Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 1
V	petek (6/17°C), soboto (7/19°C) in
nedeljo (11/20°C) bo delno oblačno.
V	soboto možen
rahel dež.
Četrtek, 4. oktobra 2018
številka 40 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
Pika je pomahala v slovo
TAKO mislim
Velenje, 29. september - Pika Nogavička je za en teden vse obrnila na glavo. Tudi sebe. Na noge se ni postavila niti, ko je že bil čas za odhod. Mnogi se še vedno ozirajo in upajo, da jo bodo kje zagledali. A kaže, da se do prihodnjega septembra, ko bo priredila že 30. Pikin festival, ne bo več prikazala. a tf
Podelili priznanja
Šoštanj - Minulo nedeljo je praznovala občina Šoštanj. Ob prazniku so v petek, 28. septembra, v tamkajšnjem Kulturnem domu pripravili prisrčno slovesnost s podelitvijo priznanj in plaket. Župan Šoštanja, Darko Menih, je v nagovoru zbranim nanizal minule dosežke občine, slovesnost pa so s kulturnim programom popestrili madi Šoštanjčani.
m Kulinarično doživetje v Muzeju premogovništva
Slovenska turistična organizacija je objavila razpis za 5-zvezdična doživetja, ki jih bodo tržili pod znamko kakovosti Slovenia Unique Experience. Gre za turistično visokokakovostna doživetja, z močno izraženo izkustveno noto z izredno dodelanim pristopom in storitvijo.
V Zavodu za turizem Šaleške doline so bili skupaj z Gorenjem Gostinstvo in Premogov-
nikom na to že pripravljeni in ponujajo Kulinarično doživetje v Muzeju premogovništva, 160 metrov pod zemljo.
Vrhunsko kulinarično atrakcijo bodo oblikovali po načelih turističnih doživetij in edinstvene ter avtentične zgodbe, ki bo v destinacijo pripeljala nove obiskovalce ter povečala njeno prepoznavnost kot destinacijo, ki jo je vredno
obiskati in doživeti. Produkt bodo dokončno oblikovali do konca letošnjega leta.
Pripravljajo pa še dva prav tako pet zvez-dična projekta, in sicer doživetje socializma v Velenju, v Šoštanju pa v sodelovanju s Termami Topolšica doživetje usnjarstva in lončarstva.
Zaključek projekta 42/42 in sprejem Janje Garnbret
Mestna občina Velenje bo jutri, 5. oktobra, pripravila na Titovem trgu v Velenju zaključek projekta 42/42, v katerem sodeluje 42 slovenskih občin, ki podpirajo tekača Bogo-mirja Dolenca pri njegovem podvigu. Glavni podpornik projekta je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki bo poleg Bogomirja Dolenca ob tej priložnosti sprejel tudi našo najboljšo športno plezalko Janjo Garnbret, trikratno svetovno prvakinjo in dvakratno športnico leta mestne občine Velenje.
Cilj projekta 42/42 je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez in za njene
male viteze. Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Borutom Pahorjem in ambasadorstvom Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic.
Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh se je začel 25. avgusta v Velenju in se bo zaključil 5. oktobra z veliko prireditvijo v Velenju. To je največji tovrsten projekt v letošnjem letu v Sloveniji. Zadnji maraton bo tekač Bogomir Dolenc odtekel s štartom na Trojanah, zaključil pa ga bo na Titovem trgu v Velenju, predvidoma med 19. in 20. uro, kjer ga bosta slavnostno sprejela župan Bojan Kontič
in ambasadorka projekta Vlasta Nussdorfer.
Zaključni dogodek se bo na Titovem trgu začel ob 16. uri z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, plesnimi nastopi, urejanjem pričesk in poslikavami obraza. Tekača Bogomirja Dolenca bodo obiskovalci lahko spremljali na zadnjem maratonu projekta 42/42 na video projekciji na platnu ob odru vse do samega prihoda na Titov trg.
Večerni program bodo popestrili pevci in glasbene skupine - Ditka, ansambel Stil, Sam Samo, Kokr Joe Band, KLT by Whiteman in Frenk Nova.	a
Kolo se obrestuje
Tina Felicijan
Če se po Velenju še niste zapeljali s kolesom, morda res ne veste, da je mesto kot nalašč za kolesarjenje. Ne le zato, ker je tako majhno, da je tako ali tako vse bolj ali manj na razdalji sprehoda, ki bi si ga za zdravje moral vsakdo privoščiti vsak dan. Velenje je kolesarjem prijazno tudi zaradi svojih ravnin. Na klance bi se lahko izgovarjali le prebivalci Šmartnega in Konovega, morda tudi Gorice in Bevč, čeprav jim je teren vsaj v eno smer potovanja naklonjen bolj kot večini meščanov, ki morajo od ene do druge točke nenehno poganjati pedale. Mesto ima večinoma urejene kolesarske steze. Razen na nekaterih odsekih, ki pa so res tako zdelani, da bi za varno vožnjo po njih potrebovali gorska kolesa, je vožnja po njih prav prijetna, pa še dokaj hitra. Občina napoveduje, da bodo tudi ti odseki v prihodnosti bolj urejeni, nekaj kolesarskih povezav pa bodo še dogradili. Če smo zelo zahtevni kolesarji, nas ponekod lahko zmotijo previsoki robniki, pregloboki kanali za odvodnjavanje ali pa klančine, ki za spuste in vzpone niso najbolj primerne, a se tem oviram v večini primerov ni težko izogniti. Tu in tam primanjkuje praktičnih parkirišč za kolesa, sicer pa je prednosti kolesarjenja po mestu (po mojih izkušnjah) vsaj v primerjavi z vožnjo z avtomobilom od semaforja do semaforja bistveno več. Če živite v središču mesta, lahko za vožnjo z avtomobilom od garaže do parkirišča pri Gorenju, denimo, ali obratno v času prometne konice porabite tudi pol ure. S kolesom se lahko izognete kolonam in semaforjem ter porabite le dobrih deset minut. Približno toliko časa vam vzame tudi kolesarjenje do Velenjskega ali Škalskega jezera, pa do nakupovalnih centrov, čeprav je kolesarjenje do Velenjke precej manj prijetno in manj varno, saj od policijske postaje do krožnega križišča ni kolesarske steze. Kar nekaj časa nam kolesarjenje prihrani tudi zato, ker kolo vzamemo iz kolesarnice in se z njim pripeljemo praktično do vhoda šole, pisarne, trgovine ali pač tja, kamor smo namenjeni. Do avtomobila pa se moramo, če nimamo garaže, najprej sprehoditi, pozimi še ostrgati led, ga odkidati, nato najti parkirišče in se ponovno sprehoditi. Res je, da nas avto zaščiti pred ostrim mrazom in dežjem, omogoča nam lažji prevoz nakupljenih reči, a tudi za to se da kolo primerno opremiti. Po drugi strani pa - preden se avtomobil pozimi ogreje, se s kolesom pripeljemo na katerokoli destinacijo v mestu in se ogrejemo sami, poleti pa si prihranimo vročinski šok, če namesto v pregret avto sedemo na kolo. Kolo ni le bistveno cenejše ob nakupu, je tudi bistveno cenejše za vzdrževanje. Ne le zato, ker ne kuri goriva, ampak tudi zato, ker zanj potrebujemo le par neprimerno cenejših gum, ni ga treba zavarovati (čeprav evropski poslanci že razmišljajo, da bi obvezna zavarovanja uvedli za vsa vozila, ki uporabljajo električne motorje, torej tudi za električna kolesa), registrirati, ni mu treba kupitiparkirnega abonmaja, cenejši je servis ... Vsi, kipromovi-rajo trajnostno mobilnost, pa poleg prihrankov časa in denarja v prid kolesarjenju štejejo tudi blagodejno gibanje in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, s tem pa ohranjanje čistega zraka v mestih, ki je (tega se ne moremo zavedati, če kdaj v življenju nismo vdihnili zraka v kakem velemestu) pravi privilegij. Glede na vse prednosti kolesarjenja mislim, da je avtomobil v Velenju razvada, ki si jo vse preveč ljudi vse prepogosto privošči. Njegova prednost - obilica udobja - je, sodeč po prednostih, ki jih ima kolo ali kako drugo prevozno sredstvo na kalorije, vsaj po mojem mnenju precenjena.
O pravosodju z ministrico Andrejo Kati^^^^^EO
as
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si

a mz

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

4. oktobra 2018
LOKALNE novice
as
Otvoritev sodobnega centra Mega Tel
Velenje - Danes ob 14-tih bo priložnostna slovesnost, na kateri bo podjetje Mega Tel iz Velenja predalo svojemu namenu prostore sodobnega centra, ki so jih uredili v nekdanji tako imenovani stekleni direkciji Premogovnika. Podjetje, ki sta ga leta 2002 ustanovila brata Matej in Milan Meža sodi med vodilne ponudnike sodobnih rešitev v informatiki ter telekomunikacijah. Na izzive prihodnosti odgovarja s strokovnim znanjem in sodobno infrastrukturo, pohvali pa se lahko s poslovnimi enotami v EU, Aziji in v domačem Velenju. Zaposluje več kot 20 visoko strokovno usposobljenih delavcev.	■ mz
Zdravniki priporočajo cepljenje
V Sloveniji so ta teden začeli cepiti proti sezonski gripi. Čeprav cepljenje priporočajo vsem, pa je to posebej priporočljivo občutljivejšim skupinam, kot so starejši od 65 let, nosečnicam in majhnim otrokom, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prejšnjo sezono se je pri nas sicer cepilo okrog 84.000 ljudi, kar je nekaj več kot predprejšnjo sezono, ko se je cepilo manj kot 70.000 ljudi. Še vseeno pa je to precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Cena cepljenja proti gripi znaša 14 evrov, za nosečnice, kronične bolnike in starejše od 65 let pa cepljenje stane sedem evrov.	■ mz
Harmonija jih šteje že več kot deset
Velenje - Center za družine Harmonija, ki deluje v okviru Društva NOVUS, deluje že več kot deset let. Vanj so v teh letih vključili 15.000 udeležencev, letos več kot 3.500 udeležencev v 7.900 aktivnih ur programov, ki jih izvajajo. Ciljne skupine so raznolike, največ je otrok, zelo veliko staršev, pa tudi babic, ki prihajajo v Harmonijo z vnuki in vnukinjami. Veliko pohval jim namenjajo starejši, tisti, ki prihajajo k njim pridobivat spretnosti za delo z računalnikom in po znanje za zdrav način življenja. a mkp
Hilda Tovšak na prostosti
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila prejšnji teden tudi uradno pogojno izpuščena iz zapora. Komisija ministrstva za pravosodje ji je namreč pogojni izpust potrdila po dobrih petih letih prestane kazni. Tovšakova, ki je bila v več zadevah obsojena na enotno osemletno zaporno kazen, je sicer že nekaj časa kazen prestaja doma, v milejšem režimu. Tovšakova je sicer poravnala vse obveznosti, tudi finančne, v zvezi z dosojenimi kaznimi pa je pred njo še nekaj obtožb.	■ mz
Prvič bo potekal Osteotlon
Velenje, 9. oktober - Ob svetovnem dnevu osteoporoze in v počastitev občinskega praznika bo Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline v sodelovanju z več partnerji priredilo 1. Osteotlon. V torek, 9. oktobra, bodo med 15. in 19. uro v vili Bianci potekale različne aktivnosti ozaveščanja o vzrokih za nastanek in rešitvah za zdravljenje osteoporoze. Najprej bo na sporedu degustacija mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo kalcija, nato bo po predavanju o ustrezni prehrani potekala vodena vadba za zdrave kosti, nazadnje pa še prikaz koordinacije gubanja, moči in duha. ■ tf
i
ukše
STANE LUKŠE s. p.
Na Gradišču 12, BBBG Mozirje
Razpis za delovno mesto (iščemo eno osebo, m)
ORODJAR, OBDELOVALEC KOVIN
Opis del in nalog: Izdelava manjših priprav, vzdrževanje orodij Izobrazba: nižja ali srednja poklicna, smer strojništvo in obdelava kovin Trajanje in vrsta zaposlitve: za nedoločen čas, polni delovni čas Poskusno delo: 3 mesece
Dodatna znanja, kompetence, pogoji za zasedbo: Voz. izpit kat. B
Način prijave kandidatov: kandidati naj pošljejo vlogo po pošti na sedež podjetja ali na elektronski naslov: stane.lukse@lukse.si. V vlogi navesti naveden kontakt (telefon ali elektronski naslov).
Kandidati bodo obveščeni na podan kontakt glede termina za razgovor. Rok oddaje prijave: 30. 10. 2018
Za začetek ogled dobrih praks
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Breda Božnik v Velenju
Milena Krstič - Planine
Velenje, 27. septembra - Nova državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Breda Božnik je enega svojih prvih obiskov na terenu namenila Velenju. Ogledala in spoznala je dva primerna dobrih praks. Obiskala je Večgeneracijski center Planet generacij, ki deluje v okviru Ljudske univerze Velenje, in Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija.
Državna sekretarka je delala na različnih področjih socialnega varstva in z uporabniki različnih ranljivih skupin. Dobro pa pozna tudi Velenje, zato ni naključje, da mu je namenila enega svojih prvih obiskov na terenu. Pred imenovanjem za državno sekretarko je bila Božnikova direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, pred tem
Dr. Selma Filipančič - Jenko, direktorica NOVUS-a, podžupanja Breda Kolar, Drago Martinšek z Urada za družbene dejavnosti, državna sekretarka Breda Božnik in direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita
Kropušek - Ranzinger.
pa v javnem zavodu Socio Celje najprej strokovna delavka, nato tudi strokovna vodja programa, tako da ji je to področje blizu.
Blizu pa ji je tudi Velenje. »Je
mesto, kjer se veliko dogaja. To vem, ker živim v bližini in zelo rada pridem sem. Navdušena sem nad primeri dobrih praks, s katerimi so me seznanili. To je
nekaj, kar nujno potrebujemo. Pri tem imajo vso podporo tudi na ministrstvu.«	a
Sola za župane
V vili Bianci je v ponedeljek potekal regijski dogodek, ki so ga organizatorji poimenovali »Šola za župane«. Zbralo se je okrog 30 predstavnikov lokalnih skupnosti, nevladnih in drugih organizacij ter tudi nekateri kandidati za župane. Kot je povedala organizatorica dogodka Selma Filipančič Jenko, so skušali s šolo za župane pred jesenskimi lokalnimi volitvami poudariti pomen večje osredotočenosti na programsko delo za prihodnje županske mandate.	■
Savinjsko-šaleška naveza
Bo volk sit in koza ostala cela
Med vinom in pivom - Med Rogaško Slatino in Podčetrtkom - Sprehod pod krošnjami
Pravijo, da se nasprotja pogosto privlačijo in nekateri upajo, da bo tako tudi pri nas. Da bosta koalicija (tudi z levico) in gospodarstvo le prišli bolj skupaj in bo tako bolje za mnoge ljudi in podjetnike. Saj veste, zdaj je bilo kar nekaj vroče krvi, tudi napovedi, da bodo nekateri poslovneži spakirali kufre in odšli na tuje. Malo za šalo: nekateri bi se tam počutili morda kar domače, saj na tujem išče delo veliko naših ljudi. Seveda upamo, da se bodo stvari res toliko poravnale, da bodo poslovneži ostali doma in da bodo doma tudi ustvarjali še več kakovostnih delovnih mest in našim ljudem dela ne bo treba iskati po svetu. Sicer pa smo vstopili v mesec, ki je mnogim Slovencem še kako pisan na kožo. Vinotok! Kako se to sliši slovensko! Vino oziroma vsaj mošt sicer že nekaj časa teče v sode, pravo vino pa bo sveti Martin »naredil« šele naslednji mesec. Zato zdaj nekateri še prisegajo na pivo. Predvsem v Žalcu, prestolnici zelenega zlata, ki še vedno velja za pomembno sestavino piva, so to v soboto še posebno počastili. Ob zdaj že svetovno znani pivski fontani so pripravili uradni hmeljarski likof; vendar to ni bila osrednja sobotna prireditev, ampak del žalskega oziroma savinjskega »oktoberfesta«. Veselo je bilo dolgo v noč, čeprav letošnja letina ni bila ravno taka, da bi vsi hmeljarji vriskali od veselja. Pri nekaterih sortah je bila podpovprečna, drugod povprečna. Kakovost pa dobra. Za pivo se seveda ni bati. Kot se ni bilo treba bati za korajžneže, ki so si upali naskočiti najvišjo stavbo v Savinjski dolini. Ob tej žalski prireditvi so namreč pripravili tudi prvi tek na Hmezad. Tek po stopnicah te 15 nadstropne stavbe.
S te najvišje stavbe v Savinjski dolini, visoka je 55 metrov, se ljudje še ne morejo spuščati po toboganu, kar kot atrakcijo nekateri resno napovedujejo. Se pa bodo lahko po toboganu turisti kmalu spuščali s 35 metrov visokega stolpa na zreškem Pohorju. Tu naj bi kmalu začeli urejati posebno turistično atrakcijo - Pot med krošnjami dreves. Zdaj, ko so podpisali potrebne »papirje«, naj bi bilo vse pripravljeno do te mere, da naj bi kmalu začeli prva dela. In če bo šlo vse po sreči, naj bi se pod krošnjami pohorskih dreves sprehajali že prihodnje leto. Občina Zreče in družba Unitur bosta pri tem projektu sodelovala s
poljsko-nemškim partnerjem. Sprehajališče bo dolgo skoraj 600 metrov, potekalo bo v višini do 20 metrov, na koncu bo 35 metrov visok stolp in ob njem tobogan, po katerem se bodo »sprehajalci« spustili na tla. V samih Zrečah pa se veselijo nove gazele. Njihova tovarna GKNDriveline Slovenija, kije že skoraj dve desetletji del angleške multinacionalke, je zrasla iz Uniorjevega obrata homokinetičnih zglobov. Nekdaj je bila glavna dobaviteljica nekdanje Zastave, zdaj oskrbuje s pomembnimi deli za avtomobile mnoge najvidnejše svetovne proizvajalce avtomobilov. V akciji družbe Dnevnik za Slovensko gazelo je ta zreška družba postala Savinjsko-zasavska gazela in se uvrstila v finale. Med nominiranci je bila tudi Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah. Ta je lani v primerjavi z letom poprej dosegla kar 45-odstotno rast prihodkov, podobno rast pričakujejo tudi letos. Ljubitelji kolesarstva pa lahko že nekaj časa premagujejo pot med Rogaško Slatino in Podčetrtkom na izposojenih kolesih. Stekel je namreč avtomatiziran sistem samopostrežne izposoje koles teh dveh občin. V vsaki občini so tri take postaje z električnimi in navadnimi kolesi. Uporabniki pa lahko kolesa pustijo na kateri koli postaji. Pot med obema krajema je še posebej zanimiva, saj poteka kolesarska steza dobršen del ob Vonarskem jezeru. Še bolj bo, ko bo to jezero znova oživelo.
V Celju pa nimajo sreče z mačko; ne z navadno, s turško. Hotel s tem imenom, ki stoji sredi mesta s pogledom na občino, že desetletje sameva. Tudi zadnja prodaja ni bila uspešna. Pa še to: Kors je prevzel svetovno znano modno hišo Versace! To je resnična vest, ki se zdi nekaterim skorajda neverjetna. Pa je. Seveda ne gre za nekoč naše znano podjetje Kors iz Rogaške Slatine, ki je v času svojih zlatih let izdelovalo kakovostne in modne izdelke, ampak za ameriškega izdelovalca »opreme« za ženske. Slatinski Kors je, žal, že pred leti klavrno propadel. Kot še mnogo drugih naših uveljavljenih blagovnih znamk z raznih področij. Tudi tak je pač bil naš razvoj.
• k
flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 3
4. oktobra 2018
"'WAS
AKTUALNO
3
Pomembne pridobitve za majhen kraj velikih zanimivosti
Občina Šmartno ob Paki bogatejša za tri infrastrukturne objekte - Glavnino denarja zagotovila država - Ministrica Bratuškova: 3. razvojna os skupen izziv
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 29. septembra - Pod šotorom na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki so s priložnostno slovesnostjo simbolično zaznamovali zaključek treh infrastrukturnih projektov, in sicer sanacijo mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki, ureditev nivojskega prehoda čez železniško progo v Paški vasi ter preplastitev odseka ceste Skorno-Gorenje. Vrednost del je presegla 1,4 milijona evrov, od tega je blizu
300 tisoč evrov primaknila Občina Šmartno ob Paki, od 15 do 20 tisoč evrov Občina Braslovče, ostalo država.
V pripravi še trije projekti
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je ob tej priložnosti dejal, da gre za zelo pomembne pridobitve, ki si jih majhen kraj velikih zanimivosti ter tukajšnji občani zaslužijo. Priznal je, da si tako velikih vlaganj občinski proračun sam ne bi mogel privoščiti.
Začetek nekaterih od teh naložb segajo že v leto 2010, vse pa so zgradili z namenom zagotoviti večjo varnost vseh udeležencev v prometu, še najbolj pa najbolj ranljivih skupin - otrok. »Da smo to dosegli, je bilo potrebnih veliko usklajevanj, tvorno sodelovanje vseh, pa tudi potrpežljivost občanov ter uporabnikov infrastrukture, saj smo imeli letošnjo pomlad v lokalni skupnosti kar tri gradbišča. Zato je naše zadovoljstvo danes še toliko večje. Iskrena hvala
uresničili v naslednjih dveh letih: posodobitev državne ceste skozi Rečico ob Paki, odsek ceste od železniškega prehoda v Šmartnem ob Paki do nekdanjega podjetja Vina ter zapiranje nevarnega nezavarovanega železniškega prehoda proti Slatinam, kjer bo treba zgraditi obvozno cesto. »Želim si in prepričan sem, da bom imel priložnost nagovoriti vas, občani, tudi takrat, ko bomo predajali namenu tudi te projekte,« je še dejal Janko Kopušar.
Da so pridobitve pomembne, so dokazali tudi občani z udeležbo na slovesnosti.
Ministrica Alenka Bratušek je prisluhnila tudi predstavnikom civilne iniciative, ki so ji ob tej priložnosti izročili pismo ter košaro z domačimi dobrotami. Bratuškova jim je zagotovila, da bo pismo
prebrala in jim prisluhnila.
vsem, ki ste pomagali pri izvedbi projektov.« Kopušar je še dejal, da Občina s tem sodelovanja z ministrstvom za infrastrukturo še ni končala. Pripravljajo namreč še tri projekte, ki naj bi jih
Tretja razvojna os izziv za vse
Slovesnosti se je udeležila tudi podpredsednica vlade RS in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Delila je
Simbolično so otvoritveni trak prerezali (od leve proti desni): Janko Kopušar, ministrica Alenka Bratušek ter Damir Topolko, direktor
Direkcije RS za infrastrukturo.
ovir, ki nas v zvezi s tem projektom čakajo, sama od njih ne bežim in verjamem, da bomo z župani občin Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela na to temo večkrat sedeli zato, da rešimo težave na najboljši način za vse.«
Kot nam je dejala Bratuškova, je tretja razvojna os tako pomemben projekt državnega pomena, da ga bo ne glede na odločitev ustavnega sodišča treba nadaljevati. »Seveda bomo počakali na odločitev in se potem odločali, kako dalje. Tudi če bo to menilo, da je vse v redu, pogovor z lokalnimi skupnostmi in ljudmi iz teh okolij nikakor ne bo izostal.«
Za prijetno razpoloženje so z nastopom poskrbeli otroci tamkajšnjega zasebnega vrtca Bambi, učenci velenjske glasbene šole, pa tudi Ivan Napret, ki je pridobitve blagoslovil.	a
mnenje s Kopušarjem, da gre za pomembne pridobitve za okolje in potrdila, da so v pripravi še trije. »Imamo pa na tem območju skupen velik izziv - to je projekt tretja razvojna os. Zavedam se
Tri doline, tri doživetja v enem dnevu
Edinstven turistični projekt, ki povezuje hmeljarstvo, socialistični čudež in koroško flosarijo -Povezovanje, sodelovanje in novi gostje
SDS Velenje še naprej vodi Suzana Kavaš
Prejšnjo sredo je potekala volilna konferenca SDS Velenje, na kateri so ponovno potrdili za predsednico Suzano Kavaš, organe stranke pa so pomladili. Konstitutivno sejo bodo imeli jutri, v petek, 5. oktobra, na njej pa bodo oblikovali tudi predlog za kandidata za župana.
■ mz
V Velenju nova stranka
Tatjana Podgoršek
Žalec, 27. septembra - Ob svetovnem dnevu turizma so v Žalcu predstavili novost letošnje turistične sezone - projekt Doživetje treh dolin. Gre za skupen turistični produkt Savinjske, Šaleške in Koroške doline, ki vabi turiste, da v enem dnevu obiščejo Žalec, Velenje in Zgornjo Dravsko dolino.
V turizmu ni mej
Žalski župan Janko Kos je ob tej priložnosti med drugim dejal, da so v letu evropske kulturne dediščine in v letu, ko je povezovanje še pomembnejše kot leto prej, v skupnem turističnem projektu združili doživetja, ki bogatijo slovensko turistično ponudbo in so edinstvena v tem prostoru. V ospredje postavljajo 5-zvezdična doživetja vsakega področja z namenom, da turisti v enem dnevu doživijo tri doline zelo zanimivo in nepozabno. »V turizmu je potrebno sodelovanje, povezovanje. Tu ni mej. Imamo ljudi, ki znajo pripovedovati zgodbe, jih povezati v pentljo, zato prihajajo k nam tudi tuji turisti. V prihodnje jih pričakujemo še več.« Po njegovem mnenju se lahko kraji, ki do-
slej niso bili tako turistično izpostavljeni, imajo pa unikatne zgodbe, postavijo ob bok turistično bolj prepoznavnim in uveljavljenim krajem, ker so drugačni, posebni, če si seveda upajo in znajo. V Žalcu so si upali z unikatno zgodbo o hmeljarstvu in jo s fontano piv nadgradili. Danes so vpisani na svetovnem turističnem zemljevidu in dobro jim gre. Če so pred začetkom obratovanja
fontane želeli prodati 6000 vrčkov v eni sezoni, jih sedaj prodajo v enem mesecu najmanj 6200. V 14 mesecih obratovanja fontane so prodali 138 tisoč vrčkov, obiskalo jo je približno 400 tisoč ljudi, stočili pa so več kot 70 tisoč litrov 33 vrst piva od 25 slovenskih pivovarjev.
Začne se v Žalcu, nadaljuje v Velenju, konča na Muti
Izhodiščna točka turističnega projekta Doživetja teh dolin se začne v Žalcu, ki postaja vse bolj središče kulturnega in kulinaričnega turizma, ki temelji na hmeljarski dediščini. Ta je tudi rdeča nit njihove turistične ponudbe. Vključuje obisk Eko muzeja Hmeljarstva in pivovarstva Slovenje, hmeljarsko
zgodbo žalskega pivo-varja Simona Kukca, »očeta laškega piva«, ter svetovno poznano Fontano piv Zelenega zlata.
