110 Naši dopisi. V Gorici 3. aprila. — Žalostni teden — žalostna sporočila. Pokopali smo te dni dvoje mož učiteljskega stanu: enega zastopnika stare šole in eno žrtev nove dobe. Dne 31. marcija smo spremili 741etnega, vpoko-jenega učitelja nekdanje tukajšnje c. k. normalke, Valentina Le bana, stare koreuike poštenjaka. Bil je rajnki steber iz one dobe, ki ni zahtevala poloučen-jakov v ljudski šoli, pač pa celih učiteljev in — gojiteljev. Učil je stari g. L. živo in vspešno ne le z besedo, temveč tudi z zgledom v šoli in — cerkvi. „Križec", s katerim so ga okinčali, ko je bil na nor-malki doslužil, bil je trdo in pošteno zaslužen. *) — *) Leta 1838—39 je kot „hihilf" (Gehilfe) tudi meni peresa rezal. Kaj je to: „peresa rezal" —- poreče sedanja mladina. Da, tudi rezanje gosjih peres je značaj stare šolske dobe. Sinoči pa je bil častitljivi pogreb c. k. više realke profesorja g. Lovr. Franca Urbančič-a, Goričana. Bil je U. mnogo let (preskusen) supplent ne le na obeh srednjih šolah v Gorici, temuč tudi v Ljubljani, Trstu in Celovcu. Kakor veliko druzih, ni mogel tudi on do stalne službe priti; še le lansko jesen je vse žue napel in se mu je posrečilo zatrdno mesto doseči na tukajšnji realki; toda kal pljučne bolezni je bil uže v njem. Konec januarija je moral šolo popustiti in v naslednjih 2 mesecih ga je nadloga umorila — še ne prav 30 let starega, očeta 2 otročičev, katerih eden (sinček) je 10 ur za njim umrl, kar je splošno senzacijo vzbudilo. Peljali so otroka z očetom vred k pogrebu. Rajnki U. je bil zmožen in priljubljen učitelj. Izkazali so mu zadnjo čast realka in gimnazij z vso mladino, druga učiteljstva, zastopniki slovenskih društev in mnogo drugih meščanov. Voz je bil poln lepih vencev. — V miru naj počivata oba vrla šolnika! — O druzih rečeh drugoč. Prem 23. marca. {Javna zahvala.) Podpisani šolski ravnatelj obrnil bil se je dne 26. decembra 1881. leta pod opravilno štev. 68 s prošnjo za vrbove sadike iz centralne c. k. državne drevesnice „pod Rožnikom" do visoke c. k. deželne vlade za Kranjsko, katera je le-to prošnjo s tem premilostno uslišati izvolila, da je udano podpisanemu dne 19. t. m. z visokim dopisom pod št. 1468 iz navedene centralne državne drevesnice 10.000 kosov pletarskih vrb količkov za nasad v tukajšnji dolini nakazala, ter ga o kmalem prejemu tistih ob enem avizirala. Te sadike prav dobro ohranjene prejel je podpisani uže dne 23. t m. v polnem številu, katere bode brez odloga med županstva tukajšnje fare in okolice ter posamezne posestnike ob vodi „Reki" kolikor mogoče primerno razdelil z navodom, kako in kam naj je po-sadč, da bodo vspešno rastli pod pogojem, da potem na novo pridelane količke po dolini dalje med posestnike vsako leto brezplačno razdeljujejo ia širijo. Za ta velikodušni in blagomili, obilni dar se tukaj al. c. kr. deželni vladi za Kranjsko v svojem imenu, v imenu domače fare in okolice županstev, v imenu posameznih posestnikov ob vodi „Reki" in slednjič v imenu vsega prebivalstva cele trnovsko-vremenske doline najiskreneje, topleje in srčneje zahvaljujem. Bog mili blagoslovi in nam revnim deželanom ohrani še brezbrojna leta viso-korodnega in preblagega gospoda c. k. deželnega pred-sednega A. Winklerja, kateri je s tem darom, ako ljubi Bog tudi svoj blagoslov da, tej dolini v prihodnosti za blagostan glavni temelj položil! Jaz pa tudi tukaj vestna obetam, da, dokler bodem v tej dolini učiteljaril, bode razun mojih stanovskih dolžnosti moja največa skrb po mojih slabih močeh na to delati, da bode sčasom vsak podarjen količek na leto obožanemu prebivalstvu vsaj po en goldinar dobička donašal, to pa le, ako me bodo ljubi Bog in poleg tega tudi blagomili dobrotniki dobrohotno — kot dosedaj — milostno podpirati