potekati tudi v prihodnje (Hauptman in sod., 2019c). Zaradi omejenih finančnih in kadrovskih zmožnosti so uradna spremljanja oziroma spremljanja, ki jih opra- vljajo strokovne službe, prostorsko in časovno precej omejena. Učinkovitost spremljanja lahko povečamo, če spremljanje opravlja več deležnikov, pri čemer je izredno pomembno, da je metodologija spremljanja enostavna (Steininger in sod., 2015). Tako so v Sever- ni Ameriki, kjer tujerodni ambrozijski podlubniki že povzročajo večjo ekonomsko škodo, v obsežna spre- mljanja tujerodnih vrst vključili tudi javnost, in sicer v obliki projektov ljubiteljske znanosti (citizen-scien- ce project) (Steininger in sod., 2015). Naša raziskava je potrdila, da je spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov možno z uporabo enostavnih pasti, ki jih lahko naredimo iz odpadnih plastenk, in etanola. Me- todologija spremljanja je torej zelo enostavna, treba pa jo je primerno predstaviti in za spremljanje aktivirati zainteresirano javnost. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Ambrosia bark beetles have been identified as one of the most invasive non-native organisms. The species Xyosandrus germanus is highly adaptable to novel en- vironments, which can be confirmed by the incursion of the species into a wide range of sites throughout the world. In Slovenia, the first X. germanus individu- als were identified in the vicinity of Nova Gorica in the year 2000. Individuals of the same species were also located at multiple sites in the vicinity of Ljubljana between 2008 and 2010. The main aim of the current study was to confirm the presence and determine the population size of X. germanus in the Šentvid forest district (within the Škofljica local unit). Monitoring or mass trapping of ambrosia beetles can be conducted with a wide range of lure types. Simple Baker type traps from disposable bottles have been recognized as a sufficiently effective and viable substitute for commercially available traps. Therefore, we decided to monitor the target species with our own home-made traps. Monitoring was conducted across three selected forest stands in which four traps were deployed at each of the sites. Three of the traps were baited with ethanol, denatured ethanol and a mixture of ethanol and α-pinene, respectively, whereas the re- maining fourth trap was unbaited and used as a con- trol. The traps were monitored over a period of eight weeks, i.e. between 26th April 2017 and 20th June 2017, during which the samples were collected on a weekly basis and the amount of the evaporated at- tractant was identified in each of the traps. The trap captures were subsequently determined in the Labo- ratory for Ecological Research - Entomology at the De- partment of Forestry and Renewable Forest Resources Acta Sil va e et Ligni 122 (2020), 43–52 51 at Biotechnical Faculty. The analysis confirmed the presence of non-native ambrosia bark beetle Xylosandrus germanus at the se- lected sites, i.e. in the Šentvid forest district (within the Škofljica local unit). A total of 11,460 captured X. germ- anus individuals comprised 90.09 % of all collected beetle specimens, or 95.30 % of all captured bark bee- tle specimens. X. dispar and X. saxesenii were the most numerous native ambrosia bark beetle species, and D. autographus was the most abundant phloemopha- gous bark beetle species. Apart from the X. germanus individuals, a single representative of another non- native ambrosia beetle species was identified, i.e. the species G. materiarius. No significant differences were established in the attractiveness rates of the attrac- tant agents used. Based on the number of captured X. germanus specimens, we can say that home-made traps from disposable plastic bottles represent a vi- able monitoring tool for the surveillance of non-native ambrosia bark beetle populations. Despite such a large population of X. germanus, there has been no damage to trees in this area, accord- ing to our data. We also did not detect any infested trees during our field work. Due to the fact that the selected species tends to target stressed hosts, we can assume that the scope of the damage could increase in the future, especially in cases of extreme weather events or in the case of climate scenarios that predict global warming. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENTS Omenjene raziskave smo opravili s finančno po- močjo Pahernikove ustanove in programske skupine Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (P4-0059). Dvema recenzentoma prispevka se zahvaljujemo za pregled in predloge izboljšav. 7 VIRI 7 REFERENCES Björklund N., Boberg J. 2017. Rapid pest risk analysis Xylosandrus germanus. Swedish University of Agricultural Sciences: 22 str. Faccoli M. 2008. First record of Xyleborus atratus Eichhoff from Euro- pe, with an illustrated key to the European Xyleborini (Coleopte- ra: Curculionidae: Scolytinae). Zootaxa, 1772: 55–62. Faccoli M., Frigimelica G., Mori N., Petrucco Toffolo E., Vettorazzo M., Simonato M. 2009. First record of Ambrosiodmus (Hopkins, 1915) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae) in Europe. Zoo- taxa, 2303: 57–60. Franjević M, Poršinsky T , Đuka A. 2016. Integrated oak timber pro- tection from ambrosia bark beetles: Economic and ecological importance in harvesting operations. Croatian Journal of Forest Engineering, 2016, 37: 353–364. Galko J., Dzurenko M., Ranger C., Kulfan J., Kula E., Nikolov C., Zubrik M., Zach P . 2018. Distribution, habitat preference, and manage- ment of invasive Ambrosia beetle Xylosandrus germanus (Co- leoptera: Curculionidae, Scolytinae) in European forests with emphasis on the west Carpathians. Forests, 10: 10. Galko J., Nikolov C., Kimoto T ., Kunca A., Gubka A., Vakula J., Zúbrik M., Ostrihoň M. 2014. Attraction of ambrosia beetles to ethanol baited traps in a Slovakian oak forest. Biologia, 69: 1376–1383. Geister I. 2004. Popis rastlin in živali na Brdu pri Kranju. Kronika (Ljubljana), 52, 2: 273–284. Graf E, Manser P . 2000. The imported Japanese scolytid beetle Xylo- sandrus germanus: Biology and damage potential for stored round timber compared to Xyloterus lineatus and Hylecoetus dermestoides. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 151, 8: 271–281. Grégoire J.C., Piel F., De Proft M., Gilbert M. 2001. Spatial distributi- on of ambrosia-beetle catches: a possibly useful knowledge to improve mass-trapping. Integrated pest management reviews, 6, 3–4: 237–242. Grüne S. 1979. Handbuch zur Bestimmung der europäischen Bor- kenkäfer. Hannover, Verlag M. & H. Schaper: 184 str. Hauptman T ., Pavlin R., Borković D., Jurc M. 2019a. Razširjenost tu- jerodnega ambrozijskega podlubnika Xylosandrus germanus (Blandford, 1894) v Sloveniji in njegov vpliv na gozdne ekosis- teme. V: Zbornik predavanj in referatov 14. slovenskega posve- tovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Maribor, 5.–6. marec 2019. Trdan S. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 113–119. Hauptman T ., Pavlin R., Grošelj P ., Jurc M. 2019b. Distribution and abundance of alien ambrosia beetle Xylosandrus germanus (Blandford, 1894) and other ambrosia beetles (Coleoptera: Cur- culionidae, Scolytinae) in different forest stands in central Slove- nia. iForest, 12, 5: 451–458. Hauptman T ., Pavlin R., Jurc M. 2018. Ambrozijski podlubnik (Xylo- sandrus germanus). Gozdarski vestnik, 76: 5–6. Hauptman T ., Piškur B., Faccoli M., Rekanje B., Marinč A., Jurc M. 2019c. The first record of two non-native ambrosia beetles in Slovenia: Ambrosiodmus rubricollis (Eichhoff, 1875) and Ambro- siophilus atratus (Eichhoff, 1875) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae). Zootaxa, 4657, 2: 397–400. Henin J.M., Versteirt V. 2004. Abundance and distribution of Xylo- sandrus germanus (Blandford 1894) (Coleoptera, Scolytidae) in Belgium: New observations and an attempt to outline its range. Journal of Pest Science, 77: 57–63. Holzinger W.E., Frieß T ., Holzer E., Mehlmauer P . 