Izlet se nadaljuje proti najmlajšemu slovenskemu mestu Velenju, kjer obiskovalce skozi ta socialistični čudež, kot so mu nekoč rekli, popelje pionirka z rdečo rutico in kotalkami. Ta pri vodenju skozi središče mesta do restavracije Jezero, kjer izletnike čaka prava socialistična malica, obuja spomine na otroštvo in življenje v času tovarištva na nostalgičen in zabaven interaktivni način. Sledi še ogled Velenjskega jezera in Velenjske plaže.
Na Koroškem, konkretneje na Muti, pa popotnike s harmoniko v rokah in nasmehom na ustih pričakajo splavarji. Kot je bilo včasih v navadi, goste postrežejo s šilcem žganja, rženim kruhom in soljo. Splavarski humorist Miha šaljivo ponazori, kako so splavarili nekoč, flosarske frajlice pa na splavarski rajži pogostijo goste s krepko malico. Na vsaki rajži flosarji v svoj ceh sprejmejo tudi novopečenega flosarja, ki ga pred tem flosarski župnik očisti grehov.
Enodnevno turistično doživetje Treh dolin bo izletnike stalo 38 evrov.
Velenje, 1. oktobra - Z odločbo notranjega ministrstva je bila v petek v Velenju ustanovljena nova politična stranka Naše Velenje. Na ustanovnem zboru so za predsednika stranke izvolili Jožeta Hribarja (Big Joco), ki bo tudi strankin kandidat za velenjskega župana na letošnjih lokalnih volitvah, slogan za volitve pa bo Sveže ideje za Naše Velenje ter Pošteno Velenje.
Stranka bo kandidirala tudi za mesta v velenjskem mestnem svetu, nastala pa je na pobudo občanov, ki si želijo spremembe v Velenju in svežih idej, so sporočili iz stranke.
V strankinem programu je med drugim zapisano, da se bodo zavzemali za obnovitev stolpa Šaleškega gradu in ureditev razglednega stolpa na vrhu gradu, obnovitev in zagon smučišča Šalek z odkupom potrebnega zemljišča, izgradnjo otroškega letnega bazena ter uvedbo registrskih tablic z označbo VE, namesto Rdeče dvorane bi zgradili novo športno dvorano in nov stadion, namesto azilnega doma, bi stanovanja namenili velenjskim družinam ...
■ mz
Stočili 70 tisoč litrov piva
Na fontani piv so doslej predstavili 33 piv iz 25 slovenskih pivovarn, ki pivo varijo s savinjskim hmeljem. V 14 mesecih (fontana je v zimskih mesecih zaprta) so prodali 138 tisoč vrčkov, obiskalo pa jo je že 400 tisoč ljudi. Doslej so stočili nekaj več kot 70 tisoč litrov piva.
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

4. oktobra 2018
Tečemo vedno na dolge proge
GOSPODARSKE novice

Menedžer leta 2018 Boštjan Gorjup: »Dober rezultat je naravna posledica dobre kulture in takih medsebojnih odnosov v podjetju«
Tatjana Podgoršek
Portorož, 27. septembra - Kot
smo že zabeležili, je pred tednom dni na menedžerskem kongresu v Portorožu direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup prejel prestižni naslov Manager leta 2018.
Presežki, rekordi
V obrazložitvi za nagrado med drugim piše, da BSH Hišni aparati Nazarje kot največja evropska tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane, tehnološko zahtevnih termičnih aparatov za pripravo napitkov ter eno od 10 največjih izvozno usmerjenih družb v Sloveniji pod njegovim vodstvom dosega izjemne gospodarske rezultate. Preteklo leto sta zaznamovala vsaj dva rekorda: 340 milijonov evrov prihodkov in 8,1 milijona enot, od tega so jih več kot 97 odstotkov izvozili v evropske države. Čista donosnost kapitala je v preteklem letu znašala slabih 33 odstotkov, kar je kar 2,5-krat višje od povprečja panoge, čista donosnost sredstev pa je bila z 11,60 odstotka v primerjavi s panogo višja za 5,8 odstotne točke. Znotraj ene največjih panog je Gorjupu uspelo za 80 odstotkov zvišati tudi skupne prihodke na zaposlenega (na 325 tisoč evrov) in z 62 tisoč 806 evri doseči za 45 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega. BSH Nazarje je bilo že v preteklosti največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, leta 2017 pa je število zaposlenih še povečalo za desetino.
Prav tako je družba pod Gor-jupovim vodstvom dobila status
središča prodajne regije BSH Adriatic East ter utrdila svojo ključno vlogo v skupini BSH. Ugled družbe znotraj skupine je bil pomemben tudi pri izbiri Na-zarij kot sedeža kompetenčnega
je ogovoril na vprašanje, ali je bila podelitev tokratnega naziva presenečenje glede na to, da je pred šestimi leti že prejel naziv Mladi manager leta. In kam naziv uvršča? »Za vsakega menedžerja
dober pogled v organizacijo dela, svoje sodelavce, da znajo poslovne priložnosti izkoristiti. »Temu bo treba slediti v življenju tudi v prihodnje.«
Gorjup nam je še dejal, da letos
Boštjan Gorjup se je naziva veselil skupaj z nekaterimi sodelavci.
razvojnega centra ter središče oddelka za raziskave in razvoj aparatov za pripravo hrane, kar pomeni, da je nazarska družba odgovorna za razvoj vseh tovrstnih izdelkov v celotni skupini. Na omenjeni lokaciji v povprečju razvijejo pet novih izdelkov na leto, za njihov razvoj pa vsako leto namenijo 20 milijonov evrov.
Poklic in poslanstvo
»Naziv je vsekakor presenečenje, po drugi strani pa v BSH-ju Nazarje tečemo vedno na dolge proge ter poskušamo dosegati stabilno strukturo izdelkov, procesov in ljudi, ki prav tako na dolgi rok uspešno delajo,«
je pomembna osebna rast kot voditelja, to, da razume ljudi, s katerimi dela, jih zna opolnomo-čiti, sestaviti pravo ekipo. To je zame pomembnejše kot dnevno spremljanje odmikov od plana in doseganje ciljev. Menim, da če kot menedžment znamo vzpostaviti dobro kulturo, dobre odnose, je dober poslovni rezultat naravna posledica tega.«
Pri tem, kam bo usmeril svoje nadaljnje aktivnosti, Gorjup ugotavlja, da je zanj očitno me-nedžment poklic in hkrati neke vrste poslanstvo, ki mu je treba nameniti vso življenjsko energijo, iskati poslovne priložnosti za svoje podjetje ter vedno imeti
v družbi BSH Hišni aparati Nazarje ne pričakujejo tako dobrih poslovnih rezultatov, kot so jih dosegli lani. Včasih se obrnejo razmere na trgu, drugič kakšnemu kupcu ne morejo izpolniti želja. »Ne stremimo vedno k povečanju prihodkov, ampak k temu, da bomo vedno bolj odlični. Naravno je, da se številke včasih spremenijo. Potreben je pogled na srednji rok in biti zavezan k izpolnitvi zadanih ciljev pri novih izdelkih. Ti nas bodo peljali tudi naprej,« je sklenil Boštjan Gorjup.
Kuhinjski kompostnik za domače krožno gospodarjenje
Popolnoma prenovljen, funkcionalno izboljšan in dizajnersko dovršen Skazin Bokashi Organko 2 že na trgu
Njegovo mesto je na kuhinjskem pultu.
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 19. septembra - V podjetju Skaza so v sredo domačim in tujim poslovnim partnerjem, novinarjem in blogerjem predstavili njihov nov, funkcionalno in oblikovalsko dovršen kuhinjski kompostnik Bokashi Organko 2. Ta je od srede tudi že na prodajnih policah v Sloveniji in tujini.
Že prva različica kuhinjskega kompostnika Bokashi Organka je postala uspešnica podjetja Skaza, in to takoj, ko so ga leta 2011 predstavili javnosti. Doma in v svetu so ga doslej prodali 200.000 kosov in še danes je najbolj prodajan izdelek blagovne znamke Skaza. Izvirni kompostnik ostaja v prodajnem programu Skaze še naprej.
Jasna Potisek, direktorica marketinga v Skazi: »Bokashi Organko 2 je popolnoma prenovljen, funkcionalno izboljšan in dizaj-nersko dovršen, je njegova nova različica. Ima lažje odpiranje
pokrova, nekoliko manjšo prostornino. Prirejen je za sodobne družine. Njegovo mesto uporabe postaja vidno na kuhinjskem pultu, saj predstavlja dodano vrednost sodobnim kuhinjam.«
>
Izvirni Bokashi Organko ostaja v prodajnem programu Skaze še naprej.
notranje in zunanje cvetje ter vrtnine in čistilo za domače odtočne cevi. »Prihranke zaradi uporabe Bokashi Organka v domačih gospodinjstvih beležijo
Bokashi Organko predstavlja prvi korak do krožnega gospodarjenja in trajnostnega ravnanja pri uporabnikih doma. Biološki odpadki gospodinjstva postanejo vir za nov življenjski krog. S pomočjo posebnega naravnega posipa odpadki v njem ne zgni-jejo, ampak fermentirajo. Tako dobi uporabnik izvrstno osnovo za domači kompost, s fermen-tacijsko tekočino pa gnojilo za
Gospodarska rast bo nižja
Spomladi je Umar Sloveniji za letos napovedal 5,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,8-odstotno. Kot predvideva sedaj, bo letošnja rast opazno nižja. Mednarodne trgovinske vojne namreč za zdaj prinašajo relativno majhen negativni učinek na slovensko gospodarstvo, a predstavljajo zelo resno tveganje, zato vršilec dolžnosti direktorja Umarja Boštjan Vasle Sloveniji za letos po novem napoveduje le 4,4-odstotno realno rast BDP, prej, kot smo dejali, 5,1-odstotno rast. Napoved za 2019 je znižal s 3,8 na 3,7 odstotka, za 2020 pa zvišal s 3,2 na 3,4 odstotka. Kljub znižani oceni bo Slovenija po teh napovedih v naslednjih letih dosegala praktično dvakrat višjo gospodarsko rast od evrskega območja. „To pomeni, da se bo nadaljeval proces dohitevanja razvitejših držav," je spomnil Vasle.
Vlada imenovala pogajalsko skupino
Vlada je odločena, da takoj ugrizne v kislo jabolko soočanja s sindikati, zato je že imenovala pogajalsko skupino za dialog s sindikati javnega sektorja. Vodil jo bo Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupina se bo sešla v prihodnjih dneh in pripravila izhodišča, v 14 dneh pa računajo na začetek resnih pogajanj, je povedal minister za javno upravo Rudi Medved. Sindikati so z izborom pogajalca zadovoljni.
Juncker naj spoštuje arbitražo
Štirje naši bruseljski poslanci - Igor Šoltes (Zeleni), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD) in Ivo Vajgl (DeSUS) - so predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja v pismu pozvali, naj od Hrvaške zahteva spoštovanje arbitraže. Razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško mora biti implementirana, so opozorili. V vednost so poziv poslali tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem.
Med dobitniki priznanj Gorenje in BSH
Gospodarska zbornica Slovenije je v okviru dneva inovativnosti podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih ter javnih raziskovalnih zavodih. Podelila je 10 zlatih, 1 posebno priznanje, 28 srebrnih ter 3 posebna priznanja za potencialno inovacijo krožnega gospodarstva. Pod 197 inovacij, uvrščenih v nacionalni izbor, se je podpisalo 772 inovatorjev.
Med prejemniki zlatega priznanja je bilo tudi Gorenje z novo generacijo premijskih pralnih in sušilnih strojev ASKO Pro Home Laundry. Srebrni priznanji pa sta prejeli tudi inovaciji Samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat TE 300 (BSH Hišni aparati Nazarje) ter Nova generacija samostojnih štedilnikov FS16 Gorenja.
Sicer pa je Gorenje te dni tudi na slovenskem trgu predstavilo novo generacijo pralnih in sušilnih strojev WaveActive. Gre za linijo, ki je letos že navdušila žirijo oblikovalskega tekmovanja Red Dot, saj so ocenili, da dobro razume potrebe in navade sodobnih potrošnikov.
Cena nafte se približuje 100 dolarjem
Cene nafte so potem, ko sta Savdska Arabija in Rusija zavrnili klice Donalda Trumpa po povečanju proizvodnje sedaj pri 82 dolarjih za sod, dosegle najvišje nivoje v zadnjih štirih letih, to pa je verjetno že znak, da se nafta počasi približuje krizni številki 100 dolarjev na sod, kar mnogi povezujejo z nastankom prejšnje gospodarske krize.
Obdobje poceni denarja se očitno končuje
Čas je torej, da začnete previdneje najemati kredite. Obdobje poceni denarja se očitno končuje. Fed dviguje obrestne mere, Hongkong mu sledi, Evropa še trenutno čaka. Toda svetovna gospodarska rast se je upočasnila, obrestne mere so začele naraščati, prav tako zadolženost. Navaditi se bo treba na zelo nizke ali negativne donose delniških trgov, trpel naj bi tudi trg kriptovalut. Poceni denar je napolnil žepe. Fed je obrestno mero kar sedem let pustil ničelno.
Tudi Candy Kitajcem
tudi komunalna podjetja, ki se jim za okoli petino, lahko celo četrtino zmanjša volumen pobranih bioloških odpadkov na družino,« je povedala Potiskova.	■
WEBSI - Spletna trgovina Skaza najboljša
Sredi septembra, v senci velikih priprav na mednarodno predstavitev kuhinjskega kompostnika Bokashi Organka 2, so v podjetju Skaza prejeli pomembno nacionalno priznanje. Na festivalu slovenskega digitalnega komuniciranja WEBSI je bila spletna trgovina Skaza uvrščena na prvo mesto v kategoriji spletne trgovine in tako prejela naslov najboljše spletne trgovine v Sloveniji za leto 2018.
Kitajski tehnološki velikan Haier, ki se je potegoval tudi za nakup Gorenja, je napovedal nakup italijanskega proizvajalca bele tehnike Candy, za katerega naj bi odštel 475 milijonov evrov. S tem želi povečati svoj tržni delež v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dogovor vključuje tudi nakup blagovne znamke Hoover, ki jo je Candy kupil leta 1995 in je najbolj znana po sesalnikih. Hisense je za Gorenje odštel precej manj, 293 milijonov evrov, čeprav je Gorenje po prometu nekaj večje, a trenutno prinaša tudi precej manjše dobičke. Haier je sicer največji kitajski proizvajalec bele tehnike in elektronike in je dolgo veljal za favorita za nakup Gorenja. V postopku zviševanja ponudb je več, 12 evrov za delnico, ponudil Hisense. Obe podjetji sta sicer v državni lasti. Kot je videti, sta obe zgodbi na Kitajskem potekali usklajeno in približno istočasno.
Malo za raziskovalno dejavnost
Slovenija za raziskovalno-razvojno dejavnost namenja razmeroma malo denarja. Lani je namenila 170,5 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je sicer 7,8 milijona evrov oz. 4,8 odstotka več kot predlani. Približno polovica teh sredstev je bila namenjena splošnemu napredku znanja. Delež državnih proračunskih sredstev pa je v BDP-ju lani v primerjavi z letom prej ostal nespremenjen, in sicer je dosegel le 0,40 odstotka slovenskega BDP.	a mz
■
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 5
4. oktobra 2018	«»«AS	INTERVJU	5
»Prebivalci Šaleške doline smo najbolj zainteresirani za hitri epilog zgodbe TEŠ 6«
Na pogovor smo povabili ministrico za pravosodje, Velenjčanko Andrejo Katič
Mira Zakošek
Čestitke ob izvolitvi! Po enem ministrovanju ste sedaj prevzeli drugega. Ob prejšnjem ste bili od opozicije deležni kar precej kritik. Vam je ta resor bolj pisan na kožo, glede na to, da ste pravnica?
Obe ministrstvi imata izjemno zahtevno delovno področje in veljata za tako imenovana državotvorna resorja. Pravniki smo gotovo med bolj univerzalnimi poklici, moja poklicna kariera je bila že doslej močno povezana z vladavino prava. Ta se namreč ne odvija zgolj na sodiščih, temveč tudi na ministrstvih, ne nazadnje tudi na upravnih enotah, kjer ljudje uveljavljajo svoje pravice. Pravosodje je gotovo pred velikimi izzivi, vladna koalicija jih je zaznala in z ekipo smo se že lotili dela.
Prevzeli ste enega najbolj zahtevnih vladnih resorjev. Državljani od vas pričakujemo končno vzpostavitev bolj pravne države, kot smo jo imeli doslej. Smo preveč optimistični?
Pričakovati bolj pravično državo in družbo ni zgolj naiven optimizem, temveč je nujen popotnik potrebnih sprememb na tem področju. Državljanke in državljani imamo pravico zahtevati pravičnejšo državo. Ministrstvo za pravosodje je pomemben del zagotavljanja pogojev za delo pravosodja, ni pa končni odločevalec. Soditi namesto sodnikov ne moremo, preganjati namesto tožilcev tudi ne. Odgovornosti se zavedam, koalicijska pogodba je na tem področju jasna in vsebuje veliko vsebinsko konkretnih obljub. Obljube bomo držali.
Bodo odpravljeni sodni zaostanki? Nam navadnim uporabnikom storitev se recimo zdi nedopustno, da se sodnik tik pred prvo obravnavo odloči, da v neki zadevi ni pristojen. To deluje povsem neresno. Seveda pa je še kopica podobnih primerov.
Instančno sojenje je gotovo ena od večjih civilizacijskih pridobitev kot kontrolni mehanizem varovanja posameznikovih pravic. Vendar pa je krog nenehnega vračanja zadev na prvo stopnjo potrebno zamejiti. V pravdnem postopku je bilo na zakonski ravni to že narejeno, v kazenskem še ne. Zato je predlog novele
Zakona o kazenskem postopku ena od mojih absolutnih prioritet.
iti, da pridemo do ustavno vzdržne rešitve, pa bo znana v prihodnjih mesecih.
Ta ukrep je omenjen v kontekstu boja proti davčnim zatajitvam in sivi ekonomiji, na pravosodje se veže v manjšem obsegu, saj so pristojnosti v pravosodju jasno razmejene, sicer bi imeli resno težavo z vidika načela delitve oblasti. Gotovo pa lahko ravno pri boju z bančno kriminaliteto storimo korak dlje, organom odkrivanja in pregona omogočimo lažji dostop do bančnih podatkov brez dilem o tem, kako varovati bančno ali kakšno drugo tajnost. V normativnem programu imamo tudi prenovo protiko-rupcijske zakonodaje, ki prinaša precej bolj jasno opredelitev postopkov, ki jih vodi Komisija za preprečevanje korupcije, vključno s pravicami oseb, ki se znajdejo pod njenim drobnogledom.
Se bodo torej enkrat nehala tudi sojenja v nerazumnem roku, s čimer so kršene človekove pravice posameznikov? Slovenija je v zadnjih letih storila izjemen napredek na tem področju, ne nazadnje smo bili decembra 2016 na Svetu Evrope pohvaljeni, da ne veljamo več za državo, ki ima s tem sistemske težave. Vprašanje sojenja v nerazumnem roku je hrbtna plat vprašanja učinkovitosti, sta usodno in pomembno povezana. Zaostankov gotovo nikoli ne bomo uspeli povsem odpraviti, lahko pa zagotovimo normativne in organizacijske pogoje za sodstvo, da se uspešneje spopada s pripa-dom zadev. Del tega so tudi premišljene spremembe zakonodaje, ki sodstvu ne nalagajo novih, nerazumnih pristojnosti in zadolžitev. V svojem mandatu nameravam preveriti podporo za uveljavitev enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi mu sledila tudi optimizacija sodne mreže. Ta je namreč zakonsko predpisana in je po mojem osebnem prepričanju že preživeta.
Lahko torej pričakujemo hitrejši razplet razsodb na sodišču?
Če bodo normativnim spremembam sledili tudi ukrepi sodne uprave, ki so v rokah predsednikov sodišč, gotovo. Zagotoviti orodja je eno, dejansko jih uporabiti, pa je povsem nekaj drugega.
Kaj pa mislite o vzpostavitvi tako imenovane finančne policije?
Četudi finančna policija ni v pristojnosti pravosodnega ministrstva, lahko osebno povem, da sem zagovornica močne Finančne uprave Republike Slovenije. Iz
preteklih, predvsem tujih izkušenj vemo, da so bili davčni organi včasih korak pred organi odkrivanja in pregona pri spopadanju s finančnimi malverzacijami in premoženjem sumljivega izvora.
Tudi sodstvo gotovo ni imuno za korupcijo. Se vam zdi, da je notranji nadzor postavljen dovolj učinkovito, in če ne, kaj boste storili, da bo kakovostnejši (da doslej marsikaj ni bilo tako, kot je treba, navsezadnje pričajo založeni spisi iz omar ali pa založenih 4000 oporok...)?
Mislim, da je bil z lanskoletnim prenosom pristojnosti za vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike na Sodni svet, ki ni cehovski organ, narejen pomemben korak v smislu nepristranosti nadzora. Določene, sicer bolj predlagalne pristojnosti, pa ima tudi ministrstvo za pravosodje s pristojno službo za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki jo mora po zakonu voditi dodeljeni sodnik. Prizadevala si bom, da bo služba kadrovsko in strokovno dovolj opremljena, da bo lahko izvajalo pomembno poslanstvo, pomembna tema v tem mandatu pa bo gotovo tudi razprava o načinu imenovanja sodnikov in o preizkusnem mandatu.
Kakšno pa je vaše stališče o obtožbah, povezanih z blokom šest, ki se na sodišču vlečejo že sedmo leto? Mnogi ob tem namreč pomenljivo poudarjajo, da boste ščitili t. i. Šaleški lobi.
Tisti, ki izrekajo takšne očitke, gotovo ne želijo zares živeti v državi, v kateri bi lahko ministrica za pravosodje vsebinsko vplivala na delovanje sodišč. Prepričana sem, da v takšni državi ne živimo. Kar se tiče zgodbe okrog Teš 6, pa sem že večkrat javno poudarila, da smo ravno prebivalci Šaleške doline najbolj zainteresirani za hiter epilog te zgodbe.
Naše življenje v državi je močno normirano, vsi ugotavljamo, da preveč. Imamo množico zakonov in podzakonskih aktov. Se bo vlada lotila tudi te naloge?
V preteklosti so bili zlasti v okviru resorja za javno upravo na tem področju že postavljeni cilji zmanjšati število normativnih aktov v okviru načela »one in - one out«. Zame osebno je bolj kot številčnost pomembna kvaliteta, preglednost in nomotehnična jasnost zakonodaje, ki ne dopušča dvoma, kaj so posameznikove pravice. In seveda tudi dolžnosti.
Kako gledate na to, da znamo zelo hitro in učinkovito, in pogosto tudi pretirano kaznovati tako imenovane »kurje tatove«, na drugi strani pa se »velike ribe« sprehajajo na prostosti?
Občutek, podprt seveda z medijsko odmevnimi primeri, da je uspeh v postopku močno odvisen od finančnih in siceršnjih zmogljivosti posameznika, zelo močno in usodno najeda zaupanje ljudi v pravno državo. Posebej na kazenskem področju. Napovedujem zakonske spremembe kazenske procesne zakonodaje, v katerih je predvidena tudi krepitev pravice do zagovornika posebej za socialno šibkejše posameznike. Predlagali bomo tudi močnejšo zaščito interesov žrtve v kazenskem postopku.
Na eni strani govorimo veliko o pregonu gospodarskega in bančnega kriminala, na drugi pa je videti, kot da si pred to nalogo namerno zatiskamo oči. Kako pa komentirate umik tožb s področja nezakonito pridobljenega premoženja? Umik tožb je logična posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki jo je potrebno spoštovati. Tožilstvo se je sicer zaradi tega znašlo tudi v finančni stiski in v tem bomo skušali skupaj poiskati posluh za dodatna sredstva. Na mini- i strstvu že analiziramo možnosti zakonskih sprememb instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora v okviru civilnega postopka pred sodiščem, razmišljamo tudi o rešitvah znotraj kazenskega postopka, odločitev o tem, v katero smer
Pa na to, da za najvišje funkcije v državi kandidirajo pravnomočno obtoženi?
Kandidiranje na funkcije pod bremenom pravnomočnih obtožnic je v prvi vrsti, žal, stvar osebne politične kulture. Enako velja za glasovanje za takšnega kandidata. Če se osredotočim na pravosodje, konkretno kandidate za sodnike ali tožilce, je takšna situacija že z zakonom urejena oziroma prepovedana.
Nekateri menijo, da je bilo pravosodje večkrat zlorabljeno za politične namene. Je to le priročna floskula ali je v tem vendarle tudi pomembna resnica?
Govor o zlorabah pravosodja v politične namene je vse preveč pogosto dimna zavesa, ki zakriva prave težave v pravosodju - težave učinkovitosti in kvalitete dela, generacijskega prepada med kadri. Gre za vprašanja, za katerimi trpijo tudi drugi družbeni podsistemi, na katere je potrebno odgovoriti s premišljenimi ukrepi. Nisem pristaš tovrstnih
pavšalnih obtožb, posebej ne, ko se od nosilcev javnih funkcij uporabljajo za opravičevanje kakšnih lastnih pravnih zdrsov in napak.
V koalicijsko pogodbo ste zapisali, da boste učinkovitost in kvaliteto dela pravosodja povečali z natančnejšo razdelitvijo pristojnosti. Kaj to konkretno pomeni?
Še korak bližje k skupni državi
V nastajajočem parku miru in prijateljstva na Konovem predstavnika Severne in Južne Koreje ločeno zasadila lipo miru in prijateljstva
S saditve lipe miru in prijateljstva v nastajajočem parku miru na Konovem
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. oktobra - V okviru projekta NoMoreWars sta v začetku tedna v nastajajočem parku miru in prijateljstva na Konovem v mestni občini Velenje predstavnika Severne in Južne Koreje ločeno posadila lipi miru in prijateljstva. Priložnostno prireditev je pripravilo Počitniško društvo Kažipot Velenje v sodelovanju z Združenjem slovensko-korejskega prijateljstva.