izvolili. Bog daj obilo blagoslova in nam tudi v prihodnje naklonjenost blagih dobrotnikov ohrani! Ravno ko sem to dopisal, prejel sem od blagorodnoga gospoda Franjo Bachman-a, okrajnega zdravnika v ilirski Bistrici, 8 vrst jabolčnih in 11 vrst hruševih najboljših vrst cepičev, katere, je ta za splošni napredek v resnici ves zavzeti gospod na svoje stroške iz Merana na Tirolskem naročil, a jih meni brezplačno v porabo odstopil, za kar se vrlemu gospodu s tem preiskreno zahvaljujem. Bog mu njegovo blago dejaoje tisočkratov obilno povrni! Vodstvo ljudske šole ua Premu 23. marca 1882. Matija Rant, ravnatelj. Prem 31. marca. [Zopet mali požar.) Včeraj okoio 11. ure predpoludne se je pri Francetu Gašperčiču, po 111 dovs&če UrŠiču, v gorenjem Bitinju vžgalo. Ker je voda blizo in so ljudje hitro skupaj privreli, lokalizirali so ogenj samo na vneto hišo. Kako se je vžgalo, se prav ne vč; a preje nego ne, zapalili so otroci, kateri bili so sami doma. Pogorelec je pri „Slaviji" za 330 gold. zavarovan. Ko bi ne bilo hitre pomoči, pogorelo bilo bi še več sosednjih poslopij, ker so vmes tudi slamnate strehe, a vsled suhega severnega zraka lahko vnetljive. Hvala vrlim gasilcem , kateri so a božjo pomočjo večo nesrečo in škodo zabranili. R. Iz novomeškega šolskega okraja. — Pri prihodnji učiteljski konferenciji se bodo sledeča, današnjemu Času primerna vprašanja obravnavala: 1. Kako more ljudski učitelj vzgojevati trdne značaje in kako skrbeti za poboljšanje nravnega življenja prihodnje generacije? 2. Kako more učitelj in učiteljica na deželi nauk v posameznih predmetih praktičnim kmetijskim potrebam prirediti? 3. Kako more učitelj v ljudskih šolah, ki po vis. ministerijalnem ukazu od 5. aprila 1878. pripravljajo učence tudi za srednje šole, taiste izdatno poduče-vati v maternem ]eziku? 4. Kako more učiteljica v mestih nauk v učnih predmetih in zlasti v gospodinjstvu praktičnim, meščanskim potrebam prirediti? Stara Fužina 28, marca. — Naša sirarska družba pričela je sir delati 10. marca t. 1. v prostorih A. Arha. Toda delo je jako težavno Nimamo še posebej sirarnice, katero pa hočemo s prihodnjim letom zidati. Bili bi jo uže letos, toda imeli smo nesrečo. V to namenjeni denar pri nekem upniku uanev leži in bati se je, da vsega ne izgubimo. — Ozimina sploh pri nas dobro kaže. Detelja je nekoliko pozebla« Travo je jesenski srež vzdignil tako, da so se korenine sušile. Mogoče, da tadnevni dež kaj z boljša. A. O. Iz Ljubljane. (Reklamacijska komisija) kranjska prične svoje delovanje o konečni rešitvi zemljiškega I davka. — (Iz odborove seje c. k, kmetijske družbe 2. t. m.) Ministerstvo je potrdilo odborov predlog , da prevzame vodstvo podkovske šole v Ljubljani g. dr. Karol Blei-weis, učitelj tej šoli bode, kakor uže poprej gosp. Ed. Slegel, asistent pa France Ojstric. — Dalje je nakupile c. k. ministerstvo kmetijstva od c. k. kmetijske družbe 1330 raznih kmetijskih knjig, katere bode c. k. deželni šolski svet razdelil med učitelje. — Ministerstvo kmetijstva tudi poroča, da ne bode izdajalo več svojega rednega ukaznega lista: namesto tega izhajali bodo posamezni zvezki, ki se dobe po 80 kraje, v dunajski državni tiskarni. Ogersko ministerstvo poljedelstva naznanja, da bode v Budapešti 22., 23. in 24. aprila razstava plemenske goveje živine in ovac. — Kmetijska podružnica v Metliki volila je nov odbor. V odbor bo voljeni: dekan Anton Aleš za predsednika, Slavo!jub Kuralt za podpredsednika, Anton Navratil, France Gu-stin, France Susteraic, Anton Jeršinovic, Anton Pavlin. — (Matice Slovenske 54 odborova skupščina) bila je 1. aprila in pri njej vpričo 1.6 odbornikov ljubljanskih in eden v nanj i (g. Svetec). Prieenši razpravo pozdravlja prvosednik g. Grasselli z ozirorn