2014. Xylobionte Käfer (Insecta: Coleoptera part.) in Wäldern des Biosphären- parks Wienerwald (Österreich: Niederösterreich, Wien). Wis- senschaftliche Mitteilungen des Niederösterreichischen Lande- smuseums, St. Pölten, 25: 331–362. Hulcr J., Dunn R.R. 2011. The sudden emergence of pathogenicity in insect-fungus symbioses threatens naive forest ecosystems. Pro- ceedings of the Royal Society of London B: Biological Sciences, 278, 1720: 2866–2873. Jurc M., Zavrtanik Z., Reščič M. 2010. Tujerodni podlubnik Xylosan- drus germanus se širi v gozdovih Slovenije. Novice iz varstva gozdov, 3: 10–13. Jurc M., Bojović S., Fernaández M.F., Jurc D. 2012. The attraction of cerambycids and other xylophagous beetles, potential vectors of Bursaphelenchus xylophilus, to semiochemicals in Slovenia. Phytoparasitica, 40: 337–349. Jurc M. 2016. Diverziteta in ekološki vplivi invazivnih gozdnih žu- želk V: Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov: zbornik prispevkov posvetova- nja z mednarodno udeležbo. Jurc M. (ur.). Ljubljana, Biotehni- ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 233–241. 52 P ajek L., Hauptman T ., Jur c M.: Spr emljanje tu jer odnih ambr o zijsk ih podl ubnik o v: tud i doma iz delane past i so lahk o uč ink o v i t e Kavčič A. 2018. First record of the Asian ambrosia beetle, Xylosan- drus crassiusculus (Motschulsky) (Coleoptera: Curculionidae, Scolytinae), in Slovenia. Zootaxa, 4483, 1: 191–193. Kavčič A. 2019 Najdba nove vrste podlubnika v Sloveniji. V: Zbor- nik predavanj in referatov 14. slovenskega posvetovanja o var- stvu rastlin z mednarodno udeležbo, Maribor, 5.-6. marec 2019. Trdan S. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 106–112. Klimetzek D., Köhler J., Vité J.P ., Kohnle U. 1986. Dosage response to ethanol mediates host selection by “secondary” bark beetles. Naturwissenschaften, 73, 5: 270–271. Markalas S., Kalapanida M. 1997. Flight pattern of some Scolytidae attracted to flight barrier traps baited with ethanol in an oak fo- rest in Greece. Journal of Pest Science, 70, 3: 55–57. Miller D.R., Rabaglia R.J. 2009. Ethanol and α-pinene: attractant kai- romones for bark and ambrosia beetles in the southeastern US. Journal of Chemical Ecology, 35: 435–448. Pfeffer A. 1995. Zentral- und westpaläarktische Borken- und Kernkä- fer (Coleoptera: Scolytidae, Platypodidae). Pro entomologia, c/o Naturhistorisches Museum Basel. Ranger C., Reding M., Gandhi K., Oliver J., Schultz P ., Cañas L., Herms D. 2011. Species dependent influence of -α-pinene on attraction of ambrosia beetles (Coleoptera: Curculionidae: Scolytinae) to ethanol-baited traps in nursery agroecosystems. Journal of Eco- nomic Entomology, 104, 2: 574–579. Ranger C.M. in sod. 2016. Biology, ecology, and management of non- native ambrosia beetles (Coleoptera: Curculionidae: Scolytinae) in ornamental plant nurseries. Journal of Integrated Pest Mana- gement, 7, 1, 9: 1–23. Rassati D., Faccoli M., Battisti A., Marini L. 2016. Habitat and clima- tic preferences drive invasions of non-native ambrosia beetles in deciduous temperate forests. Biological Invasions, 18, 10: 2809–2821. Salom S.M., McLean J.A. 1990. Flight and landing behavior of Trypo- dendron lineatum (Coleoptera: Scolytidae) in response to diffe- rent semiochemicals. Journal of Chemical Ecology, 16, 8: 2589– 2604. Steininger M.S., Hulcr J., Šigut M., Lucky A. 2015. Simple and efficient trap for bark and ambrosia beetles (Coleoptera: Curculionidae) to facilitate invasive species monitoring and citizen involvement. Journal of Economic Entomology, 108: 1115–1123. ZGS pregledovalnik. Zavod za gozdove Slovenije. https://prostor.zgs. gov.si/pregledovalnik/ (26. 2. 2020).