Ob tej priložnosti nam je Igor Jurišič, predsednik Združenja slovensko-korejskega prijateljstva, ki skrbi za povezovanje Slovenije z omenjenima državama, dejal, da je njihov osnovni namen pomaga-
ti, spodbujati aktivnosti, ki vodijo k miru na korejskem polotoku. Dogodek na Konovem pomeni nadaljevanje njegovega lanskega potovanja v Seul in v Pjongjang, ko je tja osebno odnesel cepič najstarejše vinske trte na svetu iz Maribora. Danes trta odlično uspeva. Prvič v zgodovini sta se trgatve na mariborskem Lentu minulo nedeljo udeležila predstavnika Severne in Južne Koreje. »Ko sem lani razširil vest, da bom odnesel potomko modre kavčine v Seul in Pjongjang, so mi dejali, da sem nor, da so to nemogoče sanje. Letos smo bili v omenjenih mestih in sodelovali na prireditvi. Nemogoče je zame samo začetek mogočega.«
Zakaj nista zasadila potomke najstarejše trte na svetu v Velenju, ampak lipi miru in prijateljstva? Ko bosta lipi cveteli, bodo njuni cvetovi sestavni del čaja iz vseh držav, ki se zavzemajo za mir, je pojasnil Jurišič. »Pomen lip je torej enak kot stiskanje grozdja modre kavčine, zasajene na meji obeh Korej.« Na vprašanje, zakaj pa sta predstavnika Severne in Južne Koreje zasadili lipi miru v Velenju na ločenih dogodkih in ne skupaj, pa je Igor Jurišič odgovoril: » Zaradi odnosov, ki se dogajajo na korejskem polotoku in vodijo v pravo smer. Na eni in na drugi stani se bojijo, da bi nadaljevanje procesa zbliževanja s čimerkoli ali kakorkoli lahko
ogrozili. Predstavnika nista v Sloveniji zato, da bi izvajala zadeve, ampak zaradi prijateljstva, skupnih stvari, ki jih vežejo. Bilo bi zelo neprimerno, če bi morebiti kdo te zadeve zlorabil, kar se je v zgodovini že dogajalo. Malenkosti, manjše, kot je saditev lipe miru in prijateljstva na skupnem dogodku, so že lahko za nekaj časa zamaknile stvari. Proces zbliževanja oboji negujejo, kot bomo mi lipi miru, pazijo na vsak korak, da ne bi karkoli ogrozilo večne želje 80 milijonov Korejcev o skupni državi.«
Zadovoljstvo ob dogodku sta izrazila tudi predstavnika Koreje ter podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar. Ta je med
drugim dejala, da v Velenju do-muje solidarnost, strpnost, sprejemanje in sodelovanje. V mestu so našli svoj dom številni pripadniki različnih narodnosti in verskih prepričanj. Zahvalila se je vsem za prispevek k ohranjanju miru,
spodbujanju dialoga, sodelovanja in prijateljstva. Izrazila je željo, naj se širi to pozitivno sporočilo od človeka do človeka, od mesta do mesta, do države do države.

Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 6
6
OD SREDE DO TORKA
H^AS
4. oktobra 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 26. septembra
Medije je še zanimalo stališče Levice o sodelovanju z manjšinko koalicijo. Luka Mesec je o tem dejal: »Sodelovanje z manjšinsko vlado nam je vsekakor v interesu, smo pa seveda protestirali ob imenovanju Damirja Črnčeca.«
Poslanci so na izredni seji državnega zbora razpravljali o predlogih ukrepov za gospodarstvo, ki so bili zapisani v koalicijski pogodbi vlade. Razšli so se brez sklepov.
Predsednik Borut Pahor je v govoru na začetku 73. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku izrazil trdno podporo Slovenije večstranskim procesom, vladavini prava in človekovim pravicam.
S potovanja po baltskih državah se je vrnil papež Frančišek, ki je zatrdil, da si Cerkev zelo prizadeva zajeziti duhovniške spolne zlorabe mladih, a dodal, da zločinov preteklosti ne gre presojati z merili sedanjosti.
Nemška kanclerka Angela Mer-
sklada, in sicer v naslednjih treh letih 48,83 milijarde evrov.
Ameriški predsednik Donald Trump je Kitajsko obtožil vmešavanja v ameriške novembrske kongresne volitve. Peking je njegove besede najostreje zavrnil.
Petek, 28. septembra
Na ministrstvu za notranje zadeve so poudarili, da je avstrijski nadzor na meji s Slovenijo neupravičen in nesorazmeren.
Po obtožbah o posilstvu treh žensk je pravosodni odbor ameriškega senata z 11 glasovi za in 10 proti podprl kandidata za vrhovnega sodnika ZDA Bretta Kavanugha.
zaradi selitve veleposlaništva v Jeruzalem.
Španska manjšinska socialistična vlada je po vrsti obtožb korupcije razkrila seznam milijonarjev med ministri.
Dva dni pred obletnico referenduma o neodvisnosti Katalonije so v Barceloni izbruhnili spopadi med katalonsko policijo in protestniki.
Ameriški predsednik Donald Trump je presenetil in po potrditvi senatnega odbora Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika ZDA FBI-ju nepričakovano odredil preiskavo spolnih obtožb zoper Kavanaugha.
Iz Indonezije so prišle vesti, da sta potres in cunami vzela najmanj 384 življenj.
Se je pričel konec njenega političnega uspeha?
kel je doživela pretres znotraj lastne stranke - CDU in CSU namreč za voditelja poslanske skupine nista potrdila njenega kandidata.
Spodnji dom ruskega parlamenta je potrdil predlog pokojninske reforme, ki je izzval številne proteste.
Četrtek, 27. septembra
Premier Marjan Šarec je v nagovoru gospodarstvenikom poudaril, da novi vladi nikakor ni vseeno za gospodarstvo.
Vlada je razrešila aktualnega direktorja Slovenske obvešče-valno-varnostne agencije Zorana Klemenčiča in na njegovo mesto imenovala Rajka Kozmelja.
Mesto Palu na indonezijskem otoku Sulavesi sta prizadela potres z magnitudo 7,5, nato pa še močan cunami.
Ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev je prvega moža Tesle Elona Muska obtožila prevare.
Na obisku v Nemčiji je bil turški predsednik Recep Tajip Ergogan. Nemška kanclerka je ob priložnosti poudarila, da med državama še vedno obstajajo temeljne razlike.
Italijanska vlada je potrdila proračunski načrt za prihodnje leto, ki vsebuje občuten porast zadolževanja države.
Sobota, 29. septembra
Slovenska ljudska stranka je izvolila novo vodstvo - na mesto predsednika se je zavihtel nekdanji predsednik Marjan Podobnik.
Predsednik Borut Pahor je v Centru za diplomacijo v Wa-shingtonu gostil slovesnost ob 20. obletnici delovanja Ustanove za krepitev človekove varnosti, ki jo je izpostavil kot eno od treh glavnih pobud Slovenije v mednarodni skupnosti, ki ji omogoča prodor v svet.
Palestina je na Meddržavno sodišče vložila tožbo proti ZDA
Vlada je sprejela nekaj pomembnih odločitev.
Vlada je sklenila še, da bo pogajalsko skupino za pogajanja s sindikati javnega sektorja vodil Peter Pogačar.
Nizozemska policija je v mestu Arnhem aretirala sedem moških, osumljenih načrtovanja večjega terorističnega napada na pomembnem javnem dogodku.
Izvedeli smo, da bo Argentina prejela najvišje posojilo v zgodovini Mednarodnega denarnega
Indonezijski otok je prizadel potres, za njim pa še cunami.
Nedelja, 30. septembra
V Rimu se je več deset tisoč ljudi udeležilo shoda proti italijanski vladi, ki ga je organizirala opozicijska leva Demokratska stranka.
Več deset tisoč žensk je zavzelo ulice brazilskih mest, kjer so izrazile nasprotovanje skrajno desnemu predsedniškemu kandidatu Jairu Bolsonaru.
Policisti so odmrznili stavko.
Policisti so odmrznili stavko, ki se je začela 12. februarja, a so jo zaradi odstopa prejšnjega premierja skrčili na minimum do oblikovanja nove vlade. Marjan Šarec jim je ob tem dejal, da vlada ni pozabila nanje, a da potrebuje več časa.
Meddržavno sodišče v Haagu je razsodilo, da se Čile ni dolžan pogajati z Bolivijo o omogočanju »suverenega dostopa« do morja, ki ga je Bolivija izgubila v vojni leta 1884.
V Kataloniji so ob obletnici referenduma o neodvisnosti te španske pokrajine protestniki, ki zagovarjajo neodvisnost, zaprli več večjih cest.
Močan tajfun Trami, ki je konec tedna pustošil po južnih japonskih otokih, je dosegel glavno mesto Tokio.
Po dogovoru z Mehiko so ZDA tudi s Kanado dosegle dogovor o reformi severnoameriškega pro-stotrgovinskega sporazuma, ki se bo po novem imenoval Sporazum ZDA-Mehika-Kanada.
Torek, 2. oktobra
Nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar je izstopila iz stranke SMC in med razlogi navedla predvsem nestri-njanje z vodstvom stranke glede migracijske in varnostne politike.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je sporočil, da bo zaradi nekompatibilno-sti predlagal razrešitev Simona Veličkega z mesta generalnega direktorja policije.
Premier Šarec je govoril zbranim slovenskim županom. Dejal je, da vlada ni njihov sovražnik, ampak partner.
Potem ko je senatni odbor Kavanaugha potrdil za vrhovnega sodnika, je Trump odredil preiskavo obtožb o posilstvu.
Zaradi prenizke udeležbe referendum v Makedoniji ni uspel.
Še naprej smo zrli proti Indoneziji. Razsežnosti potresa in cunamija na otoku Sulavesi so razkrile nekaj uničujočih posledic, v katerih je umrlo najmanj 832 ljudi.
Makedonska državna volilna komisija je sporočila, da se je referenduma o spremembi imena v Republika Severna Makedonija udeležilo le slabih 35 odstotkov volilnih upravičencev, s čimer ta ni uspel.
Ponedeljek, 1. oktobra
Ob dnevu starejših je premier Marjan Šarec nagovoril zbrane ob odprtju 18. festivala za tretje življenjsko obdobje.
Za študente se je začelo novo študijsko leto.
Špela Kožar
Novi diskurz
V Sloveniji so vse glasnejši »kriki« podjetnikov. Najprej dvojka Boscarol - Akrapovič, nato Klub slovenskih podjetnikov - sprejel jih je sam predsednik države, še preden je nova vlada sploh sedla v sedlo. Sledili smo mediji - redke so bile primerjave z drugimi evropskimi državami, če pa že, še vedno niso uspele, ne uspejo »preglasiti« kričočih. Kako to?
Sprva se je premišljeno lotilo ločevanja med gospodarstvom in javnim sektorjem, češ da prvi jamči uspeh, drugi pa strošek -negativno se je ovrednotilo vse, ki smo del njega. Namesto da bi se takrat v javnem prostoru začeli pogovarjati o vzrokih, smo se raje o posledicah - in s tem še dodatno razslojili obe polji. Ki pa sta, kot je na povsem osvežitven način (bil je namreč zelo miren, spoštljiv in bister) razhudenim članom opozicije pojasnila 18-letna poslanka, komplementarna. Da, v javnem sektorju je potrebna reforma; ni nas malo, ki si želimo ustvarjalno, učinkovito in nezbirokratizirano delovno okolje, začenši z javno upravo.
Da, tudi v gospodarstvu je potrebna reforma, predvsem v glavah tistih, ki se oglašajo pri predsedniku države. In da, tudi v političnem vrhu je potrebna ta, miselna reforma; NEKATERI podjetniki namreč ne predstavljajo VSEH. Junijsko priporočilo OECD-ja glede nujne davčne reforme posebej izpostavlja razbremenitev prispevkov za socialno varnost, saj predstavljajo kar 40 odstotkov vsega, povprečje v OECD pa je 26. V katero smer bomo torej šli? Še v manjšo obremenitev premožnejših? Tudi naša država seveda mora imeti svoj odstotek, a povečuje se odstotek delovnih, pa kljub temu nezmožnih dostojnega življenja, in povečuje se odstotek visokoizobraženih, pa kljub temu brezposelnih. Ti sloji ne uživajo ugodnosti s strani države -kot jo omenjeni podjetniki, ne glede na zadnje »krike«. Javni diskurz se je začel zaostrovati in poslušamo, beremo o venezuelskem modelu, še več, strašijo nas pred njim?! Še pred leti se je z neoliberalističnimi stališči operiralo poredko, »upor« dvojke pa je sprožil plaz in včasih imam kot gledalka ali bralka občutek, da je socialna država »nenehno na zagovoru«. Namesto na mestu druge strani. Morda podjetnika ni težko razumeti, zakaj ne želi razumeti, da naj plačuje več, če več ustvari(jo!). Je pa težko razumeti državljana.
Majhna država ima po pravilu visoke davke. Zato je še toliko bolj pomembna odločitev, kaj in koliko bomo obdavčili.
Plačevati davke v lastni državi je ob davčnih oazah postalo hvalevredno dejanje (!).
Plačevati več, če lahko, pa pomeni razumeti koncept solidarnosti. Gre za ponotranjeno in ne navidezno empatijo, saj tak državljan, prav zato, ker ima več, želi prispevati še več. Ker lahko. Ker razume, da marsikdo tega, kar on lahko, ne more storiti. In ker razume, da s tem pomaga tudi tistim, ki si sami ne morejo, ne znajo, ali jim ni omogočeno. Ker živi(mo) v skupnosti.
Kako lepo bi nam lahko bilo v tej dvomilijonski državici - vendarle, po poletni sagi o partizanih in domobrancih sledi jesensko--zimska o podjetnikih in javnih uslužbencih. Kako lepo bi nam lahko bilo, če bi malo manjkrat »padli na« politične finte.
Kaj bi bilo potrebno za izboljšanje delovanja našega zdravstvenega sistema?
Zdravstveni minister Fakin pa je zbral direktorje bolnišnic. Skupaj so razmišljali, kako izboljšati delovanje zdravstvenega sistema.
V Italiji so aretirali župana kraja Riace, Domenica Lucana, ki je sprejel priseljence, da bi oživil svoj izumirajoči kraj. Osumljen je pomoči pri nezakonitem priseljevanju.
Melania Trump se je prvič odpravila na samostojno pot v tujino. Obiskati namerava štiri afriške države.
Otvoritev razstave Romane Rezoničnik
Bele Vode - Zadnjo septembrsko nedeljo je Društvo Vulkan Bele Vode povabilo v prostore nekdanje OŠ Bele Vode na otvoritev razstave likovnih del domače umetnice Romane Rezoničnik. Zbralo se je veliko ljubiteljev umetnosti, od najmlajših do najstarejših. Predsednica Društva Vulkan, Marjeta Mazej in Romanina sestra Nina, sta spregovorili o razstavi in njeni ustvarjalki. Otvoritev razstave, ki jo je odprl župan občine Šoštanj Darko Menih, pa so še dodatno obogatile glasbene točke domačih kulturnikov. Razstava si je možno ogledati v nedeljo od 11. do 15. ure.	■
■
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 13
4. oktobra 2018

PRAZNOVANJE
7
Glavni so bili nagrajenci
Šoštanjčani in Šoštanjčanke so v petek z osrednjo svečanostjo zaznamovali letošnji občinski praznik, 30. september
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 28. septembra - Praznik Občine Šoštanj, 30. september, so s svečanostjo zaznamovali v petek zvečer v kulturnem domu v Šoštanju. Dvorana je bila nabito polna. Za prisrčen program so poskrbeli v Vrtcu Šoštanj, Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha in Glasbeni šoli Frana Koruna
-	Koželjskega Velenje, oddelek Šoštanj.
Zbrane je nagovoril župan Darko Menih. »Za nami je spet leto številnih izzivov, nepričakovanih zapletov, a tudi lepih in uspešnih trenutkov. Veliko dela smo vložili v ureditev infrastrukture, kar lahko opazite na vsakem koraku. Ta čas obnavljamo in dozidujemo glasbeno šolo, v izgradnji sta dvigali v občinski stavbi, začenjamo postavljati avtomatske zapornice in blažilce med tiri na obeh železniških prehodih v mestu, poskusno smo uvedli brezplačni Šoštanjski bus ...« je med drugim dejal in poudaril, da so načrte, ki so si jih zadali, izpolnili tudi na vseh drugih področjih življenja in dela v občini, za kar so zaslužni številni.
»Premalo je dejanj, ki jih ljudje napravijo za splošno dobro, zato je vaš prispevek, spoštovani občinski nagrajenci, naši skupnosti še toliko bolj dragocen,« pa se je obrnil k letošnjim nagrajencem
-	ti so bili glavni -, jim čestital in podelil priznanja.
Glavni so bili nagrajenci
Petra Anželaka so za prejemnika priznanja predlagali Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Lista Viktorja Dreva in Krajevna skupnost Zavodnje za njegovo vestno in požrtvovalno opravljanje naloge predsednika pevskega zbora in njegovo prizadevno delo
so dobili prava zdravila,« se je pošalil. Bojana Rotovnika je za
dobitnika priznanja predlagalo Planinsko društvo Šoštanj. Zelo uspešno je dva mandata vodil Planinsko zveze Slovenije, s svojim strokovnim delom na področju športa v občini pa je nepogrešljiv že od leta 1992. »Vsi tisti, ki v
svojem prostem času delujemo prostovoljno, smo veseli, da je naše delo opaženo. Deloval sem tako na lokalni kot državni ravni. Danes sem zelo ponosen.«
Plakete za Marjana Kotnika, Petro Lipičnik in družino Terbovšek
Plaketo so prejeli Marjan Kotnik (predlagatelj KS Ravne) za svoje aktivno in predano delo na številnih področjih v kraju, Petra Lipičnik (predlagatelj Lista Borisa Goličnika) za pripravo številnih
v krajevni skupnosti. »Prijetno presenečenje, potrditev prave smeri mojega sodelovanja in delovanja, predvsem pa spodbuda za naprej,« je dejal in dodal, da je priznanja res vesel. Petra Lazarja, priznanega zdravnika in humanista, ki je pripravljen ljudem pomagati v vseh stiskah, so za priznanje predlagali v SDS, Občinskem odboru Šoštanj. »V veliko čast in ponos mi je, da so me izbrali. Ljudem še vedno, čeprav uradno ne delam več kot zdravnik, pomagam, svetujem ... če drugega ne, jim potrdim, če
Za prisrčen kulturni program so poskrbeli Vrtec, Osnovna šola Karla Destovnika -Kajuha in učenci Glasbene šole Frana Koruna - Koželjskega, oddelek Šoštanj. Na sliki folklorna skupina Vrtca Šoštanj.
odlično obiskanih prireditev v Topolšici in njeno opazno delo kot predsednice krajevne skupnosti v kraju, družina Terbovšek (predlagatelj SDS Občinski odbor Šoštanj) pa, ker je z veliko mero posluha del svojega zemljišča v Šentvidu pri Zavodnjah, kjer živijo in opravljajo kmetijsko dejavnost, odstopila za postavitev spominskega objekta Karlu Destovniku - Kajuhu.
Županova priznanja
Prejeli so jih: Anja Mazej, ljudske pevke Gaberški cvet, Šola zdravja - skupina Šoštanj, Darko Goršek, Igor Rezman, Tadej Mazej in Kristina Kovač.
Zlati maturanti
Petim zlatim maturantom z območja občine Šoštanj so namenili posebno pozornost: Katarini Grazer in Jani Kotnik (splošna matura) ter Maji Dobnik, Mihi Slatnarju in Amadeji Sovič (poklicna matura).
■
Župan med drugimi sprejel turistične delavce
V teh dneh so se z županom družili velenjski zlati maturanti, prvošolci, starejši občani, ob svetovnem dnevu turizma pa turistični delavci - Stanje v turizmu je vse bolj obetavno, rezerv pa je še veliko, ugotavljajo
Turistične delavce sta z glasbo razvajala brata Miha in Jure Smirnov Oštir. Prvi je v preteklem letu v Londonu magistriral iz klavirja, dobil prvo nagrado na Ealing festivalu, na tekmovanju John Halford pa je dobil posebno nagrado. Drugi je na londonski kraljevi akademiji z odliko diplomiral iz violine. Z nastopom v Velenju pa sta odprla novo koncertno sezono, v kateri se tudi doma obeta še nekaj nastopov.
Tina Felicijan
S sprejemi različnih interesnih, starostnih, strokovnih in drugih skupin ljudi, ki jih župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič prireja vsako leto, se poskuša v imenu vseh občank in občanov zahvaliti tistim, ki s svojim delom družbi prinašajo dodano vrednost, ali pa tistim, ki si zaslužijo posebno pohvalo ali spodbudo. Tudi letos je že opravil nekaj sprejemov. Med drugim je ob svetovnem dnevu turizma sprejel predstavnike različnih organizacij in podjetij, ki pomembno prispevajo k turistični prepoznavnosti Velenja in tudi ' Šaleške doline. V nagovoru je opozoril na fenomen Šaleške doline, ki je bila zaradi hude degradacije okolja in ekoloških obremenitev še pred nekaj desetletji odpisana, " danes pa je na turističnem zemljevidu Slovenije vse bolj svetla točka. ■ »Z ekološko sanacijo degradiranega prostora in onesnaženega okolja smo ustvarili nove priložno-
sti za oblikovanje lastne blagovne znamke v turizmu. Velenjsko jezero, denimo, je bilo pred nekaj desetletji sicer lepo na pogled, a povsem brez življenja. Danes je čisto, voda je primerna za kopanje, jezero z okolico pa je tako habitat za različne živalske in rastlinske vrste kot priljubljena rekreacijska točka, ki privablja veliko število ljudi. Dobro je tudi, da je v Velenju vsa leta rastla ponudba kulturnih, športnih in drugih prireditev, imamo več vsebinsko zelo zanimivih muzejev, številna razstavišča, odre
>V minulem tednu je župan Bojan Kontič pripravil tudi sprejema za zlate maturante in prvošolce.
in druga prizorišča. Velenje ima kaj pokazati, prepričan pa sem, da veliko še skriva,« je povedal župan, prepričan tudi, da Velenje ima turistični potencial in je turizem pomemben dejavnik gospodarskih
aktivnosti v dolini.
Kako pa na napredek v turističnem razvoju mesta gledajo tisti, ki ga krojijo? Član strokovnega sveta šaleškega zavoda za turizem Vasja Čretnik ocenjuje, da je turizem v Velenju na pravi poti. »Velenje po turistični ponudbi izstopa z velikim številom prireditev. To je zagotovo eden od trendov slovenskega in svetovnega turizma, ki mu Velenje uspešno sledi. Danes niso dovolj le lepa narava, kakovostni hoteli, pestra kulinarika, ampak veliko štejejo doživetja. Manjka
pa nam nekaj namestitvenih kapacitet in zaključenih večdnevnih programov. Za resni turizem so namreč potrebni stacionarni, ne le enodnevni gostje iz okolice, ki prihajajo na kratko bivanje. Da bi bolje izkoristili turistični potencial, bi morali bolj povezati že obstoječe programe različnih ponudnikov s prednostmi, kot so lepa narava, edinstvena zgodovina mesta in druge prednosti.« Da bi lahko še bolj izkoristili tudi šaleška jezera, ki so kljub bližini zelo različna in nudijo drugačna doživetja, pa meni najemnik ribiškega doma ob Škalskem jezeru Jernej Šporin.
> Obiskovalci v Velenju v povprečju ostanejo slabe tri dni, kar je spodbudno, saj tu očitno najdejo dovolj zanimivosti, da se jim zdi vredno ostati.
»Prednost naše lokacije je neposredna bližina jezera in odmaknjenost od mestnega vrveža, saj dostop z avtomobilom ni možen. Je pa vsaka sezona precej odvisna od vremena. Letos je bila kar uspešna, razen julija, ko je precej deževalo. Jeseni se bomo družili na kostanjevem pikniku, tudi za glasbo bomo poskrbeli,« je povedal in dodal, da je Škalsko jezero v primerjavi z Velenjskim manj skomercializirano, narava pride bolj do izraza, pa še šoštanjski dimniki se ne vidijo. a
Sprejemi za
prvošolce,
zlate
maturante,
starejše,
učitelje
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v torek v kulturnem domu Velenje ob mednarodnem dnevu starejših sprejel starejše občanke in občane mestne občine Velenje. Že leta 2009 je Mestna občina Velenje začela projekt »Velenje, starosti prijazno mesto«, katerega cilj je izboljšanje kakovosti življenja starejših občanov naše občine. Leta 2013 so sprejeli tudi Strategijo za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti in se zavezali, da bodo izvedli številne ukrepe, ki jih tudi uspešno udejanjajo.
Nocoj ob 18. uri pa bo župan v velenjskem domu kulture sprejel učitelje, vzgojitelje in pedagoške delavce. 5. oktobra je namreč mednarodni dan učiteljev in župan se želi s sprejemom in kulturnim programom, v katerem bo nastopila Manca Izmajlova, zahvaliti za vse, kar učitelji in vzgojitelji vlagajo v vzgojo in izobraževanje našega podmladka.
Župan je v minulem tednu že pripravil tudi sprejema za zlate maturante in prvošolce.
a mkp
REKEL JE ) Bojan Kontič: »Rezerv za turistični razvoj Velenja je zanesljivo še veliko.«
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

4. oktobra 2018
Izpolnila se ji je otroška želja
V čevlje Pike Nogavičke je na letošnjem festivalu stopila Tajda Podvratnik in se v vlogi deklice, ki si upa vse, odlično znašla
Tina Felicijan
Pikin festival vsakih nekaj let dobi novo dekle, ki prevzame najpomembnejšo vlogo izvedbe festivala - vlogo glavne Pike. Za tem, ko se je Ana Rotovnik poslovila od pisanih nogavic in kitk, je glavna Pika postala Tajda Podvratnik, ki je izkušnje nabirala kot Pikina pomočnica. Ko je pred dvema letoma prišla na prvo avdicijo, si do zadnjega ni upala pred komisijo, to pa je nato prepričala s svojim poznavanjem zgodb o Piki Nogavički. »Ko sem bila sprejeta na Pikino akademijo, sem bila navdušena. Spoznala sem štiri super dekleta, ki so danes moje dobre prijateljice. Vse skupaj je bila čudovita izkušnja,« je začela pripovedovati 19-letna študentka predšolske vzgoje iz Vinske Gore.
Izziv je sprejela
Ko je letos postala glavna Pika, je dobila velik izziv, čeprav jo je akademija dobro pripravila nanj. »Na odru se dobro počutim in sem znala biti
Tajda Podvratnik: »Pika Nogavička je pozitiven lik, v katerem se lahko najde vsak človek.«
spontana. Pika Nogavička je tako pozitiven lik, da mi je pisan na kožo,« je povedala in dodala, da izkušenj z odrsko igro sicer nima, je pa večkrat povezovala kakšno prireditev. »Ugotovila sem, da mi
>
spreminjanje sebe v različne vloge leži in bi se kdaj rada lotila tudi kake bolj resne.«
Ji je kakšna Pikina lastnost, ki jo je morala odigrati, delala težave? »Pikina lastnost je, da si vse upa. Vse, kar je treba narediti, ona zna in je pri tem samozavestna. Za Tajdo pa to ne drži najbolj. Zato je to bil poseben izziv, ki sem ga premagala na Pikini akademiji, dodatnih izobraževanjih in letošnjem krstu v vlogi glavne Pike. Zdelo se mi je, da sem postala čisto drugačna, kot sem bila pred enim letom,« pravi in dodaja, da je bolj samozavestna, naučila se je iznajdljivo obračati besede, improvizirati in dajati vtis, da res vse zna in vse zmore.