na mnogoletno delovanje v Matici pričujočega odbornika g. J. Marna, kateri je pred nekimi dnevi poleg goda obhajal petdesetletnico svojo, in mu čestita, in odbor živahno pritrdi njegovim voščilom. Zapisnik o 52. seji se odobri brez branja, o 53. seji se prebere in vravna. Na to sledijo naznanila prvosedstva. Na prošnjo prof. J. Marna dovoli odbor, da se o selitvi Siov. Matice podeli nekoliko več knjig izvrstnim učencem gimnazije ljubljanske od 4. b. do 8. razreda, katero razdelitev naj izvrši predsedništvo z g. profesorji, kateri v onih šolah podučujejo slovenščino. Glede slike ranjkega g. dr. J. Bleiweisa se sklene, naj jo g. I. Franke naredi do- prsno v veličini podobe g. dr. Coste za Matico. Na ta poroča tajnik o stvareh od poslednje seje. Pristopilo je na novo 13 udov, 2 ustanovnika in 11 letnikov. V poročilu književnega odseka se kaže, da družniki dobijo skupaj knjige leta 1881., to je, „Slovnico" Šumanovo, „Somatologijo" in „Letopis", kateri ni še dovršen v Imeniku; „Geometrija" Lavtarjeva za šole je uže na-tisnena. Potem se poroča o mnogih došlih rokopisih in ponudbah, ter se primeroma rešijo. Prof. Marn nasve-tuje, naj prof. J. Macunovo „književno zgodovino Slovenskega Stajerja" stvarno presodi še prof. Fr. Leveč , in naj se o tem in o g. Lapajnetovem rokopisu naposled skupaj rassojuje; naj se „Dušealovje" vrne spisovaicu, in dr. J. Svetini izreče zahvala za obeh spisov natančno presojo; naj se ov„E'lori slovenskih dežel' , spisuje g. Glovacki, in „o Cehih", spisuje g. Majciger, določuje, kedar dojdeta spisa Matici; naj se ponudbe o šolskih knjigah izročijo odseku, ki se bode brž kovne volil za izdajanje šolskih knjig po nasvetu g. prof. Sukljeja; gosp. Navratilova ponudba „o narodnih vražah" naj se sprejame za Letopis. Popis „Rezije in Rezijanov" v posebni knjigi se ne odobri. Prvosednik naznanja, kateri spisi so došli za Letopis, in nasvetuje, naj se nekateri prevodi iz slovanskih klasikov posebej izdajo kot „knjižnica Slovanska", kateri nasvet se je v pretrespriporoeil odseku književnemu. Nasvet g. odbornika Sukljeja o izdajanji učnih knjig za srednje šole vzbudi živahno razpravo, katere se vdeležuiejo gg\ Suklje, Klun, Po-klukar, Robič, Svetec, Praprotnik, Marn, in obveljd na posled nasvet prof. Marna , da se izvoli odsek , kateri naj v ta namen posvetuje se z dotičnimi oblastmi, na pr. z deželnim odborom, z deželnim šolskim sovetom, 8 posamnimi šolskimi ravnatelji itd. ter naj sproti Matici poroča, katera bode po premoženji svojem vsikdar pripravljena podpirati in pospeševati natiskovanje potrebnih šolskih knjig slovenskih, in izvoljeni so bili v ta odsek gg. Suklje (prvomestnik), Vodušek, Zupančič, Tomšič in Marn. Poročilo gospodarskega odseka o računu za 1881. in proračunu za 1882. leto predloži se občnemu zboru; o tiskarskih ponudbah se za prihodnje leto sprejame ponudba „Narodne tiskarne". Odsekovo poročilo o premembi društvenih pravil se sprejame po nasvetu manjšine (g. Svetec) , naj ostanejo za zdaj nespremenjena , in ponudba o dopisu društva „Narodni dom" se z naznanjenimi pogoji potrdi. Nekaj za na-svetovani, a ne izvrševani „Časopis" Matice Slovenske poslanih in na poziv ne nazaj zahtevanih novcev se obrne v blagajno Matici. Cas in način prihodnjega občnega zbora določiti prepusti se predsedstvu v skupščini, katera je trajala od petih do polu devetih, in rešila mnogo važnih stvari na korist Slovenski Matici. — (Tržaška razstava.) Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani so se sledeča oglasila za tržaško razstavo izročila: 1. Barbara Ahačič iz Tržiča — kose, srpe, žage; 2. Ambrožie Jožef iz Ljubnega — gredaše : 3. Ambrožič Mihael iz Mojstrane — panj, čebele in vosek; 4. Bamberg Otomar iz Ljubljane — tiskarska in bukvovezne stvari; 5. c. kr. priv. bombaževa predilnica in tkalnica v Ljubljani — bombaž, bombažasto prejo in tkanino; 6. Cvek France iz Ljubljane — rude; 7. Dogan Marija iz Ljubljane — furnir; 8. Dolenec Oroslav iz Ljubljane — vosek in vosčemnarske stvari; 9. Dornik Janez iz Kamnika — sekire in lopate; 10. Drelse Avgust iz Ljubljane — peči; 11. Drenik Marija iz Ljubljane — vezenine: 12. Fajdiga Janez iz Sodr-šice — leseno robo; 13. Foderl Ivanka iz Ljubljane — čipke ali špice in vezenine; 14. Gilbert Fuchs iz Kokre — dilje, furnir, črtala, motike, osi, i. e. st.; 15. Galle Karol iz Bistre — moko; 16. Globočnik Anton iz Železnikov — rudo in žeblje; 17. Globočnik Anton L. iz 112 Tržiča — kose, lopate, vile, slamorezne kose; 18. Glo-bočniki bratje iz Železnikov — osi, železne šine in druge železne stvari; 19. Globočnik Leopold iz Železnikov — rude; 20. Grilec Luka iz Žgoše — sukno; 21. Haman C. J. iz Ljubljane — perilo; 22. Hudovernig Primož iz Ljubljane — sita in vosek; 23. podkovna šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani — podkve; 24. Jan Janez iz Višelnic — zvonce za živino; 25. Janše Fran iz Dre-novegorice — usnje; 26. Kalin Marija iz Ljubljane — cvetice iz volne; 27. Klinzer A. in dr. iz Belepeči — jeklo, črtalo, lopate, kose, slamoreznice, žage, sekire, pile, razne nože, opeko, les, oglje; 28. Knafelc Ignacij iz Ljubljane — podobo ljubljanskega mesta iz sjame po obrisu Valvazorjevem; 29. Knaflič Franc iz Šmartna pri Litiji — usnje. (Konec prih.) — (Društvo „rudečega križa") za podporo in postrežbo ranjenim ter bolnim vojakom je nedavno imelo svoj letni občni zbor, v katerem sta predsednik dr. vit. Stockl in tajnik g. Murnik svoja poročila objavila. Iz teh je razvidno, da so se razna društva in tudi mnogo posamnih oseb zavezali, djansko podpirati društvo, ki je pod pokroviteljstvom nadvojvode Karola Ludovika, samo žalibog, da se je opazila premala udeležba od strani narodnjakov, posebno narodnih zdravnikov. Po predlogu gospoda grofa Chorinskega se je zahvala izrekla posebno telovadnemu društvu „Sokol", ki se je zapisal kot ud tega društva z letnim doneskom 10 gold. in z obljubo dejanske postrežbe. Kot cenzorji so se imenovali trije novi udje, med temi starosta „Sokola" gosp. Ravnihar in dva namestnika, med katerima g. Vojteh Valenta. Priporočamo toplo imenovano društvo vsem Slovencem, da tudi v tem oziru pokažemo svetu svojo neomahljivo lojalnost do presvitle cesarske hiše. — (Beseda) je bila preteklo nedeljo v čitalnici prav dobro obiskovana, tudi g. deželni predsednik Winkler jo je počastil s svojim prihodom. Bila pa je tako obilnega obiskovanja tudi vredna, ker je bila izgledno dovršena v vsakem obziru. Moški zbor čitalnični je že znan, ali kar smo ta večer užili druge glasbene hrane, se ne d& ob kratkem popisati in nam je prav žal, da se nam je prostor danes tako skrčil, da ne moremo dru-zega ko iskreno zahvalo izreči vsem sodelovavcem, in ti so bili: gospodični A, Bohmova in J. Piskarjeva, potem gospodje Alfred Ledenig, V. Parma, A. Klein, vit. Ohm-Janušovski, J. Majer in A. Rohrman. Gospod A. Ledenig je tudi svoj amerikanski harmonij posodil. Poslušalci so bili vsi kar očarani, to je pričal obilni burni plosk pri vsaki točki in ob koncu „besede". — (Profesor Jernej Brezovar), naš rojak na Ruskem, je dobil od ruskega cara za uzorno službovanje in posebne zasluge za^ šolstvo red sv. Stanislava; red sv. Ane pa uže ima. Čast toraj našemu vrlemu junaku! — (Slovenska predstava) v gledišči v pondeljek ni bila nič kaj dobro obiskovana, igra „Snubitev" je zel6 plitva, popolnega propada so jo rešili le igralci. Menda je na odru ne vidimo več. — („Brencelf st. 3) je prišel ta teden na svitlo in je dobro osoljen — posebno za nemškutarje.