Otroci so jo sprejeli in uživali
Delo z otoki jo od nekdaj veseli. Animirala jih je že na roj-stnodnevnih zabavah, v sklopu vinskogorske mladinske skupine zanje prireja razne aktivnosti, s pomočjo Pike Nogavičke pa je spoznala, da so zelo pametni, da je treba dobro premisliti, preden jim kaj poveš. »Tudi če so stari samo štiri leta, poznajo že tako velike besede in imajo tako velike
Je bilo v Pikinih čevljih tako, kot si je predstavljala? »Še nekoliko bolj naporno. Ampak zdaj vem, kaj pričakovati, tako da me za drugo leto sploh ne skrbi.«
misli, da te res znajo presenetiti.«
Dobila je občutek, da so na festivalu nadvse uživali. »Tema je bila odlično predstavljena. Scena je bila izjemno dodelana. Informacij o živalih je bilo ogromno. Še posebno dobre so se mi zdele izkustvene delavnice,« je poko-mentirala Tajda, ki poleg vsebine
festivala ceni tudi priložnosti za spoznavanje novih ljudi, ki jih je na festivalu ogromno.
Pika je prišla in šla
Tajda Podvratnik pravi, da je kljub naporu, ki ga med Pikinim festivalom zagotovo ne manjka, bil lepši trenutek, ko je Pika prišla, kot pa, ko se je poslovila. »Ko je Pika prvič stopila na oder, so jo vsi otroci gledali s takim žarom, bili so tako veseli ... Ko se je poslavljala, pa smo vsi bili malo žalostni. Letos sem še bila nekoliko negotova pred prvim nastopom in marsičesa nisem doživela tako intenzivno. Zato bom drugo leto bolj pozorna prav na prve trenutke srečanja z otroki in se bolj vživela vanje,« je odločena Tajda, ki je v letošnji novi vlogi izpolnila svoje otroške sanje. »Ko sem kot deklica obiskovala Pikin festival, sem si nadvse želela, da bi enkrat bila Pika Nogavička. No, vse se lahko uresniči, če k željam dodaš ščepec sebe in po-ženeš kolesje,« je še povedala.
■
Klub, ki ga usmerjajo mladi
Klub eMCe plac je še zvest svojemu poslanstvu - Mladi sodelujejo na vseh področjih delovanja - Lotili so se izobraževalnega projekta eMCe plac ozavešča
Abonma Lepi kamen ponuja pet komedij in eno opero
Vas zanima, kakšna je fantazijska, kakšna predvolilna in kakšna vsemogočna?
Tina Felicijan
Mladinski kulturni klub eMCe plac je praznoval 20-letnico delovanja. Gre za zbirališče mladih, v katerem lahko obiskovalci aktivno sodelujejo na vseh področjih delovanja kluba. Oblikujejo program, vodijo odnose z javnostjo, oblikujejo tiskovine, se ukvarjajo z avdio ali lučno tehniko, delajo tudi v gostinstvu, sociali in izobraževanju. »Še se držimo koncepta dela mladih za mlade, ki usmerjajo delovanje kluba in tako dobivajo različno znanje,« je povedal direktor Janko Urbanc, zadovoljen, da jim k oblikovanju programa še vedno uspeva pritegniti mlade. Mnogi tja zaidejo na druženje v prostem času, nato pa ugotovijo, da lahko krojijo dogajanje. »Zadovoljni smo, da v klubu delujejo številna interesna društva, ki sooblikujejo koncertni, galerijski, izobraževalni program. Za to je potrebna dobra komunikacija z mladimi. Treba je prisluhniti njihovim željam, jim dati možnost za aktivno sodelovanje, zaupati odgovornosti, jih povezovati, vključevati,« razlaga Urbanc in dodaja, da je to primarno poslanstvo kulturnega kluba.
Programska pestrost
V program skušajo vsak mesec " vključiti čim širši spekter kulturnih vsebin, pravi programska vodja kluba eMCe plac Maruša Skornišek. Vsak mesec zamenjajo razstavo v Galeriji eMCe plac, " ki je za marsikaterega mladega umetnika odskočna deska in prva ■ priložnost za samostojno razstavo. Na koncertnem področju si prizadevajo za žanrsko raznolikost, glasbene večere pa krojijo tudi razna društva. Trudijo se predstavljati tudi gledališko in drugo uprizoritveno umetnost. Prirejajo pa tudi zabavna druženja v okviru tarok lige, turnirja v ročnem nogometu, jam sessionov,
večerov z namiznimi igrami in podobnimi vsebinami. Čeprav je glavno vodilo programska pestrost, imajo tudi nekaj stalnic, kot so koncertni cikel Sound Arson, serije dogodkov z različnimi žanri elektronske glasbe, hip hop in metal dogodki.
Ozaveščajo
Konec leta 2016 so mladi in mladinski delavci začeli opažati povečano uporabo drog med
mladimi. Zato so v eMCe placu zasnovali program eMCe plac ozavešča, ki ga sofinancirata ministrstvo za zdravje in Mestna občina Velenje. »Ker mladih ne želimo stigmatizirati, jih napadati, obsojati, jim dati občutek, da pri nas niso zaželeni, smo se kreativno lotili ozaveščanja tudi širše. Poudarjamo zdrav način življenja, koristno preživljanje prostega časa, odgovorno sprejemanje pomembnih odločitev, zavedanje posledic nespametnega
ravnanja,« našteva vodja projekta Špela Verdev. Izvedli so že likovni in literarni natečaj na temo zasvojenosti in odvisnosti, izdelali domiselne nalepke in majice, odprli zavihek na spletni strani s koristnimi informacijami, izbrali ambasadorje projekta, izvedli so že predavanje medicinske sestre iz metadonske ambulante in policista, načrtujejo pa še serijo okroglih miz, športni dan in nadgradnjo medijske kampanje. »V
Foto Tilyen Mucik
sklopu projekta se nam je uspelo povezati tako s Šolskim centrom kot Zdravstvenim domom, Centrom za socialno delo, Knjižnico, Policijo in drugimi institucijami, kar je velika pridobitev. Najpomembnejše pa je, da mladih s temi novimi aktivnostmi nismo odgnali, temveč smo jih motivirali za razmišljanje o temah, ki jih odpiramo. Mislim, da nam še vedno zaupajo,« pravi Špela, ki si želi, da bi bili mladi odgovorni najprej do sebe, s tem pa tudi
do prostora in družbe, v kateri preživljajo prosti čas.
Trudili se bodo za vzdrževanje nivoja
V preteklem letu so v klubu eMCe plac Poskrbeli za nekaj tehničnih posodobitev. Galerija je dobila šine, s tem pa so razširili možnosti za postavljanje različnih razstav in instalacij. Kot vsako leto so tudi preteklo skupaj z mladimi urejali okolico. Klub je dobil
Ob 22-letnici mladinskega kulturnega kluba eMCe plac so mladi najbolj ponosni na to, da klub ves ta čas neprekinjeno deluje. Veliko podobnih klubov po Sloveniji namreč ima velike težave z delovanjem, pravi direktor Janko Urbanc. »V Velenju pa nam še kar gre, predvsem zaradi podpore lokalnih društev, ki soustvarjajo program, vseh mladinskih organizacij in ne nazadnje Mestne občine Velenje.«
nov grafit, ki ga je ustvarila EVS prostovoljka Gemma, udeleženci mednarodnega prostovoljskega delovnega tabora pa so osvežili fasado in teraso kluba. »Vsak tak klub ves čas potrebuje obnavljanje, da lahko nemoteno deluje,« pojasnjuje in dodaja, da enako velja za njegovo podobo v sodobnih medijih komuniciranja, zato so letos postavili novo, sodobnejšo spletno stran.
Prvi cilj za prihodnost pa je, da klub obdrži finančno, tehnično, kadrovsko, programsko stabilnost. Drugi pa, da v njem mladi ostanejo in ga še naprej usmerjajo. »Če bodo mladi nehali zahajati v eMCe plac, bo ta izgubil svojo bit,« še pove Janko Urbanc. Prav zato bo klub vedno na njihovi strani.	a
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 24. septembra - V
Zavodu za kulturo Šoštanj so začeli vpisovati abonmaje Lepi kamen za sezono 2018/2019. Vpis bo trajal do 6. oktobra. Tudi letos so v program uvrstili šest predstav. Skrbno so jih izbrali in pri tem upoštevali želje dosedanjih abonentov. Ti pa se nadvse radi smejejo. Poleg opere so v abonma zajeli pet komedij, od fantazijske preko predvolilne do vsemogočne.
Vse predstave bodo na sredo. Prva predstava - komedija Na kmetih - v izvedbi KUD Zarja Celje bo na sporedu že ta mesec, 24. oktobra. V komediji s pestro izbiro karakternih likov, med katerimi ima vsak svojo zanimivo zgodbo, avtor Vinko Moedern-dorfer duhovito pokaže politično korupcijo in aktualne težave malih krajev. 21. novembra si bodo abonenti lahko ogledali fantazijsko komedijo Čakalnica. Glavna igralca Janez Hočevar Rifle in Lado Bizo-vičar se v njej znajdeta na koncu tunela v čakalnici za onstranstvo, kjer ni več medijev, vlog, zvezdniškega prahu ... 14. decembra prihaja vrhunska predstava, prva slovenska opera Belin v izvedbi Glasbene šole Vič - Rudnik. Predstava bo kot nalašč za čas prihajajočih prazničnih dni. Gre za baročno
opero, za katere je na splošno značilno, da so nastajale ob posebno slovesnih priložnostih. 23. januarja je v programu abonmaja Lepi kamen predvolilna komedija Norci v izvedbi Koroškega deželnega teatra. Predstava bi bila
>Vpis poteka v mestni galeriji Šoštanj od 16. do 18. ure, v soboto bo od 10. do 12. ure.
sicer bolj aktualna v predvolilnem času, a glede na temo je taka pravzaprav vedno. 20. februarja si bodo abonenti ogledali Iskreno spoved, dogajanje med župnikom Bonifacijem in njegovo gospodinjo Marijo. Komedija je bila uvrščena na državno Linhartovo srečanje odraslih gledališčnih skupin 2018. Za zaključek prihajajoče abonmajske sezone pa so v Zavodu za kul- ' turo Šoštanj v spored uvrstili še eno žlahtno štorijo v gledališki predstavi " Pr' Holzer, Gledališča To- ■ neta Čufarja Jesenice. Gre za resničnostni šov gorske družine, ki ga bodo še posebej lepo doživeli tisti, ki so obkroženi z betonom in onesnaženim zrakom.
■
Napovedujejo nov Lignit
Že v preteklosti so velenjske mladinske organizacije izdale tri glasbene kompilacije Lignit, ki predstavljajo pestrost velenjske glasbene scene. Zadnji je izšel leta 2014, letos pa so v koordinaciji eMCe placa začeli zbirati material za Lignit, na katerem se bodo predstavile le metal zasedbe, ki jih je v Velenju zelo veliko.
Poleg opere so v abonma zajeli pet komedij, od fantazijske preko predvolilne do vsemogočne.
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
4. oktobra 2018
»»SCAS
KULTURA
9
Brati, brati, brati!
Pika Nogavička je gostila častno pokroviteljico 29. Pikinega festivala Bino Štampe Žmavc, ki je postala nova ambasadorka Pikine večne otroškosti
Tina Felicijan
Organizatorji Pikinega festivala med prepoznavnimi Slovenkami vsako leto izberejo novo častno pokroviteljico, da jim pomaga širiti Pikina sporočila in opravljati njeno poslanstvo. Letos je Pikina ambasadorka postala slovenska pisateljica, pesnica, prevajalka, dramatičarka in režiserka Bina Štampe Žmavc. Rodila se je v Celju, kjer tudi ustvarja. Študirala je primerjalno književnost, vendar ne zato, da bi postala pisateljica. Njena prva kariera je namreč bila glasbena in glasba je zanjo še vedno najvišja med umetnostmi. Kot gimnazijka je pela šansone in je bila solistka v pevskem zboru, čeprav je že takrat bila »literarni prvoligaš«.
Tako za pesniške zbirke kot za pravljice, radijske igre in režijo je prejela več nagrad. Med njimi sta tudi mednarodni Janusz Korczak (Varšava, 2000) in Parole senza frontiere (Trento, 2003). Bila je nominiranka za Veronikino nagrado, Jenkovo, Grumovo, dobila pa je dve desetnici in večernico ter nedavno tudi zlatnik poezije.
Večna in neuničljiva otroškost
Častna pokroviteljica je Pikin festival obiskala v sredo, 26. septembra, in si z zanimanjem ogledala Pikino deželo, ki sicer ni takšna, kot si jo je predstavljala ob prebiranju knjig, je pa »drugačna, osupljivo velika in polna presenečenj,« je povedala. Pika Nogavička je ena njenih najljub-
ših junakinj otroške literature. »Čudovita je za vse čase in vse generacije. Imava kar nekaj skupnega - malce navihanosti, nagajivosti, nepredvidljivosti, ne pokoravava se ustalje nim normam, pa vendarle ne poč-neva nič
narobe, saj je vedno prav, kar je storjeno s srcem in dobrim namenom,« je dejala strastna bralka, ki je prvi stik s knjigami navezala v zgodnjem otroštvu, ko je že po malem pisala, čeprav temu
ni posvečala nobene posebne pozornosti. »Meni je bilo pisanje nekaj običajnega - kot dihanje.«
Na zgodbe o Piki Nogavički gleda kot na leposlovno literaturo z umetniško težo, ki je večna.
»Kar mene navdušuje pri tej junakinji, je ta večna otroškost, ki je neuničljiva, iznajdljiva, se ne da potolči, gre zmeraj naprej. Obenem pa neizmerna etičnost v njenih dejanjih, zaščitništvo do vsega, kar je šibko, kar potrebuje pomoč, ljubezen do Lj, živali, rastlin, narave, in . to njeno komično kazno-* vanje vseh tistih, ki to
Bina Štampe Žmavc nikoli ne razmišlja, za koga bo pisala. »Ustvarjalni proces mora biti za vse enak, se pravi pisati je treba dobro literaturo ne glede na to, ali je za otroke ali za odrasle. Edino merilo zame je vedno odličnost.«
etičnost razdirajo. Seveda pa je to narejeno na čudovit način, ki ni vsiljiv in ni deklarativen, kar me še posebej moti pri slovenski literaturi za otroke, v kateri se razbijajo tako imenovani tabuji.
Ne vem, kaj s tem mislijo, saj so vsi tabuji že zdavnaj razbiti in to je težava tega sveta. Gre za to, da literatura ne sme biti deklarativna. Biti mora tako dobra, da se iz zgodbe same razberejo vsa sporočila, ki so nad zgodbo.«
Na vprašanje, kako otrokom vzgojiti v ljubezen do literature, branja in pisanja, je mojstrica besed odgovorila podobno kot Einstein: »Brati, brati, brati!« Na vprašanje, kako se je počutila ob podelitvi zlatnika poezije, pa: »Mešano in zmešano, niti najmanj evforično, nekako ambivalentno. Še zmeraj mi je najpomembneje, da lahko kaj dobrega napišem in da to dobro pride do bralcev,« je povedala in dodala misel iz ene svojih pesnitev, v kateri se je lotila nagrade zlatih hrušk, ki jih ne prenaša, ker delajo škodo mladinski literaturi. Pravi: »Nebo ljubi zvezd lesketanja, / a pesniku nimb pesem sama.«
■
Pika bo jubilejni festival priredila v mestu
Ob sobotnem zaključku 29. Pikinega festivala, ki je potekal z geslom Kraljestvo živali, je Pika napovedala, da bo jubilejni festival potekal v središču Velenja, kjer se je pred tremi desetletji tudi začel
Tina Felicijan
Tako Pika Nogavička kot vsi njeni prijatelji so se preteklo soboto po sedmih dneh rajanja v kraljestvu živali poslovili od Pikine dežele. Ko se bodo naslednjič srečali ob Velenjskem jezeru, bo dežela svojeglave junakinje otrok in odraslih precej drugačna. Mestna občina Velenje bo namreč prihodnje leto tam gradila velik prireditveni prostor, ki bo namenjen tudi Piki-nemu festivalu. Zato bo jubilejni festival, ki vsako leto pritegne obiskovalce od blizu in daleč, potekal v središču mesta.
Delavnice, predstave, doživetja
Tetošnji Pikin festival je zaznamovalo sončno, a hladno vreme. Zato so obiskovalce toliko bolj nagovarjale številne aktivnosti, ki so po tekale na prostem in jih spodbujale h gibanju. Prav tako obiskane so bile delavnice, ki so z zanimivimi temami iz kopenskega, vodnega in zračnega živalskega kraljestva pritegnile tudi velike ustvarjalce. Tako najmlajši kot tudi starejši so se ustavljali ob inovativno izdelanih scenskih elementih, opazovali znanstvene poskuse in na številne druge načine spoznavali podrobnosti iz sveta živali. Pravi hit so bila bivališča živali v nadnaravnih velikostih, pa tudi pripomočki, s
pomočjo katerih so obiskovalci lahko pogledali skozi oči živali ali pa stopili v njihove šape, tačke ali kremplje. Mnogi so prvič v živo videli kenguruja, pobožali dlako zveri, ki živijo na območju Slovenije, jezdili konja in opazovali
dobili marsikatero novo izkušnjo in nahranili otroke v sebi.
Jubilejni festival že kujejo
Pri izvedbi letošnjega Pikinega festivala, ki ga v koordinaciji Fe-
nih dogodkov. Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny je z izvedbo zadovoljna. »Obisk na Pikin dan bi zagotovo bil še boljši, če sobota ne bi bila šolski delovni dan. Vseeno so bili na zadnji dan festivala vsi kotički Pikine dežele
še mnoge druge živali. Vsak dan so si lahko ogledovali lutkovne, igrane, plesne, glasbene in druge predstave ter v Umetniški ulici raziskovali prvine likovne, gledališke, filmske, glasbene, lutkovne, plesne ali knjižne umetnosti. Raziskovali so vilo Čira-Čara in gusarsko ladjo, se srečevali z živimi lutkami, Pikinima policajema in drugimi zabavnimi liki. Ob vsem tem so, če so le želeli,
stivala Velenje prirejajo številni velenjski zavodi, društva in druge organizacije, je vsak dan sodelovalo okrog 300 ljudi, ki je pomagalo izvesti več kot sto delavnic in drugih dnev-
REKEL JE ) Bojan Kontič, župan MOV: »Naslednje leto bo v mestu precej gneče, saj bo prostor za izvedbo jubilejnega Pikinega festivala precej manjši kot ob Velenjskem jezeru, kjer bomo gradili oder s prireditvenim prostorom. Bomo pa lahko kasneje v veliko boljših pogojih izvajali tako Pikin festival kot druge prireditve. Po svoje je prav, da Pika pride v mestno središče, saj bomo prihodnje leto praznovali 60 let.«
val. Ker Mestna občina Velenje načrtuje, da bo ob Velenjskem jezeru gradila velik prireditveni prostor, že razmišljajo, da bodo festival začasno selili v mesto. »Zato že imamo delovni naslov prihodnjega festivala - Pika se po mestu potika. Nekaj programskih idej se nam je že porodilo, med letošnjim festivalom pa smo spletli tudi nekaj novih mednarodnih povezav. Verjamem, da bo festival tudi prihodnje leto, ko bo potekal tam, kjer se je pred tremi desetletji tudi začel, prav tako zabaven,
privlačen, predvsem pa znova drugačen od dosedanjih.«
Na Festivalu Velenje po Pikinem festivalu ne bodo dolgo počivali. Že ta teden so začeli vpisovati nove abonente, ki lahko izbirajo med 14 glasbenimi, gledališkimi, lutkovnimi, filmskimi in kombiniranimi abonmaji, pripravljajo pa se tudi na Čarobno promenado, ki bo znova popestrila praznični december. V prihodnjih mesecih napovedujejo še nekaj premiernih uprizoritev odrskih projektov v svoji produkciji.	a
Takole ponosno so se postavili pred objektiv organizatorji Pikinega festivala skupaj s kapetanko Barbaro Pokorny (druga z desne v zgornji vrsti), ki je iz ozadja ves čas
krmarila barko.
še posebej polni, izjemen obisk pa smo zabeležili med tednom ob popoldnevih. Ocenjujemo, da smo tehtno izbrali vsebine in jih otrokom kakovostno predstavili nekoliko drugače, kot to počnejo šolski kurikulumi,« je povedala in dodala, da se že letos pripravljajo na prihodnje leto, ko bodo organizirali 30. Pikin festi-
Družina Hribar je Pikin festival obiskala iz Zagorja ob Savi. Čeprav so jim všeč tako ustvarjalne delavnice kot odrsko
dogajanje, so se bolj osredotočili na živali, jezero in Piko. »Lara je dopolnila dve leti in zdelo se nam je, da bi festival že bil zanimiv zanjo. Luštno je. Veliko je zanimivosti, veliko različnih stvari.
Všeč so nam živali. Videli smo kenguruje in konje,« pravijo in napovedujejo, da se bodo še vračali.
Tina Širše Landekar, Velenje: »Pikin festival že dolgo obiskujem. V študentskih časih sem tudi delala na festivalu, zdaj pa prihajam predvsem zaradi otrok. Festival je izpolnil moja pričakovanja, največji vtis pa je name naredila scena. Posebno všeč so mi bile živali, izdelane v naravni velikosti. Še se bomo vračali.«
Suzana Čer-ne, Kaja in Ana Bole s Ptuja so že večkrat obiskale festival, ki jim je bil vedno všeč, zato so prišle tudi letos. Kajo so najbolj navdušili konji, ki jih je lahko jezdila. Pogrešale niso ničesar. »Videla sem, kakšna stopala imajo različne živali. Prvič v življenju sem videla kenguruja. Všeč so mi bile male kozice in zajčki,« je povedala Kaja in zatrdila, da se bo v Pikino deželo vračala tudi, ko bo že odrasla.
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»«WAS
4. oktobra 2018
PreListani obrazi
ALTERNATOR
Izšle štiri knjige intervjujev Milojke B. Komprej - V letih od 1997 do 2014 so bili objavljeni v Listu Šoštanj
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 25. septembra - V torek je Zavod za kulturo Šoštanj pripravil predstavitev zbornika intervjujev PreListani obrazi, ki jih je za List Šoštanj v letih od 1997 do 2014 opravila in v njem objavila Milojka Bačovnik Komprej, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo, voditeljica prireditev, prozaistka, pesnica.
>
Na predstavitvi je spraševala Tatjana Vidmar, odgovarjala Milojka
B. Komprej.
V štirih zbornikih so objavljeni 104 intervjuji z 90 intervjuvanci. Med tistimi, ki so dali več intervjujev vodita Darko Menih pri moških in Sonja Beriša pri ženskah.
Intervjuji so objavljeni v štirih knjigah.
»V knjigah listamo obraze, spoznavamo čas, v katerem so nastajali. Ničesar nismo spreminjali, čeprav smo se poigravali s to zamislijo. Pustili smo takšne, kot so bili objavljeni. Njihova razmišljanja danes predstavljajo pomemben kronološki zapis določenega obdobja novonastale občine Šoštanj, utripa na najrazličnejših področjih delovanja življenja,« pravi. Intervjuvanci
so v glavnem Šoštanjčani, če pa niso, so z njim zagotovo kako povezani. Mogoče jih je povezal
samo kak dogodek.
Da je literatka, se v intervjujih pozna. Pri intervjuvancih je
vedno iskala besede, ki so jim lastne, ki izstopajo ali pa je podajanje drugačno, posebno. Stavke je nizala, kot so se nizali med pogovorom. Zato jih je tudi snemala. Najmanj jih je, kot je povedala, nastalo v njeni pisarni. Večina jih je bila opravljenih pri njih, v njihovem okolju. »Tudi na robu njive sem sedela z nekom,« se nasmehne.
So na pogovor pristali vsi, ki jih je povabila? »Veliko jih je najprej reklo - 'pa zakaj jaz, kje ste mene našli, saj nimam česa povedati ... Potem pa se je vedno pokazalo, da to ne drži. Samo ena oseba je odklonila intervju. Iz skromnosti, ki je bila nepotrebna.«
Zelo vesela je bila, da so se predstavitve udeležili številni od njih. Soavtorji knjige jih imenuje. Dogodek sta sooblikovala mlada glasbena ustvarjalca Lara Krneža in Til Čeh.
Vsakega intervjuvanca je čakal izvod.
Mladi plesalci bodo migali v Pikinem mestu
Na festivalu otroških plesnih skupin bosta nastopili tudi dve iz Plesnega studia N. Koreografiji za miniaturi Škartulje in Dekle je vodo zajemalo je sestavila Nina Mavec Krenker. Foto: Ksenija Mikor
Velenje, 6. in 7. oktobra - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s Festivalom Velenje prireja že 15. Mini festival otroških plesnih skupin Pika miga. Predstavilo se bo okrog 250 mladih plesalk in plesalcev, starih od 5 do 13 let, ki so v sodelovanju z mentorji pripravili 31 koreografij. Dvodnevna plesna prireditev bo v Domu kulture Velenje potekala 6. in 7. oktobra od 11. ure dalje.
• tf
Mala Napotnikova kolonija se v Napotnikovem letu vrača v Šoštanj
V njej so generacije osnovnošolcev v dosedanjih štiriinštiridesetih letih ustvarile več kot 500 del
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V Šoštanju letos z vrsto dogodkov obeležujejo 130. obletnico rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika, mojstra male plastike v lesu in enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru prve polovice 20. stoletja. Eden večjih dogodkov bo decembrska slavnostna akademija o Napotniku, ko bodo uradno predstavili tudi publikacijo, ki jo bo izdala Občina Šoštanj.
V letu, ko se spominjamo obletnice njegovega rojstva, se v Šoštanj vrača Mala Napotnikova kiparska kolonija. Letošnja je jubilejna, petinštirideseta. Začela se bo jutri, v petek, 5. oktobra. Pripravlja jo Medobčinska zveza
>
prijateljev mladine Velenje v sodelovanju z Občino Šoštanj. Kolonija bo potekala na Trgu svobode in v njegovi okolici, ne glede na morebitne vremenske nevšečnosti. Šoštanjčanke in Šoštanjčani bodo lahko kiparje opazovali pri njihovem ustvarjanju. Ustvarjati bodo začeli ob 9. uri.
Ob 12. uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo, s katero bodo predstavili bogato ustvarjalno pot akademskega kiparja in njegovih mladih naslednikov. Pripravili so jo v sodelovanju z Muzejem Velenje in Zavodom za kulturo Šoštanj. Zaključek kolonije z ogledom letos nastalih montažnih plastik in kipov bo v soboto, 6. oktobra, ob 14. uri na Trgu svobode.
Letošnja je
jubilejna,
petinštirideseta.
Pika, da te kap!
Bojan Pavšek
Velenje se že vrsto let počuti zelo domače na zemljevidu slovenskih festivalov. Razlog tiči v pestrem naboru festivalskih dogodkov, ki nas ne peljejo žejne čez vodo. Programske vsebine so naravnane tako, da lahko potešijo apetite različnih generacij oz. kulturnih struj. Velik odstotek festivalske privlačnosti je namenjen mladim oz. mladim po srcu. Kakopak! S svojimi presežki energije in iskrene neobremenjenosti so idealno gorivo trajnostne kulturne mašinerije. Utelešajo gibanje, ki služi kot dokaz, da paralelni svetovi, v katerih se cedita ustvarjalni med in mleko, obstajajo. V katerih se prijetno prepleta z uporabnim. V katerih je zelo priporočljivo verjeti v sanje. Med množico festivalov, ki prevevajo našo dolino, pa zagotovo posebno mesto zaseda Pikin festival. Ko sta našo družino popestrila potomca, sta s seboj prinesla tudi privilegije, ki nam omogočajo, da z razlogom vsako leto obiščemo to hudomušno objezersko naselbino. Celo večkrat na teden, celo večkrat na dan. Različna tematska območja, pestra paleta odrskega dogajanja, delavnice o tem in onem, nasitne čalapinke in nenasiten lunapark so le nekateri od magnetov, ki pritegnejo, če smo le dovolj dovzetni zanje. Ker je festival v mnogih statističnih pogledih že krepko preskočil obronke doline, so tudi prizadevanja organizatorjev in pričakovanja obiskovalcev temu primerna. Ne gre več le za obujanje in vzdrževanje zgodbe, ki jo je pred mnogimi leti začel tlakovati Marjan Marinšek. Iz institucije po navdihu je zrasel v institucijo, ki navdihuje. Takšno poslanstvo je mogoče le z razvojno naravnanim konceptom, ki omogoča, da se z vsebino literarnega prvenca Astrid Lindgren premišljeno eksperimentira. Ni za spregledati, da je celotna postavitev "Pikine dežele" zaradi obilice programskih sklopov postala prostorski zalogaj, ki bi ob podpori arhitekturne stroke zagotovo pridobil ambientalen ritem vedutni orientiranosti in inovativnosti uporabljenih gradnikov. Tisto, kar po mnogih letih obiskov (in enkrat tudi sodelovanja) vedno znova pogrešam, je prisotnost festivalske intervencije, ki bi ti 'gate odtrgala', te ,vrgla na rit'. Tako otroke kot starše. Tako mlade kot stare. Na tem mestu bom potegnil nekaj paralel s festivalom Burning Man (Goreči moški), ki se odvija v Ameriki, natančneje v puščavi Black Rock in sta ga leta 1986 zasnovala entuziasta Larry Harvey in Jerry James z namenom obelodaniti poletni solsticij.
Oba festivala druži kar nekaj skupnih imenovalcev. Začela sta se zelo skromno in zrasla preko prvotnih pričakovanj. Oba dajeta poudarek ustvarjalnosti in se odvijata ob koncu poletja. Imata svoj stalni festivalski prostor in vsako leto drugačno nosilno temo, ki jo določi organizator festivala. Pohvalita se lahko z dolgoletno tradicijo in obiskanostjo več kot 50.000-glave množice. Ampak Burning Man ima še nekaj. V sebi nosi pravi ekshibicijski magnet. Nepozabne atrakcije v obliki lesenih skulptur izjemnih dimenzij, katerih podoba in sporočilnost sta tesno povezani s temo festivala. Gre za čudovite primerke, ki so nenasitna paša za vsa čutila. Nastajajo kot rezultat umetniških konceptov povabljenih avtorjev, pri čemer aktivno sodelujejo tudi obiskovalci festivala. To namreč določa eden od festivalskih postulatov, ki izhaja iz temeljev socializacije - želje in potrebe po skupinskem delu. Vsi sodelujejo in gledalcev ni! Po tradiciji te veličastne skulpture na sobotni dan festivala spremenijo v velike ognjene zublje, ki v času zažiga prav tako jemljejo dih.
Pikin festival se je vrsto let kalil, rasel, dopolnjeval, a obenem tudi rutiniral. Mogoče je napočil čas, da prevzame karakter prireditve, ki postreže s tako močno provokacijsko iztočnico, da bi se prav zaradi nje vračali mladi (in tudi starejši), ki imajo občutek, da so "klasično" Piko v svojih glavah že prerasli. Vključitev javnih zavodov preko lokalnega programa kulture je zagotovo odlična popotnica za stabilen korak na poti do formuliranja Pikinih festivalskih fascinacij. Za njihove materializacije pa bi bilo treba bodoče koncepte morda tudi obrniti na glavo. Tako kot to v svojem življenju venomer počne Pika. Spočetje orjaških mehaniziranih marionet, domišljijskih igral za velikane, landart galerij iz ptičje perspektive, superdimenzioniranih vetrnih skulptur ... ni misija nemogoče. Morda bo snovalcem pri tem v pomoč nepisan, a zelo spoštovan slogan festivala Burning Man, ki se je kmalu po porodnih krčih iz "Zakaj?" spremenil v "Zakaj pa ne!"
■
■
■
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
4. oktobra 2018
»»SCAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Tudi novinarji 'zalezovali' gobe
Gobe, gobe gobe!!! je »priletelo« po elektronski pošti. Se vidimo! je pisalo pod vabilom aktiva novinarjev Celjske regije na gobarsko dogodivščino, katerega člani smo tudi novinarji iz naše radijske in časopisne hiše. Aktiv ga organizira v sodelovanju z Gobarskim društvom Bisernica Celje.
Gre za tradicionalno aktivnost aktiva novinarjev, saj poteka že več kot 40 let. Tudi tokrat je bil start in cilj gobjega piknika Turistična kmetija Žurej v Javorju nad Slivnico. Našo medijsko hišo je zastopal upokojeni odgovorni urednik, a še vedno naš predvsem športni sodelavec Stane Vovk. »Rečem lahko, da vam je vsem lahko žal, ker se niste odzvali vabilu in niste prišli v čudovito okolje,« nas je ošvrknil tiste, ki smo tokrat bolj iskali
zapeček kot kanček lepe narave. »Vedno nam tu postrežejo z odlično gobjo juho, ki jo pripravijo po svojem receptu, še bolj pa smo navdušeni nad gobjo pašteto.« Kaj pa gobe, ki jih je letos veliko? S košaro v gozd se je novinarjev menda podalo bolj malo, prav veliko gobanov tudi niso našli, ostalih vrst gob pa. Predsednica aktiva Duška Lah upa, da bo na prihodnjem gobarskem pikniku udeležba precej boljša, kot je bila letos, in da si bomo novinarji vzeli čas za druženje.
Gobarski piknik je le ena od aktivnosti aktiva. Letos je že organiziral izlet, občasno tematska predavanja, izdal satirični časopis Pipec, žal pa letos ni bilo športnega druženja - kegljanja.	■ Tp
Gobarskega piknika ni brez gobarske razstave (foto: Stane Vovk)
GLASBENE novice
Nov album, nova skladba, novo življenje
Slavko Ivančic, primorska legenda slovenske zabavne glasbe, se po letih premora vrača z novim albumom, ki nosi pomenljiv naslov Med valovi in oblaki. Gre za njegov četrti studijski album, ki je nasledil prejšnjega Preberi me iz leta 2008. Album je dobil naslov po istoimenski skladbi, s katero se je Slavko lani predstavil na festivalu Dnevi slovenske zabavne glasbe. Izid albuma sicer spremlja nova skladba z naslovom Nekoč,
pod katero se podpisuje eden najbolj iskanih avtorjev pri nas Rok Lunaček, za aranžma skladbe pa so poskrbeli Mitja Bobič, Jan Baruca in Marko Hrvatin. Za skladbo Nekoč je so posneli tudi videospot, ki je nastal v Strunjanu v Mesečevem zalivu, v Slavkovem domačem okolju, kot se je izrazil sam. Po hudi prometni nesreči, v kateri je bil udeležen leta 2015, je Slavko na novi poti, nove pesmi pa so gotovo utrip njegovega življenja in časa. Zato tudi novi studijski album, ki povzema njegovo življenje po življenju.
Koncert Eda Sheerana v Celovcu razprodan v pičlih treh minutah
Koncert britanskega pop glasbenika Eda Sheerana v Celovcu prihodnje leto je bil razprodan v vsega treh minutah. Sheeran bo sicer na celovškem stadionu nastopil 28. junija prihodnje
leto, organizatorji pa so po hitri razprodaji koncerta sporočili, da se je glasbenik odločil, da bo dan kasneje na stadionu nstopil še enkrat. Organizatorji sicer skušajo omejiti preprodajo vstopnic na črnem trgu s personalizacijo vstopnic, na katerih bosta morala biti izpisana ime in priimek kupca. Poleg tega je bilo prek
podelitev precej neprijetna, saj je močna nasprotnica Donalda Trumpa. 72-letna glasbenica, ki je bila del drugega dela filma Mamma Mia! Spet začenja se, se je 21. septembra podala na svetovno turnejo, ki se bo končala maja prihodnje leto.
Film o Petru Lovšinu
Za Petrom Lovšinom je 40 let glasbene kariere. Izdal je pet albumov s Pankrti, tri s Sokoli in deset samostojnih. Zadnji, Območje medveda, je del širše-
njegovih najpomembnejših, z video zapisom pa so ga hoteli še posebej obeležiti. Film je režiral Jani Sever.
Poslovil se je francoski šansonjer Charles Aznavour
V 95. letu starosti je v ponedeljek umrl francoski šansonjer in igralec Charles Aznavour. V svoji karieri je prodal več kot 100 milijonov plošč, podpisuje se tudi pod več kot tisoč skladb. Nastopil je v več kot 60 filmih, prijel pa se ga je tudi vzdevek francoski Frank
spleta na en uporabniški račun mogoče kupiti le štiri vstopnice. Kljub temu so se na internetu že pojavile ponudbe za preprodajo vstopnic za koncert 28. junija. Cene dosegajo tudi do 300 evrov za posamezno vstopnico.
Cher prejela Kennedyjevo nagrado
Ameriška pevka in igralka Cher bo prejela prestižno Kennedyjevo nagrado ki jo podeljujejo posameznikom za prispevek k ameriški kulturi. Nagrado podeljujejo od leta 1978, letos pa so med nagrajenci še Reba McEnti-
re, Philip Glass, Wayne Shorter in zasedba muzikala Hamilton. Nagrajencem se bodo z nagradami poklonili 2. decembra v Washingtonu. Dobitnica gram-myja, emmyja in oskarja Cher, ki je ravno pred kratkim izdala album priredb Dancing Queen, s katerim se je poklonila legendarni zasedbi Abba, je razkrila, da si je nagrade želela že dolgo, a priznala, da si je je želela predvsem v času, ko je bil na predsedniškem stolčku Barack Obama. Ker jo je dobila v času Trumpove administracije, se zaveda, da bo
ga projekta, v katerem je glasbenik združil ne le jubilejni studijski izdelek, ampak še lanski veliki koncert ' ob40-letnici in dokumentarec, ki so ga premierno prikazali minuli teden. Film Pero Lovšin Ti lahko pripoveduje zgodbo o Lovšinu kot prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope, o njegovem ustvarjanju glasbene in tudi ne-glasbene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma v 70. letih minulega stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongresnem trgu v Ljubljani, prek evropskega nogometnega prvenstva leta 2010 v Amsterdamu do današnjih dni. Kot je pojasnil Lovšin, je bil povod za film jubilejni deseti samostojni studijski album, ki se mu zdi eden
Sinatra. Ena njegovih največjih uspešnic, ki jo je pel v francoskem, angleškem, italijanskem, španskem, nemškem in ruskem jeziku, je skladba She. Pesem je v 70. letih minulega stoletja dolgo zasedala prvo mesto vodilnih evropskih glasbenih lestvic. Leta 1978 je Aznavour nastopil tudi v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1997 je prejel francosko legijo časti, avgusta lani pa je dobil tudi svojo zvezdo na hol-lywoodskem pločniku slavnih.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	SLAVKO IVANČIC - Nekoč
2.	DITKA - Srečanje
3.	ALEX VOLASKO - Če pomlad nikoli več ne pride
Primorski pevec Slavko Ivančic po desetih letih predstavlja nov studijski album. Po letu 2008, ko je izšel njegov album Preberi me, je minuli teden predstavil svoj četrti album z naslovom Med valovi in oblaki. Izid albuma je pospremila skladba Nekoč, ki jo je napisal Rok Lunaček.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Juhej - Pojem ti oče
2.	Ansambel Nemir - Jaz ne lažem
3.	Skupina Gadi - Kokrat ti morm rečt
4.	Ansambel Blaža Hutevca - Ne bom si brisala solz
5.	Ansambel Boršt - Kot reka svobode
6.	Ansambel Škorpijoni - Ko se ljubezen stara vžge
7.	Ansambel Urok - Suhokranjke
8.	Ansambel Zadetek - Domačija
9.	Družina Sotošek & Alfi Nipič - Pridi v goste
10.	Modrijani - Huda ura rock nažiga
www.radiovelenje.com
17VllfO		
VELENJE	88,9	Mhz
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
zelo NA KRATKO
EVA BOTO
Eva Boto predstavlja svojo prvo avtorsko skladbo Tvoja, ki je nastala v sodelovanju z vedno bolj uspešnim Žanom Serčičem. Pesem je osebna, saj je Eva v zgodbo vnesla težko izkušnjo prijateljice. Posnela je tudi video, tako skladba kot spot pa nosita enako sporočilo, in sicer, da si vsak zasluži biti spoštovan, predvsem pa srečen.
NIPKE
Slovenski hip-hop izvajalec Nipke je z društvom SOS telefon združil moči v kampanji proti spolnemu nasilju. Posnel je skladbo z naslovom Ina, ki govori o tem, kako 19-letna študentka postane žrtev spolnega nasilja. Nipke upa, da bosta pesem in videospot, ki so ga ob tem posneli, pripomogla k zmanjšanju le-tega.
ISAAC PALMA
Isaac Palma, ki ga je Slovenija spoznala v šovu Slovenija ima talent, predstavlja novo pesem z naslovom Dve besedi. Glasbo zanjo je skupaj
z argentinskim producentom Nicolasom Niveyro napisal sam, sam pa je režiral tudi zgodbo videospota. Besedilo je napisal Rok Lunaček.
MARK ZEBRA
Mladi štajerski pevec Mark Zebra predstavlja novi singel Fenomenalna. Njegov četrti singel je nastal v sodelovanju s producentom Krešimirjem Tomcem in tekstopiscem Rokom Lunačkom. V sodelovanju z mladim režiserjem Rokom Maverjem je nastal tudi videospot, ki so ga posneli v Trstu, Mark pa v njem nastopa v vlogi dostavljalca pic.
LEONART
Daleč stran je naslov novega singla skupine Leonart, ki si ga posneli skupaj s pevko Bilbi. Medtem ko sta bila zadnja dva singla Divji ritem in Pot do zvezd bolj udarna in glasna, se tokrat Leonart ponovno vračajo k svoji dobro znani čustveno obarvani melodiki. Videspot, ki so ga snemali v štajerskih gozdovih, je posnel Toni Konrad.
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: 
12
k k Se je na Narr šem času v zgornjih jutranjih urah zgodil roparski napad? Ste se tudi vi ustrašili, ko ste videli to sliko, da novinarjev ne bo na terenu? Naj vas Čvek potolaži. Nič hudega se ne dogaja njegovim sodelavcem. Le pridno se izobražujejo in sproščajo, da bodo tudi v prihodnje kos nalogam v vse bolj spremenjenih razmerah.
»»ms
»A je res lepo živeti v Šoštanju?« sta Vilmo Fece po predstavitvi 'Prelistanih obrazov'pobarala Vlasta in Emil Šterbenk. Tak je bil namreč naslov intervjuja, ki ga je, ko je bila v Šoštanju še zelooo aktivna, dala za List. »Če ne bi bilo, ne bi vztrajala že... ups,« jima je odgovorila. Vilmi Fece, ki je tudi častna občanka Šoštanja, se je po predstavitvi zelo mudilo domov. Naslednji dan je imela nekaj pomembnega, 'okroglega', na kar se je bilo treba pripraviti, tako, kot se pripravi na vse, kar počne.

^^ Ponosna na svojo lepo hčer Laro - oče Vojko Krneža in mama mag.
Judita Čas Krneža. Bodoča pravnica želi postati odvetnica. Zagotovo ji bo uspelo, saj je ambiciozna, vztrajna, ustvarjalna, pozitivna, vedno pripravljena na nove izzive in priložnosti. Bila je med petnajst finalistkami, ki so se na začetku septembra potegovale za naslov Miss Slovenije. Osrečuje jo glasba. Prejšnji teden je zapela domačemu občinstvu tudi na enem od dogodkov ob prazniku Občine Šoštanj in požela veliko simpatij.
ZANIMIVOSTI

Rezilo noža
obarvalo
pomarančo
Neti Moffitt, ki živi v bližini avstralskega mesta Brisbane, je nedavno za svojega dveletnega sina na rezine razrezala običajno pomarančo. V nekaj urah so se te rezine iz oranžne čudežno obarvale v vijolično barvo. Kot pravi Neti, pomaranča zato ni spremenila okusa, je pa bilo obarvanje zanimivo za znanstvenike. Ti so z laboratorijskimi testi razkrili, da je sprememba barve posledica zapletene kemične reakcije med antociani, naravnimi pigmenti v pomaranči, ter delci iz železa in drugih kovin na rezilu noža, ki ga je mati nabrusila nedolgo pred ' razrezom. Vijolično obarvana mesta so tako v primerjavi z drugimi deli pomaranče vsebovala povišano koncentracijo kovin, kljub temu pa je bila pomaranča " povsem užitna.
- V Indiji prešuštvo
ni več kaznivo " dejanje
Indijsko vrhovno sodišče je pred nekaj dnevi odločilo, da prešuštvo ni več kaznivo dejanje, saj je zakon, ki je to določal, neustaven in diskriminatoren do žensk. Zakon,
ki je bil star 158 let, je namreč določal, da je vsak moški, ki je spal s poročeno žensko brez dovoljenja njenega moža, zagrešil kaznivo dejanje prešuštva. Predvideval je petletno zaporno kazen, ženske pa v okviru tega zakona niso mogle vložiti tožbe niti niso mogle biti odgovorne za ta zločin.
Vrhovno sodišče je v sodbi zapisalo, da je zakon ženskam odrekal dostojanstvo in individualno izbiro ter jih obravna-
val kot lastnino moških. Zapisalo je še, da je prešuštvo, ki je sicer utemeljen razlog za ločitev, zasebna zadeva.
Nizozemci bodo prepovedali uporabo telefona na kolesu
Nizozemska vlada je pred kratkim predstavila predlog zakona, s katerim bodo prepovedali uporabo mobilnega telefona na kolesu. Zakon naj bi začel veljati julija prihodnje leto, pravi pa: »Med
vožnjo kateregakoli vozila (tudi kolesa) so mobilni telefoni prepovedani.« Nizozemska ministrica za promet Cora van Nieuwen-huizen je ob tem povedala, da je uporaba mobilnega telefona na kolesu prav toliko nevarna kot med vožnjo avtomobila. »Ko ste
nikov za dve leti umaknilo slanino in pražene lignje, v svoj življenjskih stil pa se trudijo vključiti tudi več fizične aktivnosti. »V 21. stoletju ljudje radi pozabimo na dejstvo, da se človeškemu telesu ležanje na kavču ne zdi naravno. Najbolj mu ugaja hoja,« je dejal
Facebook ne skrbi za duševno zdravje zaposlenih?
Nekdanja uslužbenka Facebo-oka Selena Scola je na družabno omrežje naslovila tožbo, v kateri trdi, da podjetje ne skrbi za duševno zdravje zaposlenih, ki dnevno moderirajo vsebine, objavljene na omrežju. Kot pravi Scola, so namreč zaposleni med svojim delom priča nazornim objavam, ki med drugim vsebujejo tudi prizore nasilja, spolnih zlorab, mučenja in umorov. Moderatorji
vsebin seveda poskrbijo, da te vsebine ne pridejo do širše javnosti, sami pa so jim vendarle izpostavljeni. Predstavniki Facebooka so v preteklosti trdili, da imajo vsi uslužbenci, ki dnevno pregledujejo vsebine na tem družbenem omrežju, dostop do ustrezne pomoči za ohranjanje duševnega zdravja. Selena Scola trdi, da ni tako. Po njenih besedah Facebook ne upošteva svoje dolžnosti, da bi uslužbencem zagotovil varno delovno mesto. Namesto tega naj bi ustvarjal krožni sistem zunanjih izvajalcev, ki so po videnem na delovnem mestu nepopravljivo travmatizirani.
CM K, stran 12
4. oktobra 2018
frkanje
» Levo & desno «
Buče
Tudi na razstavi in tehtanju buč v Mozirskem gaju smo se lahko prepričali, da so težke buče običajno velike. Pri ljudeh to ni nujno.
Menjava
Ko so Velenjčani spustili iz rok trenerja Branka Tamšeta, se jim je ta maščeval z zmagami z novim celjskim klubom. Mnoge zanima, kje bo pristal zdaj, da se bo s klubom maščeval Celjanom.
Vroče seje
Na zadnjih sejah v sedanjem mandatu se sestajajo tudi občinski sveti. Mnoge od teh so zelo burne. Izzvenijo že kot prava predvolilna »opravila«.
Nič bolje?
Priča smo novi organiziranosti centrov za socialno delo. Pravijo, da bo več sprememb v sistemu in za zaposlene, kot pa za uporabnike. Vsi se ne morejo odločiti, ali je to, da za uporabnike naj ne bi bilo sprememb, zanje bolje ali slabše.
Za koga?
Ne le po večjih, tudi po manjših krajih je vse več polnilnic za električne avtomobile. Za to se pač najde denar. Večina ljudi pa si kljub subvencijam električnih avtomobilov ne more privoščiti. Tako lahko subvencijsko pomoč izkoristijo le taki, ki pač imajo denar.
Pogon za razvoj
Kljub nekaterim kritikam vseeno menda velja, da imajo v Šoštanju razvoj na električni pogon. Oziroma na onesnaževanje zaradi proizvodnje električne energije. Bolje to kot nič.
Davki
Zadnji čas so zelo aktualne napovedi nekaterih članov strank, da bi veljalo malo zvišati davke. Mnogi gospodarstveniki se s tem nikakor ne strinjajo. Trdijo nasprotno, da jih davki že doslej preveč davijo. Kupce tudi.
Povezava
Pa smo le dobili novo povezavo med Koroško, Šaleško in Savinjsko dolino. Nastal je nov skupni turistični program. Če ne gre s hitro cesto, je šlo dokaj hitro vsaj s turizmom.
Kožuhanje
V tem jesenskem času je še vedno precej prikazov kožu-hanja, to je ličkanja koruze na star način. Tudi oblast nas še vedno kožuha kar po starem.
Odstranjevanje
Vse več je še vedno opozoril, da moramo odstranjevati invazivne tujerodne rastline. Nekateri pravijo, da bi morali »odstranjevati« tudi škodljive invazivne »domorodne« politike.
na cesti, morate nanjo usmeriti vso svojo pozornost in ne pošiljati kratkih sporočil ali početi drugih stvari na telefonu,« je poudarila.
Prebivalci vasi želijo do začetka leta 2020 shujšati za 100 tisoč kilogramov
V Španiji so si prebivalci vasi Naron zadali izziv, da do začetka leta 2020 z aktivno telovadbo in zdravo prehrano skupaj izgubijo 100 tisoč kilogramov. Več tisoč prebivalcev je tako s svojih jedil-
63-letni družinski zdravnik Carlos Pineiro, ki sodeluje pri organizaciji projekta. Meščanom so podporo izkazali tudi nekateri mestni veljaki; župan Marian Ferreiro se je pred večtisočglavo množico celo stehtal, tudi sam pa se skuša udeleževati skupinskih športnih aktivnosti. Izzivu so se prilagodile tudi lokalne restavracije; kar 18 jih na svojih jedilnikih ponuja bolj zdrave jedi.
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 13

REPORTAŽA
S kolesom po mestu
Katera so temeljna pravila varnega kolesarjenja po mestu in okolici? - Je Velenje kolesarjem prijazno mesto? - So kolesarji prijazni mestu in prebivalcem?
Poleti so parkirna mesta za kolesa polna.
Kaže, da tudi v službo na Občino vse več ljudi kolesari.

>
Tudi na kolo je potrebno s trezno glavo. Prekomerno alkoholizirani kolesarji so kaznovani enako kot vozniki motornih koles.
4. oktobra 2018
Vsako poletje v Velenju opazimo več kolesarjev. Mnogi prebivalci namreč vedo, da lahko z enega konca mesta na drugega pridejo v nekaj minutah, pri tem pa prihranijo, zmanjšajo svoj vpliv na okolje in naredijo nekaj za svoje zdravje. Tisti, ki v službo in po opravkih redno kolesarijo, vedo, da je Velenje kolesarjem vse boj prijazno mesto. Vedo pa tudi, da se mestna kolesarska kultura šele razvija. V primerjavi z mesti, kjer je kolesarjenje poleg javnega potniškega prometa že dobro uveljavljena alternativa avtomobilom, velenjski kolesarji še niso povsem enakovredno uveljavljeni udeleženci mestnega prometa. Vozniki avtomobilov so nanje marsikdaj premalo pozorni, pešci zahajajo na kolesarske steze ali na sprehajalno-kolesarskih poteh nepredvidljivo spreminjajo smer hoje, ponekod manjkajo parkirišča za kolesa, drugod so kolesarjem nevarni robniki in razne poškodbe na voznih površinah.
Velenjski policisti so v letošnjem letu zabeležili okrog 20 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Dva kolesarja sta se hudo poškodovala, več kot deset oseb je utrpelo lažje poškodbe, ostali pa so jo odnesli brez poškodb.
Po drugi strani pa kolesarji v peš conah švigajo med pešci, slabo predvidevajo situacije, ne vozijo izpravnih koles ali ne upoštevajo osnovnih cestnoprometnih predpisov. Preverili smo, katera so temeljna pravila varnega kolesarjenja po mestu in okolici, kakšno je stanje na velenjskih kolesarskih stezah in kakšni so načrti za razvoj mestne kolesarske kulture.
Varnost na prvem mestu
Za varno udeležbo v prometu mora biti kolo osvetljeno tako, da je dobro vidno. Ker so kolesarji v prometu zelo tihi, so tudi manj opazni, zato dodatna previdnost ni odveč, pravi pomočnik komandirja policijske postaje Velenje Marko Hriberšek. »Kolo mora na sprednji strani imeti luč, ki oddaja bel snop svetlobe, na zadnji pa rdečo luč. Neustrezno osvetljeno kolo se mora umakniti iz prometa, voznika pa lahko kaznujemo z globo v višini 40 evrov,« pove in doda, da lahko k vidnosti v prometu prispevamo tudi s svetlejšimi ali odsevnimi oblačili.
Poudarja, da je uporaba čelade za vse mladoletnike obvezna,
toplo pa jo priporoča tudi odraslim, saj bistveno ublaži udarec ob morebitnem padcu.
Po predpisih in po pameti
Kolesarji praviloma uporabljajo kolesarske steze. Kjer jih ni, morajo voziti ob desnem robu ceste. Tudi po kolesarskih stezah morajo voziti v smeri prometa. Vožnja po kolesarskih stezah v nasprotno smer je pogost prekršek, pravi Hriberšek in dodaja, da kolesarje na prekršek običajno najprej opozorijo, sicer pa jih kaznujejo z globo 40 evrov.
Vozijo se lahko tudi v conah za pešce, a morajo biti tam posebno previdni. »Gibati se morajo s hitrostjo, ki je enaka hoji pešcev, torej približno 5 km/h, prav tako pa morajo posebno skrbeti za varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.«
Kolesar se mora pred prečkanjem ceste ustaviti in prepričati, da je prehod varen. Na prehodih, kjer so označene kolesarske steze, se lahko zapelje čez cesto. Kjer kolesarskih stez ni, pa mora cesti prečkati peš ob kolesu. Po pločnikih, ki so označeni kot pešpot in kolesarska steza hkrati, kolesar lahko vozi, tudi če kolesarska steza ni vrisana. Če oznake ob pločniku ali na njem uporabo dovoljujejo le pešcem, pa mora kolesar voziti ob robu ceste.
Policisti poleti poostreno nadzorujejo udeležbo kolesarjev v cestnem prometu, večkrat tudi s posameznimi akcijami, ko nadzorujejo nekatere bolj kritič-
ne odseke. Ti so navadno tudi najbolj obremenjeni. »Območje TRC Jezero, Titov trg, Cankarjeva ulica in druga območja, kjer je kolesarjev največ,« pojasnjuje policist in opozarja tudi na pešpot ob Paki, kjer so pešci velikokrat nejevoljni, ko se morajo umikati kolesarjem ali pa ti zdrvijo mimo, kolesarji pa tam velikokrat naletijo na pešce, ki zasedejo celotno širino poti ali na njej nepredvidljivo spreminjajo smer hoje, zato je prehitevanje težje. »Zato morajo biti kolesarji še posebno previdni, voziti morajo počasneje in prednost odstopiti šibkejšim udeležencem v prometu.«
S kolesom iz mesta?
Vse glavne prometne vpadnice v Velenje so izjemno obremenjene z motornim prometom. Nobena pa nima kolesarske steze. Zato je kolesarjenje po regionalni cesti bodisi v smeri Celja bodisi v smeri Koroške še posebej nevarno. Marko Hriberšek kolesarjem svetuje, naj na prometnih cestah, če že morajo voziti po njih, zasedejo svoj meter od roba vozišča, a se naj za njimi vozečim vozilom umaknejo, ko jih dohiti daljša kolona, da jih vozila lažje prehitijo. »Ves čas morajo opazovati promet okoli sebe. Priporočljiva je uporaba vzvratnega ogledala za kolo,« dodaja.
Kolesarska kultura se izboljšuje, infrastruktura tudi
Za še boljšo kolesarsko kulturo, ki se po opažanju policistov zadnja leta krepi, bo potrebnih še veliko preventivnih aktivnosti, pravi Marko Hriberšek. »Razvoj gre v pravo smer. Infrastruktura še ni povsod primerna, se pa stanje izboljšuje.« Velenje je v preteklih letih dobilo kar nekaj novih kolesarskih stez, obstoječe pa so bolj ali manj redno vzdrževane. Na več odsekih pa kolesarskih stez še ni ali pa so povezave prekinjene. Manjka povezava med Tomšičevo in Kidričevo
Vozniki mopedov, ki razvijejo hitrost do 25 km/h, ne potrebujejo vozniškega dovoljenja in morajo voziti po kolesarskih stezah ter se ravnati po pravilih, ki veljajo za kolesarje. Mopedi, ki razvijejo hitrost do 50 km/h, pa sodijo na cesto.
po Jenkovi cesti, kolesarske steze zmanjka na Cesti talcev, Goriški cesti, tudi na delu Šaleške ceste od bencinske črpalke proti tunelu. Ni je na Prešernovi in Aškerčevi cesti, v Šaleku do Se-la, ob reki Paki, ob Partizanski cesti proti Pesju ali na odsekih cest do Velenjskega in Škalske-ga jezera.
Najbolj poškodovanje so kolesarske steze ob Šaleški in Kidričevi cesti, kjer kolesarjenja ne
13
ovirajo le vdolbine, izbokline ali razpoke na vozni površini, ampak tudi visoki robniki. Vse peš in kolesarske površine ob omenjenih prometnih žilah se bodo v celoti obnovile v sklopu njune rekonstrukcije, napovedujejo na Mestni občini Velenje. Sicer je občina ureditev kolesarskih povezav razdelila v tri sklope, posamezno pa jih prijavlja na različne razpise. »Pri prijavi na razpis Ministrstva za infrastrukturo smo bili že uspešni in pridobili sredstva. Druga dva sklopa prijavljamo na razpise v sklopu Celostnih teritorialnih naložb, raz-
>V sistemu Bicy je trenutno 77 koles na 16 postajah. V Velenju je 57 koles in 11 postaj, v Šoštanju pa 20 koles in 5 postaj.
pisni roki pa se še niso zaključili,« poročajo.
Tako bodo prihodnje leto v sklopu operacije Mestno kolesarsko omrežje - vzhod zgradili 13 manjkajočih kolesarskih povezav, s katerimi bodo povezali kolesarsko omrežje vzhodnega dela Velenja od križišča z regionalno cesto proti Slovenj Gradcu pri tovarni plastike v Šaleku do mestnega stadiona Velenje oziroma Medpodjetniškega izobraževalnega centra ob Škalskem jezeru. »Tako bomo povezali predele mesta z različnimi namembnostmi, kot so proizvodnja in storitvena dejavnost ter izobraževanje s stanovanjskimi naselji in športno-re-kreativnimi območji.«
Prometne rešitve za bolj trajno-stno mobilnost pa iščejo v okviru projekta Smart Commuting, v sklopu katerega so v evropskem tednu mobilnosti začeli nove aktivnosti na področju priprave regijske celostne prometne strategije. V okviru drugih pilotnih ukrepov pa bodo še izpopolnili sistem izposoje mestnih koles Bicy.
Bicy raste
V preteklem letu je izposoje-valno postajo za kolesa Bicy dobil Florjan, Mestna občina Velenje pa je dokupila enajst koles. V bližnji prihodnosti pa načrtujejo nadgradnjo sistema v sklopu dveh evropskih projektov. V sklopu projekta CHESTNUT bodo zgradili eno novo postajo in dokupili pet koles, v okviru projekta Smart Commuting pa bodo sistem Bicy dopolnili z električnimi kolesi.
■ Tina Felicijan
Rekli so >
Marko Hriberšek: »Kaznujemo tiste, ki prekršek storijo večkrat. Ob prvem prekršku velikokrat izrečemo le opozorilo in kolesarje poučimo o pravilni vožnji. Pogosto opazimo stranvožnjo, torej vožnjo v nasprotni smeri prometa, velikokrat kolesarji vozijo po cesti, čeprav je ob njej kolesarska steza, največ prekrškov pa zabeležimo pri otrocih, ki ne nosijo zaščitnih čelad, oziroma pri njihovih starših, ki morajo za to poskrbeti.«
Rahela Grošic, Vanja Pasic in Suada Kuduzovic pravijo: »Kolo je zakon!« Redno namreč kolesarijo po opravkih v mestu in pri tem uživajo. S kolesom lažje prepeljejo vrečke iz trgovine in hitreje pridejo iz enega konca na drugega. Menijo, da so kolesarske steze večinoma lepo urejene in označene, jih pa na nekaterih motijo visoki robniki. »Tu in tam so tako visoki, da jih ne moreš prevoziti.« Najbolj pogrešajo kolesarsko stezo proti nakupovalnemu centru Velenjka. Sicer pa se kot kolesarke v Velenju počutijo varne, saj so vozniki avtomobilov vse bolj pozorni nanje. »Če bi več ljudi kolesarilo, bi bilo življenje v mestu bolj prijetno,« so še povedale.
Velenje gosti
5. Slovenski geološki kongres
Velenje, 3. oktobra - Včeraj, v sredo, se je v Velenju začel eden največjih dogodkov s področja geoznanosti pri nas, 5. Slovenski geološki kongres z več kot 200 udeleženci iz osemnajstih držav. Zaznamujejo ga različna predavanja, na okrogli mizi (danes, četrtek, 4. oktobra ob 12.05 v hotelu Paka) pa bodo udeleženci spregovorili o tem, ali je Slovenija pripravljena na uporabo geološkega znanja pri svojem razvoju.
Kongres izpostavlja pomen geoznanosti za širšo družbo in njen razvoj in je zaradi tega zanimiv tudi za nestrokovno oziroma laično javnost. Na zaključni dan kongresa, jutrišnji petek, si bodo udeleženci ogledali jamo Premogovnika Velenje, Muzej premogovništva, Termoelektrarno Šoštanj in območje sanacije ugreznin. Organizatorji kongresa, kjer se bodo srečali predstavniki znanstvenoraziskovalnega področja in uporabniki, katerih delo temelji na geoloških znanjih oziroma so končni uporabniki geoloških znanj, sta Geološki zavod Slovenije in Geološko društvo s partnerji.
a mkp
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 14
14	NASI KRAJI IN LJUDJE
Posledice vetroloma še odpravljajo
Do sedaj v regiji Saša v celoti urejenih 60 odstotkov gozdov - Na terenu dokaj močan pojav letošnje druge generacije podlubnikov - Zaradi posledic klimatskih sprememb grozi smreki izumrtje
M. t4
Anton Breznik: »Predvsem politiki se ne zavedajo pomena gozdov oziroma posledic klimatskih sprememb, ki nas čakajo.«
Tatjana Podgoršek
Kmalu bo minilo leto dni od uničujočega vetroloma, ki je tudi na območju Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje povzročil veliko škode. Po prvotnem programu naj bi odpravili posledice naravne nesreče do 15. maja letos. Zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi so ga podaljšali do septembra. Kakšno je stanje danes? Ali ukrepi še sledijo gozdarski doktrini o trajnostnem donosu? Na ti in še nekatera druga vprašanja smo odgovore poiskali pri Antonu Brezniku, vodji Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Nanje je takole odgovoril:
Mimo je že mesec september. So posledice od vetroloma v poškodovanih gozdovih v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini v celoti odpravljene?
»Računali smo, da bodo posledice v nižinskih gozdovih, ki so zaradi podlubnikov bolj ogroženi, odpravljene do sredine julija,
v višinskih predelih pa do septembra, a ni tako. Zaradi težav z gozdnimi prometnicami, z vremenskimi razmerami, z nekaterimi lastniki, ki niso dovolili spravila tako velikih količin lesa preko svojega zemljišča, je posekanega blizu 80 odstotkov poškodovanega lesa. Niso pa v celoti te količine lesa tudi odpeljane in vsa sečišča še niso prevzeta. Če upoštevamo vse to, je saniranih blizu 60 odstotkov posledic naravne nesreče. Vsekakor bomo vztrajali in napeli vse sile, da bodo te v celoti odpravljene do prihodnje generacije podlubnikov, do aprila prihodnje leto. Na terenu namreč že opažamo dokaj močan pojav letošnje druge generacije podlubnikov. Čez zimo bo treba odstraniti vsa obstoječa žarišča in tudi tista, ki se bodo še pokazala po koncu zime.«
Koliko poškodovanega lesa je že
posekanega?
»Od približno 262 tisoč kubičnih metrov je posekanih dobrih 210 tisoč kubičnih metrov, drugo je treba še narediti.«
Koliko lesa, ocenjujete, bo ostalo v gozdu in kaj to pomeni za razvoj tamkajšnjih gozdov?
»Po ocenah ga bo ostalo predvsem na nedostopnih območjih blizu 30 tisoč kubičnih metrov. Ker ležijo na višji nadmorski višini, menim, da ta količina ne bo povzročala večje škode zaradi podlubnikov. Vetrolom je naredil precej škode tudi v našem gozdnem rezervatu na Poljšaku in po
zakonu v gozdnih rezervatih tega ne smemo sanirati, ampak moramo stvari prepustiti naravnemu razvoju. Posledice vetroloma so v veliki meri odpravljene v krajevnih enotah Šoštanj, Gornji Grad, v Lučah dela zaključujejo, največ lesa pa je ostalo na Solčavskem. Na srečo so tu gozdovi na visokih nadmorskih višinah, a bo moralo biti kljub temu vse to pospravljeno do prihodnje pomladi.«
«»^AS
Nekateri, predvsem vaši upokojeni stanovski kolegi, menijo, da ukrepi niso zadostni, pravilni?
»Ne vem, kakšne ukrepe bi še lahko izvajali. Poškodovan les je treba posekati in pospraviti. Podobno so ravnali tudi v sosednji Avstriji. Je pa res, da zaradi velikih količin ni dovolj izvajalcev.«
Pri tem so imeli bolj v mislih gozdarsko doktrino oziroma trajnostni donos gozdov.
»Na našem območju se ves čas trudimo za zagotavljanje trajno-stnega donosa, ki pa ga ujme vedno zamajejo, ker je treba naenkrat posekati velike količine lesa. To bo vplivalo na nadaljnje gospodarjenje z gozdovi, ker bomo morali v predelih, ki so najbolj prizadeti, kasneje zmanjšati redne sečnje, da bo trajnost gozdov tudi v prihodnje zagotovljena. Težave bodo pri lastnikih, ki jim je ve-trolom podrl praktično ves gozd. Dohodek iz tega bodo morali poiskati v drugih dejavnostih. Na našem območju je takih malo.«
Se družba zaveda, kaj je danes gozd?
»Ko govorimo o gozdu, govorimo samo o lesu. Gozd pa ima številne druge, pomembnejše funkcije. Blaži klimatske ekstre-me, nam zagotavlja čisti zrak, vodo, omogoča rekreacijo in še nekatere druge možnosti. Bolj kot vetrolomov se gozdarji bojimo
4. oktobra 2018
klimatskih sprememb. Vetrolomi so sicer tudi posledica teh, vendar se bojimo izumrtja nekaterih drevesnih vrst. Tu bo najbolj na udaru smreka, vsaj v začetni fazi. Gozdarji se zavedamo, kaj je gozd, tudi javnost poskušamo o njegovi pomembnosti motivirati, jo izobraziti. Koliko nam to uspeva, bo pokazal čas. Menim, da smo nemočni ne toliko pri lastnikih gozdov kot pri ostali javnosti, predvsem politiki, ker se ne zaveda pomena oziroma posledic klimatskih sprememb, ki nas čakajo.«
So kritike na delo gozdarjev
upravičene?
»Menim, da ne. Gozdarji se trudimo gospodariti z gozdovi po konceptih sonaravnosti, trajnosti in mnogonamenskosti. So se pa pogoji gospodarjenja v primerjavi z obdobjem, ko so v njih gospodarila gozdna gospodarstva ne glede na lastništvo, precej spremenili. Vpliv gozdarjev je bil takrat bistveno večji, kot je danes. Kljub temu ocenjujem, da je gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji kar zgledno v primerjavi z ostalimi narodi v Evropi. Še vedno prihajajo na naše območje ekskurzije iz tujine. Če sodimo po tem in mnenju strokovnjakov, ki nam priznavajo visoko kakovost gospodarjenja z gozdovi, potem stanje ni tako slabo, kot nam ga morda pripisuje domača javnost.«	■
Praznovali so tudi v Bevčah
V preteklem letu so izvedli številne aktivnosti, najbolj pa so si prizadevali za izgradnjo kanalizacije, ki bo prioriteta tudi v naslednjem letu
Tina Felicijan
Bevče, 28. september - Zadnji krajevni praznik v septembru, ko je poleg Mestne občine Velenje praznovalo več krajevnih skupnosti, so zaznamovali v Bevčah. Od pretekle jeseni so krajani izvedli številne aktivnosti, pri večini pa so gonil-
Trebičnik in dodaja, da se je število krajanov v preteklem letu povečalo. Zdaj, ko so naseljene tudi hiše v novih Bevčah, jih je okrog 400.
»Poleg tega, da skrbimo za družabni utrip kraja, pa si prizadevamo tudi za to, da bi v Bevčah zgradili kanalizacijo. Del kraja kanalizacijo že ima,
jevne skupnosti v prihodnjem letu, trudili pa se bodo tudi za obnovo nekaterih precej dotrajanih cest. »Nekaj cest je že obnovljenih, uredili smo odvodnja-vanje, cesta z Gorice do vrtičkov v Bevčah pa bi po obljubah morala biti končana letos.«
Prebivalci Bevč si še želijo, da bi uredili križišče pri Vranovi
na sila člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Ti so organizirali gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 12 ženskih in 17 moških ekip. Upokojenci so izvedli športno tekmovanje med krajani Raven pri Šoštanju in Bevč. Kulturno--prosvetno društvo pa družabno prireditev Bevška noč. Številni krajani so se udeležili ekskurzije in športno-zabavnih druženj, kot so januarski pohod z baklami na Tuševo, aprilska čistilna akcija ali tradicionalno postavljanje mlaja. Tudi letos so obdarili novorojence v kraju, žal pa so se morali od nekaterih krajanov tudi posloviti, poroča predsednik KS Bevče Bogomir
>
To soboto ob 15. uri se bo v domu krajanov začelo srečanje starejših krajanov Bevč. Druženje bo potekalo ob kulturnem programu.
manjka pa v zgornjih Bevčah. Z Mestno občino Velenje se dogovarjamo o izdelavi projekta in finančnih vložkih, da bi se lahko na kanalizacijo priključilo še 22 hiš iz zgornjih Bevč in dve iz vzhodnega dela kraja, tako bi bil pokrit skoraj celoten kraj. Če se bodo krajani strinjali s potekom trase in lastnim vložkom, bi lahko projekt začeli snovati še letos,« je povedal predsednik in dodal, da bo izgradnja kanalizacije prioriteta delovanja kra-
kapeli, kjer se lokalna cesta pridruži regionalni cesti Velenje-Celje. Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu si želijo levi zavijalni pas in osvetlitev, občina pa je pobudi že ugodila in bo kmalu uredila križišče. Dogovarjajo se še o otroškem igrišču v novem delu naselja, postavili pa bodo tudi igrišče za kegljanje na vrvici.
Tekmovali v pikadu in pokazali, kaj kuhajo
Šalek - Ob prazniku Mestne občine Velenje je KS Šalek minuli petek, v gasilskem domu Šalek pripravila turnir v pika-du. Igralci so se pomerili v igri 301 masters. Pomerilo se je 16 tekmovalcev, med njimi so bile 3 ženske.
Po zanimivih bojih so najboljši prejeli medalje KS Šalek, ki jih je podelil predsednik Rafael Gor-šek. Za pokal KS Šalek sta se na-
to pomerila zmagovalca moškega in ženskega dela tekmovanja in tokrat je na presenečenje fantov pokal romal v ženske roke. Fantje prihodnje leto obljubljajo 'revanšo'.
Dan kasneje, v soboto, pa so pripravili predstavitev jedi, ki jih pripravljajo krajani v KS Šalek. Prireditev so organizirali na Šaleški tržnici pred trgovino Mercator. Krajani so pripra-
vili burek, bograč, pasulj, bakla-vo, sarmo ter restan krompir, za katerega je poskrbelo Turistično društvo Velenje. Kot ugotavlja predsednik KS Šalek Rafael Goršek, so bili krajani in obiskovalci navdušeni nad idejo in okusnimi jedmi, prireditev pa postaja že tradicionalna in gotovo ne bo manjkala tudi prihodnje leto.
Mnenja in odmevi
Strel v lastno koleno
Celjski rokometni klub je imel dva vrhunska trenerja v samostojni Sloveniji - Mira Požuna in Branka Tamšeta, ki sta za ta klub osvojila praktično vse lovorike. Čeprav nisem kakšen ekspert za rokomet, pa sem prepričan, da je Branko trenutno najboljši trener v Sloveniji, kar kažejo tudi njegovi rezultati. Ne nazadnje je ustvaril nešteto igralcev, ki danes igrajo v najboljših evropskih klubih. Eden najboljših košarkarskih trenerjev v Sloveniji, ki je vodil tudi jugoslovansko reprezentanco, Janez Dr-varič mi je nekoč dejal, da smo Slovenci glede na svojo majhnost lahko zadovoljni, če dobimo dva vrhunska igralca na generacijo. Celjani pa so te vrhunske igralce, ki so bili vzgojeni v klubu, serijsko
prodajali, ekipo pa dopoljnevali iz mladinskega pogona in predvsem z igralci od drugod. Žal pa Tamše ni čarovnik niti pek, da bi čez noč ustvaril iz mladih igralcev šampionsko ekipo. Petrol Olimpija je za nakup mladih igralcev potrošila milijon evrov, pa vseeno niso osvojili super pokala!
Da se morajo celjski rokometaši preživljati s prodajo igralcev, ni kriv Tamše, ki jih je ustvaril, ampak predsednik, ki za tako renomiran evropski klub, kot je Celje pivovarna Laško, ni uspel najti ustreznih sponzorjev. Sicer pa bo čas pokazal, kaj je Branko Tamše pomenil za celjski klub. Samo upam lahko, da ne bodo doživeli takšnega padca, kot so ga Velenjčani z njegovim odhodom.
a Franc Cerar
■
■
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 15
4. oktobra 2018
«»SÜAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
IS
Cerkev sv. Martina dobiva novo podobo
Življenje v Župniji sv. Martina je pestro na vseh področjih - Prenova župnijske cerkve bo prinesla bistvene izboljšave - Do cerkve po novem dvosmerni promet
)
Tina Felicijan
Župnija Velenje - sv. Martin, ena od treh v Velenju, se omenja že v 13. stoletju. Na njenem ozemlju je okrog 12 tisoč prebivalcev, med njimi kakih 9 tisoč katoličanov. Rednih »nedeljnikov« pa je več kot 800. Osrednja naloga župnije je povezovanje katoličanov v občestvo na različne načine. »Jedro župnijskega življenja je gotovo nedeljska sveta maša, pri kateri verniki sodelujejo tudi kot pevci, zborovodje, organisti,
pa bralci beril, ministranti, sodelavci pri maši, pomembno vlogo pa imajo tudi ključarji. V župniji imamo še Župnijski pastoralni svet, skupino molivk, dve mladinski skupini, nekaj zakonskih skupin, med katerimi dve vodim sam, sicer pa niso vse župnijske,
pa dve biblični skupini, deluje skupina Jožefovi možje, tudi nekaj skavtov je iz naše župnije. Močna je tudi skupina anima-torjev, ki pripravlja poletni orato-rij, katehistinje pomagajo pri poučevanju verouka,« je duhovnik Janko Rezar predstavil pestro župnijsko življenje in povedal, da župljani na
V župniji si v prihodnosti želijo urediti še primerno parkirišče. Trenutno ni dovolj parkirnih mest za vse obiskovalce nedeljske maše.
Pokopališče, ki so ga sredi 19. stoletja prestavili iz okolice cerkve na grič čez cesto, si želijo v prihodnosti preurediti v spominski park. Kdaj jim bo to uspelo, še ni znano, ker župnija, ki je lastnica zemljišča, in občina, ki ureja prostor, še iščeta skupno rešitev. Upoštevati pa bo treba tudi napotke zavoda za varstvo kulturne dediščine.
vseh področjih aktivno sodelujejo in pomagajo, kar je največje bogastvo župnije, pravi. »Ko spremljam udarniške akcije na civilni ravni, opažam, da imamo vsaj toliko ali še več prostovoljstva v okviru župnije.«
Prenova cerkve sv. Martina se je vendarle začela
V zadnjem času je pestro tudi v okolici cerkve. Pred kratkim
so uredili oporni zid pod župni-ščem. Pravkar se zaključuje urejanje cestnega režima in razsvetljave, za kar je poskrbela občina. Razširjena cesta s pločnikom za pešce bo zdaj omogočala dvo smerni promet do cerkve, kar bo nekoliko razbremenilo promet po večinoma enosmernih cestah v krajevni skupnosti.
Po tem, ko so pred tremi leti obnovili župnišče, pa so se zdaj lotili tudi prenove cerkve, ki so jo načrtovali dve leti, ideja pa je stara že več kot desetletje. Novejši dvoranski del je bil cerkvi iz 17. stoletja (cerkev na tem mestu se omenja že v 12. stoletju) dozidan tik pred drugo svetovno vojno, leta 1968 pa so ga posodobili in mu dozidali sedanji prezbi-terij. Stari del v baročnem slogu želijo ohraniti v čim bolj prvotni obliki. Novi del pa želijo tudi po obliki čim bolj povezati s starim, a mu vseeno dati sodoben pridih. Pridobili bodo večji in bolj naprej pomaknjen prezbiterij z
novim daritvenim oltarjem v ap-sidi. Dvignjen in obokan strop bo poleg izboljšanega videza prinesel več zračnosti. Na severni strani bodo cerkev za približno štiri metre razširili s prizidkom, ki bo poleg dodatnih 50 sedežev omogočil bolj smiselno umestitev krstnega kamna v na novo oblikovan cerkveni prostor. Odpravili bodo posledice vlage, napeljali nove elektro instalacije in osvetlitev, zamenjali bodo final-
naleteli na stare grobove. »Najdbe so iz različnih časovnih obdobij. Po predvidevanjih segajo tudi v 9. stoletje ali še dlje. Lahko rečemo, da je v tleh naše cerkve zgodovina tisočih let,« pravi Janko Rezar in dodaja, da bodo izkopavanja potekala le na območju gradbenih del, širše arheološko raziskovanje območja pa za zdaj ni predvideno. Arheološka izkopavanja, ki potekajo v sodelovanju z zavodom za var-
>
ni tlak, na novo opremili cerkev, še posebno pa se veselijo novega umetniškega okrasja. Umetnik pater Marko Ivan Rupnik bo namreč notranjost cerkve opremil z mozaiki, po katerih je znan po vsem svetu.
Arheološka izkopavanja še potekajo
Dela so se začela julija, pri odstranjevanju tlaka tako v starem kot v novem delu cerkve pa so
V zadnjih letih se je v župniji okrepila zborovska dejavnost, med mladimi pa se je razširilo animatorstvo.
stvo kulturne dediščine, so v zaključni fazi, zato v župniji pričakujejo, da bodo prenovo lahko kmalu nadaljevali. Tako je prvi obred v prenovljeni cerkvi odvisen predvsem od zaključka arheoloških izkopavanj in naklonjenosti okoliščin za nadaljnja gradbena dela. »Po prvotnem načrtu naj bi gradbena dela zaključili do konca decembra, zdaj pa računamo na podaljške,« je še povedal župnik in dodal, da bo tudi na sklepe o arheoloških najdbah in novih informacijah, ki jih prinašajo o srednjeveškem življenju na območju današnjega Velenja, še treba počakati.
Promet do cerkve bo po novem dvosmeren.
■
Kurilna sezona se začne, ko to želi odjemalec
Prebivalci v v občinah Velenje in Šoštanj lahko uporablja toplotno energijo 365 dni v letu - Pomembna temperatura in zračenje prostorov - Dviga cen v poslovnem planu za 2019 ne predvidevajo
Tatjana Podgoršek
Hladna jutra in ob večerih mrzla stanovanja so spodbudila marsikoga, da je sredi prejšnjega tedna odprl ventile in poskrbel za tople radiatorje. Po podatkih vremenoslovcev je bilo prejšnjo sredino jutro eno najhladnejših po letu 1977. V večini krajev, kjer se gospodinjstva ogrevajo z daljinskim sistemom, so kurilno sezono začeli pred tednom dni. Kako pa je v Šaleški dolini?
Toplotna energija na voljo 365 dni v letu
Ervin Miklavžina, vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da so nizke temperature v minulih dneh spodbudile etažne lastnike k ogrevanju stanovanj tudi v tukajšnjem okolju. Pred tednom dni so na sistem toplovodnega daljinskega ogrevanja priključili blizu 25 večjih stanovanjskih objektov, v teh dneh so jih že dve tretjini. »Sicer pa na Komunalnem podjetju Velenje ne govorimo o začetku kurilne
sezone kot morda v drugih okoljih, kajti odjemalci v Šaleški dolini lahko uporabljajo toplotno energijo 365 dni v letu. V občinah Velenje in Šoštanj, se namreč lahko začne kurilna sezona takrat, ko to želi odjemalec.«
Sistem vključevanja v omrežje je že kar nekaj let znan. Lastniki enostanovanjskih objektov lahko to storijo z odpiranjem ventilov, etažni lastniki v večstanovanj-skih objektih pa o tem obvestijo upravljalca, ki s pisnim naročilom o tem seznani distributerja. Možnost za prijavo omogoča tudi spletni medij. »Objekt oziroma naročnika lahko priključimo na sistem na želeno uro. Kadar pa je zahtevkov za isti čas več, ko so potrebe upravljalcev objektov po vklopu večje, okrepimo naše ekipe. Čas vklopa se lahko malo podaljša, vendar ne več kot za en dan.«
Pazljivo pri varčevanju z energijo
Na velenjski komunali zadnja leta zaznavajo manjšo porabo toplotne energije pri odjemalcih.
Trend varčevanja pričakujejo tudi v novi kurilni sezoni. Vsako leto se za nekaj odstotkov zmanjša nabava toplotne energije, pojasnjuje sogovornik, tudi zaradi tega, ker je vsako leto kakšen stanovanjski objekt energetsko saniran. Svoje so naredili še pred leti uvedeni delilniki. »Ljudje so pri varčevanju s toplotno energijo premalo pazljivi. Ustrezna tem-
vami, izvemo na terenu, se srečuje kar nekaj občanov. Z zamenjavo lesenega stavbnega pohištva s plastičnimi okni so pozabili, da takšna okna zelo tesnijo, posledica tega pa sta vlaga in slab zrak. Varčevanja z energijo ljudje bistveno ne bodo zmanjšali, če bodo prostore zračili večkrat na dan po nekaj minut. Zrak namreč mora krožiti.«
Po zagotovilih sogovornika ne varčujejo le odjemalci, ampak tudi distributerji, saj morajo slediti trendu porabe in tej prilagajati višino naročila energije v Tešu. »Manj distribuirane energije pomeni za podjetje manj prihodka, zato moramo poskrbeti za nižje stroške nabave.«
Dviga cen za zdaj ne načrtujejo
Na vprašanje, ali načrtujejo dvig cene toplotne energije, kar se je zgodilo avgusta lani (cena se je takrat dvignila zaradi 57-od-stotnega povišanja prodajne cene TEŠa), kljub temu pa komunalno podjetje individualnim odjemalcem tega povišanja ni v celoti prevalilo nanje, je Ervin Miklavžina odgovoril: »Usklajevanja še potekajo. V osnutku poslovnega plana za leto 2019, ki ga pripravljamo v teh dneh, dviga ne načrtujemo. Dvig je prilagojen morebitnemu dvigu cene v proizvodnji, na kar pa ne moremo vplivati.«
Z remontom sistema daljinskega ogrevanja naj bi bila tudi letos dobavo toplotne energije nemotena.
peratura v prostoru je, če je ter-mostatski ventil naravnan na številko 3, kar pomeni blizu 22 stopinj Celzija. To je cona ugodja, pravimo, ki pa je za nekatere v našem mestu višja, proti 24 stopinjam. Poleg temperature je pomembno tudi zračenje. Kadar je to nepravilno, sta v prostoru oziroma objektu najpogosteje prisotna vlaga in plesen. S temi teža-
- Komunalno podjetje Velenje » '■ * J	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna Ift ŠTEVILKA	Q8Q 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

4. oktobra 2018
Težko prigarana zmaga
Rokometaši Gorenja po dramatičnih zadnjih minutah tekme prizadejali Kopru že tretji poraz
Četrti prvenstveni krog v prvi ligi je najbolj zaznamovala Ribnica, ki je v svoji dvorani premagala Celje z 22 : 21. To je bila njena prva, torej zgodovinska zmaga nad 22-kratnimi državnimi prvaki. Po tem neuspehu se je vodstvo celjskega kluba sporazumno razšlo s trenerjem Brankom Tamšetom. Po letu 2013, ko jih je prevzel, je z njimi osvojil med drugim pet državnih in pokalnih naslovov ter štiri superpokale. Ostalo pa bo tudi zapisano, da tačas njegovo moštvo ni izgubilo nobenega tako imenovanega večnega derbija z Gorenjem. Zamenjal ga je Tomaž Ocvirk, dosedanji trener mladincev, ki je bil zadolžen tudi za telesno pripravo članskega moštva.
Rokometaši Gorenja so proti Kopru igrali po sistemu toplo-hladno. Na njihovo srečo je bilo toplega več in na koncu - kar je najpomembnejše - so vendarle dosegli minimalno zmago (23 : 22).
Začetek tekme ni napovedoval, da bo trener Zoran Jovičic skupaj z igralci zadnjih petnajst minut trepetal za točki. Začeli so silovito, gostje pa zelo medlo. Po dobrih enajstih minutah so ose vodile že z 8 : 2. Toda Koprčani se kljub sorazmerno visokemu zaostanku niso predali. To je seveda razumljivo glede na to, da je bilo do konca še veliko časa. Domače ose pa so začele popuščati. Njihova zbranost ni bila
več takšna kot do tedaj. Sedaj so bili gostje tisti, ki so vse bolj pikali in do odhoda na odmor prednost domačih prepolovili (14 : 11). Zmanjšan zaostanek in napake Velenjčanov so jih v nadaljevanju spodbudili k še bolj zagrizeni igri. Uporno so zmanjševali zaostanek, v 38. minuti pa ga povsem izničili (16 : 16). Še slabi dve minuti pred koncem so imeli Koprčani po dveh zadetkih po vrsti in izenačitvi na 22 : 22 v žepu prvo točko v novi sezoni. Negotovost glede končnega rezultata je bila na višku. V nadvse napeti zadnji minuti so domači zadeli, gostje ne, in ose so se veselile težko prigarane zmage. Je bila to dobra popotnica za včerajšnji večni derbi s Celjem?
Zoran Jovičič: »Vemo, da nasprotniki prihajajo k nam prepričani, da nimajo česa izgubiti,
Sprejem
Janje Garnbret
Zaključni dogodek
športno-dobrodelnega projekta kliki za ustanovo Mali vitez
Športno-dobrodelni projekt
Petek, 5. oktober,
Titov trg od 16. ure dalje
Vstop prost!
■	pozdrav župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča,
■	prihod na cilj tekača Bogomirja Bolenca s skupino tekačev in
■	sprejem trikratne svetovne prvakinje Janje Garnbret.
rdeča dvorana šrz / ŠPORTNA VELENJE	ZUeZQ VELENJE
0
MESTNA OBČINA
VELENJE
V slabih treh minutah preobrat za zmago
Nogometaši Rudarja so na tekmi z Domžalami zaostajali z 0 : 1, zmagali pa z 2 : 1
Tekma med Rudarjem in Domžalami bi med Rudarjevimi navijači gotovo še isti dan, zanesljivo pa v nekaj dneh utonila v pozabo, če ne bi bilo navdušujočih zadnjih minut. V njih so gostitelji dokazali, da tudi na nogometnih zelenicah tekme vedno trajajo do zadnjega sodnikovega piska.
minutah, zaradi katerih je kakšnih dvesto gledalcev gotovo povsem pozabilo na dolgočasje pred tem. V 85. minuti so se gostje na kratko rešili Rudarjevega pritiska z odbijanjem žoge ven iz svojega kazenskega prostora. Domači branilec David Rubik je bil v sprintu z gostujočim napadalcem hitrejši, podal žogo čez
zval in izredno spretno dosegel lep zadetek, nato še izjemen Ka-šnikov prosti strel. Verjamem, da se bo sedaj v glavah fantov precej spremenilo in bodo igrali bolj sproščeno, zavedajoč se svoje kakovosti, da so sposobni igrati še veliko bolje.«
Za Tima Vodeba je bil to pre-mierni prvenstveni zadetek, od-
zato se borijo do zadnje kapljice znoja. Začeli smo zelo dobro. Toda v naši igri so še vedno prisotna prevelika nihanja, včasih prehitro končamo akcijo, drugič dobimo preveč lahkih golov. Koper, ki je zelo dobro uigrana ekipa, je vsekakor zaslutil, da je morda zelo blizu uspeha. Naši igralci pa so bili na veliki psihološki preizkušnji, zavedajoč se, da po sorazmerno visokem vodstvu tekme niso smeli izgubiti. Na koncu se je vse končalo, kot smo si želeli. Pozitivno je to, da smo osvojili točke na tekmi, ki bi jo lahko tudi izgubili. Vsekakor si moramo še bolj prizadevati, da bo nihanja v naši igri čim manj.«
Včeraj so Velenjčani gostovali v Celju, v 11. krogu (11. 10.) pa bodo gostili Maribor.
a Stane Vovk
Gostje so že v 7. minuti pove-dli, s čimer so si ob rezultatski prednosti ustvarili tudi psihološko prednost. Agim Ibraimi je izvedel prvi kot na tekmi in z desne strani poslal žogo pred drugi vratnico, kjer je visoko skočil Adam Gnezda Čerin in jo z glavo udaril proti domačim vratom. Dario Melnjak, ki je bil dva, tri metre pred golovo črto, pa jo je prav tako z glavo pospremil v mrežo za 1: 0.
V nadaljevanju je bilo dogajanje na zelenici dolgočasno. Gostje so njen potek dolgo uspešno kontrolirali in varovali minimalno prednost. Domači so imeli sicer žogo več v posesti, rahlo premoč, vendar si niso priigrali nobene prave priložnosti za zadetek. Edini omembe vreden je bil začetek 24. minute, ko je rudarjem izenačenje preprečila prečka. Z udarcem z dobrih dvajseterih metrov jo je zadel David Arap.
Nato pa preobrat v slabih treh
Prva liga TS, 11. krog
Rudar Velenje - Domžale 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Melnjak (7.) 1:1 Vodeb (85.), 2:1 Kašnik (88.).
Rudar: Pridigar, Hrubik, Kašnik, Toma-ševic', Pušaver, Pušnik, Bolha, Arap (od 68. Kamara), Trifkovic, Črnčič (od 60. Radie), Tučic (od 77. Vodeb). Drugi rezultati: Mura - Maribor 4:1, Olimpija - Krško 1:1 (1:0), Gorica - Celje 1:1 (1:1), Aluminij - Triglav 2:0 (2:0). Vrstni red: 1. Maribor 24, 2. Olimpija 19, 3. Gorica 18, 4. Aluminij 17, 5. Domžale 14, 6. Celje 13, 7. Mura 12, 8. Triglav 12, 9. Rudar 10, 10. Krško 8.
3. SNL - sever, 7. krog (2 : 0)
Šmartno 1928 - Tehnotim Pesnica 3 : 0 (2 : 0)
Strelci: Veler 39., 42., G. Zabukovnik 91 Drugi rezultati: Mons Claudius - Dra-vinja 2 : 0 (1 : 0), Avro Grubelnik Dravograd - Kety emmi Bistrica 1 : 2 (1 : 1), Šampion Celje - Zreče 2 : 3 (2 : 3), Vi-
sredinsko črto na Rudarjevo polovico do Roberta Pušaverja. Ta
je okroglo usnje v visokem loku vrnil v bližino bele točke. V pravem trenutku je bil na pravem mestu Tim Vodeb. S sijajnim udarcem preko gostujočega vratarja Dejana Miliča je zadel za izenačenje. Navdušenje med navijači na tribuni se še ni poleglo, ko je s približno dvajsetih metrov udaril še David Kašnik. Z mojstrskim prostim udarcem je zagotovil Rudarjem popoln preobrat. To je bila 3. zmaga Velenj-čanov, z njo pa so se povzpeli na predzadnje mesto. Na njem so zamenjali Krško, pri katerem bodo gostovali v jutrišnjem krogu.
Trener Rudarja Marijan Pu-šnik: »Čestitke fantom, ker so do zadnje minute verjeli, da lahko zmagajo. Zelo so se trudili, igrali požrtvovalno. Veliko je bilo teka. Na zadnjih tekmah po velikih priložnostih nismo zadeli, tokrat pa se je tako rekoč iz pol priložnosti Vodeb sijajno od-
TAKO so igrali
dem pri Ptuju - Pohorje 6 : 0 (1 : 0). Vrstni red: Videm 18, 2. Šmartno 16, 3. Bistrica 13, 4. Šampion 10. 5. Zreče 9, 6. Dravinja 8, 7. Dravograd 6, 8. M. Claudius 5, 9. Pesnica 5, 10. Pohorje 2.
MNZ Celje Golgeter 5. krog
Šoštanj - Fosilum Šentjur 2 : 5 (1 : 2)
Drugi rezultati: Odred Kozje - Žalec 1 : 1 (0 : 0), Mozirje - AS System Šmarje pri Jelšah 1 : 1 (1 : 1), Vojnik - Ljubno ob Savinji 0 : 0.
Vrstni red: 1. Žalec 10, 2. Mozirje 9, 3. Kozje 9, 4. Šentjur 7, 5. Šmarje 7, 6. Ljubno 5, 7. Šoštanj 4, 8. Vojnik 1.
Liga NLB, 4. krog
Gorenje - Koper 23:22 (14:11) Gorenje: Taletovic 7 obramb, Vujovic 6 obramb, Logar, Grobelnik, Mazej 1, Haseljic 1, Tajnik 1, Špelic 4, Matanovic 6, Stojnic 1, Miklavčič 1, Banfro, Drobež, Verdinek 6 (3), M. Kavčič, A. Kavčič 2.
kar je poleti postal 'rudar'. Pred tem je bil igralec Ankarana: »Vesel sem, da sem dobro izkoristil priložnost, ki mi jo je namenil trener. Še bolj pa, da smo zmagali. Upam, da nam bo ta dvignila samozavest. V treh zadnjih krogih smo dobili šest točk. Verjamem, da je to dobra popotnica za naprej.«
a Stane Vovk
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Koper 4 (3), izključitve Gorenje 2 minuti, Koper 6.
Drugi rezultati: Dol TKI Hrastnik - Krka 24:25 (14:14), Sviš Ivančna Gorica - Je-ruzalem-Ormož 25:29 (12:17), Trimo Trebnje - Dobova 32:29 (16:14), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško Celje 22:21 (11:13).
Vrstni red: 1. Ribnica 7, 2. Trimo 6, 3. Ormož 6, 4. Gorenje 6, 5. Celje (tekma manj) 4, 6. Loka (tekma manj) 4, 7. Maribor (tekma manj) 4, 8. Krka 3, 9. Dol 2, 10. Sviš 2, 11. Koper (tekma manj) 0, 12. Dobova 0.
Kegljanje 2. liga - vzhod -3. krog
Šoštanj - Ceršak 4 : 4 (3120 : 3159) Šoštanj: Fidej - 529 (1), Pintarič - 507 (1), Sečki - 496 (1), Petrovič - 517 (0), Arnuš - 529 (0), Hasičič - 544 (1).
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
4. oktobra 2018
»»SCAS
ŠPORT
17
Videm in Šmartno nadaljujeta mrtvi tek
Nogometaši Šmartnegaa po spodrsljaju v 2. krogu, ko so na svojem igrišču izgubili s še vedno vodilnim Vidmom, nadaljujejo dobro
Najbrž po tihem upajo na morebiten spodrsljaj Ptujčanov, da bi jih zamenjali na vrhu lestvice.
V tem krogu so oboji zmagali. Vidmu je v goste prišlo Pohorje, edino še brez zmage. Pri tem je tudi ostalo. Domači so jim nasuli kar pol ducata žog v njihovo mrežo, svojo pa ohranili nedotaknjeno. S šesto zmago in porazom so ohranili prednost dveh točk pred Šmartnim, ki je gostilo Pesnico (3 : 0). Vse tri točke so si tako rekoč zagotovili že v zadnjih minutah prvega pol-
časa, ko je Tomaž Veler v treh minutah zabil dva gola. Zmago je v prvi minuti sodnikovega dodatka potrdil Gal Zabukovnik, ki je pet minut pred tem zamenjal Maria Purnata. Prvo zmago so si priigrali Rogatčani, ki so z dobro igro presenetili Dravinjo in jo premagali z 2 : 0. Vsekakor je bilo najbolj napeto srečanje v Celju, kjer so gostovali Zreča-ni in slavili z 2 : 3. Vseh pet golov pa je bilo doseženih v prvem polčasu. Nogometaši domačega Šampiona so po dobrih dvajse-
tih minutah vodili že z 2 : 0. Gostje pa so očitno upali, da se bo uresničil rek 'Slab začetek, dober konec'. Še do odhoda na odmor se je približno v šestih minutah zgodil preobrat in njihova zmaga.
V sobotnem 8. krogu (ob 15.30) bodo Šmaračani gostovali v Slovenskih Konjicah, Vi-demčani pa v Rušah.
Podoben razplet je bil v Dravogradu. Tudi na tej tekmi so prvi po dobrih dvajsetih minutah po-vedli domači. V 36. minuti so gostje izenačili, popoln preobrat in s tem zmago pa so si zagotovili v 89. minuti.
a vos
Tekvondo
Uspešno stopili v novo sezono
Minuli vikend so se velenjski tekvondoisti pomerili kar na dveh mednarodnih prvenstvih. Mlajša ekipa se je udeležila tekmovanja Ahac Open v Šentjurju, nekoliko izkušenejši Skalčki, med njimi so nekateri tudi kandidati za mesta v reprezentanci, pa so se v okviru slovenskega tima udeležili odprtega prvenstva Moravie v Ostravi na Češkem.
V Šentjurju je med 215 tekmovalci iz devetih držav Teo Har-nik osvojil 2. mesto (mlajši dečki, forme zeleni pas), Timotej
Podpečan (starejši dečki, forme modri pas) in Doroteja Jerovšek (mladinke, forme zeleni pas) pa sta si priborila 3. mesti.
Tekmovanja Moravia Open na Češkem se je tokrat udeležilo preko 400 tekmovalcev iz desetih držav. V soboto so na tatami-je stopili mladinci in člani, nedelja pa je bila namenjena dečkom in deklicam.
Prva mesta so osvojili: Filip Žak Glavnik (mladinci, forme črni pas I. dan in borbe -60 kg), Dominik Jerovšek (mlajši dečki, forme modri pas) in Lina Hali-lovic (mlajše deklice, forme zeleni pas).
Drugi so bili: Tamara Vogler (mladinke, borbe -50 kg), Domen Zabukovnik (člani, borbe
TEDEN RESTAVRACIJ JESEN 2018
Prijazno vas vabimo v Vilo Herberstein na izvrstna menija v Tednu restavracij od 12.10. do 20.10. 2018. Priporočamo, da si čimprej rezervirate svoj termin za nepozabno kulinarično doživetje.
Rezervacije
E: vilaherberstein@gorenje.com T: (03) 896 1400
Cena menija je 18 €.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA. Ekipa Vile Herberstein
Karte se ni,
a to ne bi smela biti težava
Članica slovenske alpske smučarske reprezentance Ana Drev iz Šmartnega ob Paki v novi sezoni cilja na še kakšno višjo uvrstitev v deseterici najboljših veleslalomistk na svetu
-71 kg), Amar Halilovic (starejši dečki, borbe -50 kg), Pia Zoja Glavnik (starejše deklice, forme črni pas I. dan), Tadeja Sušec (mlajše deklice, borbe -140 cm), Erazem Rozoničnik (starejši dečki, borbe +50 kg).
Na tretjo stopničko pa so se povzpeli: Tamara Vogler (mladinke, forme rdeči pas), Tina Sušec (starejše deklice, forme modri pas in borbe -38 kg), Lina Halilovic (mlajše deklice, borbe -140 cm), Jaka Tajnik (mlajši dečki, forme zeleni pas), Pia Zo-ja Glavnik (starejše deklice, borbe -50 kg), Tadeja Sušec (mlajše deklice, forme zeleni pas).
Tatjana Podgoršek
Prede nedavnim so člani Društva športnih navdušencev, Fan kluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki, pripravili srečanje članov in simpatizerjev ta hip najboljše slovenske veleslalomistke in domačinke Ane Drev. Marjan Knez, predsednik društva, je povedal, da želijo s srečanjem dati Ani dobro popotnico za novo sezono, ki bi znala biti njena zadnja, sami pa si želijo, da bi bila še kakšna. Zagotovil je, da jo bodo, tako kot v minulih sezonah, bodrili ob progah vsaj na treh tekmah, sploh pa na svetovnem prvenstvu v Aareju, kjer imajo prenočišče že rezervirano. Tja naj bi odpotovala ekipa osmih navijačev, ti pa prihajajo iz različnih delov Slovenije.
Priprave prilagodila zdravstvenemu stanju
»Sezona bi utegnila biti res moja zadnja, moram pa priznati, da si brez podpore navijačev, ki traja vrsto let, nekaterih tekem
Ana Drev: »S treningi sem v zaostanku za oktobrsko tekmo, zanesljivo pa ne za celotno sezono.«
nom, zaradi katerih si je po končanju minule sezone vzela daljši odmor in zaradi katerih tudi ni potovala z ostalimi slovenskimi lisičkami na priprave v Južno Ameriko. »Priprave na novo sezono sem začela prav takrat,
Verjamem, da lahko še kaj pokažem
Do prve tekme alpskih smučark v novi sezoni je manj kot mesec dni, vendar Ana Drev nastopa na ledeniku Rettenbach nad Söldnom ne uvršča med vrhunce sezone, zaradi katerega bi tempirala formo. Najboljša želi biti konec decembra, januarja in februarja prihodnje leto. »Tekma za zlato lisico na Pohorju bo zadnja pred svetovnim prvenstvom v Aareju. »'Karte' zanj sicer še nimam, ker je konkurenca v slovenski alpski smučarski reprezentanci vedno večja. Sem optimistka in glede na smučanje ter uvrstitve v zadnjih sezonah menim, da težav s karto ne bi smelo biti.«
Njena pričakovanja? Verjame, odgovarja, da lahko še kaj pokaže. V zadnjih treh sezonah se je uvrščala med 10 najboljših vele-slalomistk na svetu in to mesto bi rada vsaj ohranila. Sama meni, da je uvrščanje v prvo deseterico dokaz stabilne kakovosti. Če bi se ji stvari vsaj malo bolj
Člani Fan kluba so na srečanju zagotovili, da bodo Ano bodrili ob progi na treh tekmah, zanesljivo tudi
na svetovnem prvenstvu v Aareju.
sploh ne znam več predstavljati,« je zagotovila 33-letna Ana Drev, ki se je pred nedavnim vrnila s treninga na švicarskih ledenikih. Kot smo poročali, je po lanski sezoni razmišljala o upokojitvi, a je po tehtnem enomesečnem premisleku ugotovila, da na to še ni pripravljena, ker so ji tekme še vedno izziv, ker v smučanju uživa in tudi večjih zdravstvenih težav nima.
Mednje ne uvršča težav s kole-
Petanka
Petankarji nadaljujejo dobre igre
V Ljubljani je zveza društev petanke Slovenije organizirala državno prvenstvo v pe-tanki za veterane. Tudi velenjsko društvo je sodelovalo s štirimi ekipami, ki so se borile za najvišja mesta. Tokrat se je namreč prizadevno delo v društvu le poznalo, pogosti treningi pa so obrodili sadove. Ena ekipa je zasedla tretje mesto, druga ekipa peto mesto, dve ekipi pa sta si delili deveto mesto. V klubu so zelo veseli tega skupinskega uspeha, ki jim je dal voljo za treninge do naslednjih tekem v tem letu. Naslednjo soboto se bodo udeležili prijateljskega tekmovanja za Memorial petankarjev Društva Hrast iz Dobrovcev pri Mariboru.
ko so dekleta odpotovala v Čile. Ocenila sem namreč, da bi lahko z dolgotrajnimi treningi povečala možnosti za ponovno poškodbo. Zato sem se odločila za krajše sklope priprav na ledenikih v Švici. Pogoji so bili zelo dobri in za zdaj poteka vse po načrtih.« Trenirala je po navodilih glavnega reprezentančnega trenerja in tudi pod nadzorom enega od trenerjev ter serviserjev, ki sta ostala doma.
»poklopile« v zadnjih dveh sezonah, bi se lahko uvrstila precej višje, tudi stopničke niso nedosegljive. »Zaradi kolena sem spustila nekaj treningov poletnega smučanja, da bi se kondicijsko bolje pripravila oziroma da bom zato lahko malo manj trenirala in dobro tekmovala pozimi.« Na stopničkah je stala dvakrat, in sicer v Mariboru in Flachavu, kjer je bila obakrat druga.
Kegljanje
Domačim le točka
Šoštanjčani so šele v 3. krogu osvojili dragoceno točko, pa čeprav so bili bližje tudi drugi. Začetek je pripadal domačinoma, ki sta povedla z 2 : 0 in minimalno prednostjo 10 kegljev. Veliko se je pričakovalo od drugega para, ki pa ni igral, tako kot zmore, še več, izgubila sta prednost, za nameček pa še prepustila točko gostom. Pred igro zadnjega para so domačini vodili s 3 : 1, prednost 29 kegljev pa je bila na strani gostov. Tretji par se je sicer zelo trudil, a so se gostje odlično upirali, na koncu sta si ekipi razdelili točki. Razočarani domačini so sicer osvojili pomembno točko, ki pa jih na lestvici ni dvignila na višje mesto. Še vedno ostajajo na zadnjem, 10. mestu. V naslednjem krogu se bodo Šoštanjčani na Prevaljah pomerili z ekipo Špedicija RCM. Ta je na lestvici s točko več tik pred njimi. Srečanje bo na sporedu 13. oktobra. Premor bodo igralci izkoristili za izboljšanje forme.
■
■
■
■
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 18
18	GASILCI, KRONIKA	"«^AS	4. oktobra 201S
Od gasilca pionirja do gasilca funkcionarja
Predsednik Gasilske zveze Šaleška dolina Jože Drobež je v gasilstvu že šestdeset let
mo, kaj vse znamo, ne kako ne pridejo blizu.«
Vas pa zato za srčnost in pomoč velikokrat potrepljajo po ramenih.
»Dobivamo pohvale. To pa. Le-
Dolgo ste bili poveljnik, zdaj ste predsednik.
»Naloga predsednika mi, čeprav jo opravljam že drugi mandat, ne sede najbolj. Vseskozi sem bil operativec. A prišla
Šaleška dolina - Oktober je mesec požarne varnosti. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili predsednika Gasilske zveze Šaleška dolina Jožeta Drobe-ža. Med gasilce je prišel kot pionir, danes pa predseduje zvezi, v katero je vključenih več kot tri tisoč gasilcev v štirinajstih gasilskih društvih. Niso vsi 'operativci', teh je med 600 in 700. Med člani so mladi, ženske in starejši.
Z lokalnimi skupnostmi delate
z roko v roki.
»S tem se v Šaleški dolini res lahko pohvalimo. Ni povsod tako. Veliko podporo in razumevanje imamo v vseh treh občinah. Tisto, kar se dogovorimo, drži, za tisto, za kar prosimo, nas uslišijo.«
Veliko delate z mladimi.
»Ti so deležni velike pozornosti. Zavedamo se, da gasilstvu brez podmladka grozi izumrtje. V naša društva je vključenih osemsto navdušenih mladih in trudimo se, da takšno število ohranjamo.«
Zelo spoštljiv odnos imate tudi
do starejših, do veteranov.
»Nadgrajujemo njihovo delo.
Veterani so za gasilstvo nepogrešljivi. Pomagajo v gasilskih domovih, kjer je treba nenehno skrbeti za to in ono, radi tekmujejo, na mlajše prenašajo svoje bogate izkušnje.«
Drži tisto - enkrat gasilec, za vedno gasilec?
»Kot pribito! V preteklosti so h gasilcem prihajali starejši, danes se otroci včlanjajo že pri petih letih, čeprav se staž gasilca začne šele pri sedmih. Potem pa ostanejo celo življenje.«
Oktober je mesec požarne varnosti. Zakaj prav oktober?
»O tem smo velikokrat razpravljali, pa nismo prišli daleč ... Tako je bilo, tako je in tako naj ostane. To je mesec, ko želimo gasilci ljudem pokazati, kaj znamo in kako smo opremljeni.«
Vrstijo se vaje, dnevi odprtih vrat gasilskih društev ... Prihajajo ljudje? Jih zanima?
»Žal na dnevih odprtih vrat bolj kot ne samevamo. Čeprav ljudje podpirajo gasilce. A ko jim hočemo pokazati, kaj vse ima-
po je, če veš, da živiš z ljudmi, ki te cenijo. A bi si želeli, da nas obiščejo tudi takrat, ko nas ne potrebujejo nujno. V vseh štirinajstih društvih bodo prikazali kakšno vajo, nekateri so jo že. Vabim vas. Pridite.«
so leta, postajalo je vse bolj naporno ...«.
Imate sešteto, kje napisano, pribeleženo, v koliko intervencijah ste sodelovali?
»Tega pa ne vem. Bilo jih je pa
veliko. Ko sem bil poveljnik, mislim, da sem bil na vseh.«
Vam je katera posebej ostala v spominu?
»Zagotovo največja, ki sem jo vodil, požar Gorenjeve Galvane. Po vseh analizah in pregledih, ki so sledili, je bila ocenjena za zelo dobro vodeno in izvedeno. Da ni v Gorenju zgorelo še več, je bila zasluga skupine štiristotih gasilcev.«
V gasilstvu, tako kot povsod drugje, je zelo pomembno izobraževanje. Vse se spreminja, hitro spreminja .
»Velik poudarek dajemo izobraževanju. To poteka na različnih ravneh. Večina specialnih izobraževanj se izvaja na ravni Gasilske zveze Slovenije na Igu, v Sežani, Pekrah ... Člani morajo za to dati svoj dopust. Nekaterim ga je težko dobiti, čeprav jim ga ni težko dati. Prav v tem času bosta dva tečaja, eden pod okriljem GZ Šaleška dolina, drugi pod okriljem GZS, tečaj za gasilskega sodnika in tečaj za operativnega gasilca. Opraviti je tre-
ba 150 ur. Začeli ga bomo po 15. oktobru in 'vlekli' do februarja. Veliko je praktičnega dela, nekaj teorije. Pri praktičnem delu je obvezna stoodstotna udeležba.
Gasilska izobraževanja postajajo vse bolj zahtevna. Take so tudi intervencije. V gradbeništvu se pojavljajo vedno novi materiali ... Ogromno znanja in primerne opreme je potrebno, da lahko operativci uspešno in varno rešujejo ljudi in premoženje.«
Koliko let ste že gasilec?
»Gasilec sem od leta 1958, torej 60 let. Da sem to postal, pa je posebna zgodba. Oče je bil krojač. Tistega leta so gasilci potrebovali nove uniforme in jih naročili pri njem. Na mero je prišel tudi poveljnik, videl me je in očetu rekel: »Kaj pa, če bi ti tegale poba dal k nam ... In me je dal.«
Vam je uniformo sešil oče?
»Prvo, pionirsko. To je bil čas, ko so si dali gasilci uniforme šivati sami. Potem so prišle uniforme, ki so bile predpisane.«
Nosite jo pa s ponosom.
»Vedno.«
■ Milena Krstič - Planinc
NA KRATKO
Vodenje PU Celje prevzel Niko Kolar
Celje, 1. oktobra - Od ponedeljka po pooblastilu generalnega direktorja policije Policijsko upravo Celje vodi Niko Kolar, dosedanji vodja Službe direktorja na tej upravi. Jože Senica, ki je PU Celje uspešno vodil dobrih šest let, odhaja na mesto na-
mestnika generalnega direktorja policije na Generalno policijsko upravo. Niko Kolar je bil doslej razporejen na različnih nalogah, zadnjih pet let pa je uspešno vodil Službo direktorja Policijske uprave Celje.
Jožeta Senico je na mestu direktorja PU Celje zamenjal Niko Kolar.
Za večjo varnost pešcev
Ljubljana, 1. oktobra - V ponedeljek se je po Sloveniji začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev 'Bodi viden -bodi previden'. Potekala bo do 14. oktobra.Njen namen je opozoriti na varnost pešcev, ki sodijo med ranljivejše udeležence v prometu, s poudarkom na starejših, ki so najbolj ogrožena starostna skupina, so navedli na Javni agenciji za varnost v prometu.
■ mkp
■
POLICIJSKA kronika
Drzna tatvina v lekarni
Žalec, 26. septembra - V sredo popoldan so žalski policisti obravnavali drzno tatvino v lekarni. 34-letni Celjan, sicer stari znanec policije, je preskočil pult in ukradel več škatlic pomirjeval. Policisti so ga kmalu po dogodku izsledili na avtobusni postaji v Žalcu.
Kradejo (tudi) v Šmartnem
Šmartno ob Paki, 26. septembra - V Šmartnem ob Paki je storilec v sredo s skednja ob stanovanjski hiši ukradel več metrov vetrnih letev ter obrob za dimnik. Dan za tem, v četrtek, je bilo vlomljeno v poslovne prostore na območju Šmartnega ob Paki. Neznanec je skozi stranska vrata vlomil v prostore skladišča in ukradel stroj za brušenje stiropora in udarno kladivo.
Povzročitev posebno hude telesne poškodbe
Polzela, 1. oktobra - Na Polzeli, v bližini zdravstvenega doma, sta se v ponedeljek zjutraj zaradi odvzema prednosti pri vožnji sprla dva voznika. Pri tem je 67-letni voznik udaril 72-letnega voznika. Ta naj bi ga odrinil, pri čemer je 67-letni voznik padel in se izredno hudo poškodoval.
Vlomilci se pripravljajo na zimske razmere
Polzela, 1. oktobra - Na Polzeli so v ponedeljek policisti obravnavali vlom v poslovne prostore. Storilec je ukradel več avtomobilskih pnevmatik in več akumulatorjev.
Plošča padla na delavca
Šoštanj - Ob 15.11 je na Trgu Jožeta Lampreta v Šoštanju pri izvajanju obnovitvenih del na objektu padla betonska plošča na delavca. Gasilci PGD Šoštanj-mesto in Velenje so nudili pomoč NMP Velenje pri oskrbi in prenosu poškodovanega delavca do reševalnega vozila, ki so ga odpeljali v SB Celje. Po informacijah poškodbe delavca naj ne bi bile tako hude, kot je kazalo na delovišču nesreče.
Gorelo v Biomasi
Nazarje - Ob 0.57 je na Zadrečki cesti v Nazarjah v lesno predelovalnem obratu Biomasa Roka Suhodolnika zagorelo v sistemu za proizvodnjo peletov. Posredovalo je 39 gasilcev z osmimi gasilskimi vozili iz PGD Nazarje, Mozirje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti, ki so požar omejili in pogasili.
Vzroke požara sedaj raziskujejo kriminalisti, po nepreverjenih informacijah pa naj bi do vžiga prišlo bodisi zaradi kratkega stika na električni napeljavi ali samovžiga lesnega prahu. Škoda je precejšnja.
Policisti nadaljujejo marca prekinjeno stavko
Ljubljana, 1. oktobra - Policisti od ponedeljka nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 12. februarja, nato pa jo sredi marca zaradi odstopa prejšnje vlade zamrznili. Poudarjajo pa, da so stavko napovedali vladi in da z njo nikakor ne želijo ogroziti varnosti državljank in državljanov Slovenije.
■	mkp
V	Pesju uredili avtobusne nadstreške
Mestna občina Velenje je konec prejšnjega tedna v Pesju postavila tri nove avtobusne nadstreške na relaciji vožnje Lokalca (rdeča proga). Vrednost naložbe, ki zajema gradbena dela, dobavo in postavitev, znaša dobrih 26 tisoč evrov.
■	mkp
V	Gaberkah gradijo pločnik
V	teh dneh so začeli obnavljati cesto in graditi nujno potreben pločnik v Gaberkah. Pločnik bodo speljali od križišča na severni obvoznici do gostilne Križnik gledano v tej smeri po levi strani ceste. Sočasno s pločnikom bodo prenovili še cesto. Prestavili bodo tudi javno razsvetljavo, s sedanje desne strani ceste na stran, kjer je pločnik. V času del so predvidene predvsem delne zapore ceste, občasno tudi popolne.
■	mkp
PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA HITRO IN UGODNO!
041' 349 846
Vojko Podbornik, s.p.
Silova 6 c, Velenje
Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 19
4. oktobra 2018
«»SÜAS
UTRIP
19
Velenjski upokojenci na ekskurziji v Bosni in Hercegovini
Posebej zanimivo je bilo na Kozari in v dolini Neretve
HOROSKOP
Od 17. do 26. septembra se je skupina več kot 40 članov društev Šaleške pokrajinske zveze (ŠPZDU) odpravila na enotedenski dopust v terme Laktaši pri Banjaluki, kjer so prosti čas izkoristili za različne oglede, izlete ter obisk legendarne Kozare. Še tri nadaljnje dni, ki jih je načrtovala komisija za turizem pri ŠPZDU, pa so izkoristili za izlete v Sarajevo na znamenito Baščaršijo, Ljubačko dolino in slapove Kravice v Hercegovini. Zvabilo jih je tudi Medžugorje ter vožnja ob slikoviti reki Neretvi, kjer so simbolično obirali komaj dozorevajoče mandarine v okolici kraja Opu-zen. Čeprav je bil vsak dogodek posebno doživetje, pa je bil dosežen tudi osnovni cilj, to je uživanje v ponudbi in danostih naravnega zdravilišča. Za prijetno zdravilno druženje velja zahvala komisiji za turizem pri ŠPZDU ter Jožetu Kandolfu, ki je skrbel, da je organizacija tekla po pričakovanjih. a Jože Miklavc
Na vasi je res lepa jesen
Škale - Zadnje septembrsko nedeljsko popoldne je veliko krajanov Škal in Hrastovca ter obiskovalcev iz sosednjih krajev preživelo v prijetnem druženju ob brunarici pri gasilskem domu Škale. Društvo REVIVAS Škale je na to lokacijo prestavilo svojo tradicionalno prireditev Jesen na vasi, obdržalo pa železni repertoar: razstavo pridelkov, izbor naj pridelkov, zabavne igre ter pokušine jesenskih dobrot. Rdeča nit letošnje prireditve je bil fižol, zato so dali poseben po-
zgodilo se je..
od 5. 10. do 11. 10.
-	oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje;
-	prva oddaja Radia Velenje, na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 me-gaherzov, je bila kljub nedokončanemu studiu že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; Radio Velenje danes torej praznuje že svojo štiri-inštirideseto obletnico uspešnega delovanja;
-	promet skozi predor pod gradom Šalek, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem, je stekel 5. oktobra 1977;
-	oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Ki-
udarek tem jedem in receptom za pripravo, pa tudi izmenjavi semen. Drug poudarek je bil na koruzi in njenem spravilu oziroma pripravi koruznega ličja. V orga-
dričeve ceste ter na križišče proti Gorici;
-	5. in 6. oktobra leta 1990
je velenjski Kulturni center Ivan Napotnik skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; konec letošnjega septembra je tako v Velenju potekal že 29. Pikin festival;
-	6. oktobra 1924 se je v Šoštanju rodil gledališki ustvarjalec in literat Janez Žmavc;
-	6. oktobra 1939 se je v Celju rodil rudarski strokovnjak in športnik Avgust Terglav iz Velenja; umrl je 17. aprila leta 1997;
-	7. oktobra 1938 se je v To-
polšici rodil dr. Bogdan Menih, ki je med drugim bil župan Šoštanja od leta 1994 do svoje smrti 18. avgusta leta 1999;
-	v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri,pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkali-šča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalka-lišče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan - Rudar;
nizaciji društva bodo novembra potekale tudi delavnice pletenja izdelkov iz koruznega ličja. Da je bilo še bolj zanimivo in prijetno so poskrbeli obiskovalci, ki
-	7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med nekdanjo trgovino Namo in pošto;
-	v noči na 8. oktober leta 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v
Lojze Ojsteršek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu; o napadu na Šoštanj je med drugim poročal celo nemški šef varnostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich nemškemu zunanjemu ministru Jo-achimu von Ribbentropu; zaradi pomembnosti napada so si ta dogodek za svoj krajevni praznik najprej izbrali prebivalci Šoštanja, po letu 1963 je postal tudi praznik občine Velenje; po spre-
so prinesli nekaj jedi iz fižola, za dobro voljo pa so poskrbele zabavne igre. Obiskovalci so se igrali "špano" ali mlin, vrteli vr-tavko za čim več fižolovih zrn in prebirali fižol. Vsak obiskovalec je imel tudi letos možnost ugibati, koliko semen ima buča. Letošnja jih je imela 380. Točnega števila ni uganil nihče, blizu pa jih je bilo kar nekaj. Seveda so bili izbrani tudi zmagovalci, ki so na prireditev prinesli največje ali najtežje pridelke. Bilo je res prijetno in zabavno.
Društvo REVIVAS Škale se bo z jesenskimi pridelki, fižolom in koruzo predstavilo še v soboto, 6. oktobra na mestni tržnici v Velenju (v okviru Turistične zveze Velenje).
a Vera Pogačar, foto: Eva Kumer
membi občinskih meja je ta dan zopet krajevni praznik mesta Šoštanj,
-	10. oktobra 1941 so iz mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce;
-	10. oktobra 1945 je bil v Vitanju rojen prof. Andrej Kuzman iz Velenja, ki je umrl 6. marca leta 2018;
-	10. oktobra 1981 se je Velenje do 17. julija 1990 preimenovalo v Titovo Velenje;
-	10. oktober 2003 je v enainsedemdesetem letu umrl Lojze Ojsteršek, ki se ga mnogi spominjate kot odličnega fotografa, ki je tako na svoj način ohranil veliko preteklosti Šaleške doline;
-	11. oktobra 1856 se je v Velenju rodil velenjski župan in državni poslanec na Dunaju Vincenc Ježovnik, ki velja za pobudnika ustanovitve Šaleške posojilnice in velenjskega Sokolskega društva;
-	11. oktobra 1947 se je rodil slovenski literarni zgodovinar, slovakist, prevajalec in pedagog dr. Andrej Rozman, doma iz Velenja, rojen pa v Šentilju pri Mislinji;
-	11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Naveličani boste, le redko kaj vam bo predstavljalo izziv. Vseeno vas bo kakšen dogodek v prihodnjih dneh pozitivno presenetil. Zanj bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. Dragoceni vam bodo. Imeli pa boste kar nekaj težav na poslovnem področju, kar bo vplivalo na vaše počutje. To bo povezano tudi z manjšimi prihodki, kot ste jih pričakovali. Vaše potrebe bo treba za nekaj časa krepko omejiti, dolg spisek želja pa skrajšati. Eno, tisto največjo, pa si le uresničite, saj imate zase še vedno dovolj.
Bik od 22.4. do 20.5.
Zdelo se vam bo, da sta se s partnerjem odtujila, saj si partner ne bo znal vzeti dovolj časa za vas. A zato niso kriva ohlajena čustva, ampak delo, ki ga ima v teh dneh res veliko. Čeprav to veste, nekako ne verjamete. S svojim nerganjem ga spravljate ob živce, saj si želi le to, da bi miren pristan našel v vašem objemu, Kmalu bosta morala oba precej spremeniti svoje življenje, sicer bosta še manj skupaj. Tega se zavedate in bojite hkrati. Če se ne boste primerno oblačili, vas kmalu čaka prvi jesenski prehlad.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ko boste morali splavati, boste. In to brez težav, čeprav vas bo strah. Prvi koraki bodo malce težki, potem pa boste videli, da se da. Sedaj boste res vsem dokazali, da niste tako nežni in občutljivi kot se zdite. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Finance? Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveč. Dvakrat preverite, ali vse, kar vam ponujajo, drži. Časa imate dovolj, ni se vam treba odločiti čez noč. Več kot boste v naravi, bolj zdravi boste!
Rak od 22.6. do 22.7.
Pripravljate se na velik korak v vašem dosedanjem življenju. Tokrat brez načrtovanja ni šlo, a ste že zelo utrujeni od vseh dogovorov in sestankov. Zato se ga ne veselite več. To se bo spremenilo tik pred zdajci, ko bo adrenalin zaradi razburjenja in pričakovanja naredil svoje. Od torka dalje boste spet uživali v pripravah. Znali si boste vzeti čas za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi. Še dobro, da so čustva obojestranska. Če ne bi bila, bi bili tokrat res prizadeti.
Lev od 23.7. do 23.8.
Delo, ki ga opravljate, vas že nekaj časa ne veseli več, saj so se odnosi v službi v zadnjem času močno skrhali. Zagotovo zato, ker se vsak boji za svoj stolček, negotovost pa je še vedno velika. Ne delajte več dolgoročnih načrtov, načrtujte raje vsakdan posebej. Tako boste spet bolj mirni in zadovoljni. Poleg tega vas bodo prizadeli očitki najbližjih, sploh, ker boste potrebovali zaščito in tolažbo, ne pa da vam naštevajo napake. Teh se predobro zavedate, le odpraviti jih ne znate. Eno boste, a zato, ker se boste ustrašili za svoje zdravje.
Devica od 24.8. do 23.9.
Še nekaj dni boste potrebovali veliko počitka. Počutje ne bo takšno, kot si želite, zato veste, da se nekaj dogaja z vašim telesom. Kaj pa vam še nekaj časa ne bo jasno. Ob koncu tedna vas doma čaka veliko presenečenje. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju. To ne bo čisto nedolžno početje, če vam uspe, boste skočili čez plot.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja prepričali, da tokrat mislite resno. Spremembe, ki jih načrtujete že nekaj časa, vključujejo tudi njega in njegove življenjske navade. Dobra plat medalje bo, da boste nove načrte podprli z denarjem, ki ste ga privarčevali. Dovolj ga je, da bo začetek lažji. Ni pa ga še dovolj, da bi si lahko privoščili vse, kar vam bo res všeč, zato bodite razumni. Začnite načrtovati jesenske počitnice. Uresničite si željo po potovanju, saj ni treba, da je dolgo.
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Lep konec tedna vas čaka. Nekdo bo namesto vas storil prvi korak. Ko bo že kazalo, da iz velikih idej in načrtov, ki jih kujete že nekaj mesecev, ne bo nič, se bodo stvari končno začele odvijati v vašo korist. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli doslej. A ne boste, saj si vedno želite še več. Sobota bo čarobna, A ne po vaši zaslugi. Zahvalite se tistemu, ki bo poskrbel za nepozabno doživetje. Tudi tako, da mu vrnete lepo doživetje, a drugič in nekje drugje.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zelo ste se trudili, da bi izboljšali odnos z najbližjimi, saj ste vedeli, da ste v veliki meri vi krivi zato, da niste bolj povezani. Sedaj se ne boste več. Odločili se boste, da se poslovite od ljudi, ki vam jemljejo energijo. Izkazalo se bo, da ste se tokrat odločili čisto prav. Dobro veste, da se vam zna zgoditi še marsikaj, kar lahko prekriža vaše načrte za prihodnost, a nekaterih ljudi v njih ne bo več. Čeprav si boste želeli, da bi bili ob tem ravnodušni, ne boste. Zato lahko ponovno pričakujete težave z želodcem ali pogostejše glavobole.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Zadnje čase ste se nehote precej dolgočasili. Dnevi so bili čisto preveč podobni drug drugemu, zato zadnje čase nimate niti prave volje zlesti iz postelje. To se bo v nekaj dneh spremenilo. Izzivov za vaše možgane bo spet dovolj. Veseli jih boste,zato vam ne bo težko, če boste morali delati več kot običajnih osem ur. Po eni strani boste srečni kot že dolgo ne, po drugi pa v veliki krizi. Zakaj, ne boste povedali nikomur. Bodite pa pazljivi, kako boste ravnali, da ne boste na koncu ostali sami.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Priložnost, ki se vam bo ponudila v ponedeljek, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj, čeprav vas bo imelo, da bi storili prav to. Zelo verjetno se za ponudbo skriva odlična poslovna priložnost. Veseli boste, ker bosta s partnerjem zgladila vsa nesoglasja. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse težave, ki sta jih imela čez letošnje poletje. Uživala bosta v vsem, kar vama bo navrglo življenje. Bolečine v sklepih bodo izzvenele, a zdravi še ne boste. Tokrat ne bo minilo v tednu ali dveh.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju. Tokrat boste točno vedeli, za kaj boste porabili denar, zato le pridno varčujte. Nagradili boste sebe in svoje najbližje. Ker veste, da vas čaka zelo delavna in razburljiva jesen, si poskušajte vzeti vsaj nekaj prostih dni. Četudi jih boste preživeli doma, bo bolje, kot da ste z mislimi ves čas pri delu. Partner vam bo hvaležen, če boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama. Poskrbel bo, da se boste počutili ljubljeno in varno.
Četrtek, 4. oktobra
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
4. oktobra 2018
Petek, 5. oktobra
Sobota, 6. oktobra
Nedelja, 7. oktobra
Ponedeljek, 8. oktobra
Torek, 9. oktobra
Sreda, 10. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
09.40	Vklopi razum, zahtevaj račun!
10.00	Poročila, Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Turbulenca, izob. odd.
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Akcent: Na županskem stolu
14.30	Slovenci v Italiji
15.05	Brez meja, odd. TV Lendava
15.50	Prava ideja
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, Šport, Vreme
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Mikro kroženje
slovenskega piva
18.05	Mala kraljična, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Tarča, Globus, Točka preloma
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50	Osmi dan
23.25	Votla krona (II.): Henrik VI., brit. nad.
00.25	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.25	Info-kanal
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip
16.30	Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za otroke in
mlade
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, am. film
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.55	Info-kanal
02.25 Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30 Otroški kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Zlatko Zakladko: Deževni čaj
08.15	Med valovi
08.55	Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
15.00	Televizijski klub: Post - da ali ne
15.50	Koda, izob. odd.
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Tedenski izbor
18.55	Firbcologi, odd. za otroke
19.20	Živalska uganka, otroška ser.
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Avtomobilnost
20.50	Nogomet - evropska liga:
Eintracht : Lazio, 02. kolo, prenos iz Frankfurta
22.55	Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
23.25	Nogomet - evropska liga: vrhunci
02.Kola Z NST
23.55	Umor, je napisala (V.), am. nan.
00.55	Slovenska jazz scena: Jazz Ravne:
Vid Jamnik kvartet z gosti
02.00	Videotrak
03.15	Nogomet - evropska liga: Eintracht : Lazio, 02. kolo, posnetek iz Frankfurta
05.25	Videotrak
pop
06.00	24UR, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Robocar Poli, ris. 07.30	Grizzy in glodavčki, ris. 07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 11. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 13. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 66. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 2. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 14. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 14. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 73. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 67. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 3. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 24. del
21.00	Kmetija
22.00	24URzvečer
22.35	Chicaška policija, 1. sez., 10. del
23.30	Na kraju zločina, 15. sez., 8. del
00.25	Gotham, 1. sez., 20. del
01.20	Vikingi, 3. sez., 4. del
02.15	24UR zvečer, ponovitev
02.50	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Zupan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Videospot dneva
10.10	Pop Corn
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	2602. VTV magazin
16.20	Videospot dneva
16.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin studio (5)
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer SEVER na dogajanje v MO Velenje
21.35	napovedujemo
21.40	Skrbimo za zdravje, Priprava na
porod in babištvo
22.40	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
22.45	Videospot dneva
22.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.10	Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Iz popotne torbe: Ovce
08.15	Slovenski vodni krog: Gabernica,
dok. nan.
08.40	Policijski orkester - Odmev
desetletij
09.05	Bleščica, odd. o modi
09.35	Umor, je napisala (V.), am. nan.
11.15	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.35	Dober dan
15.35	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.00	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.05	Duhec, otroška nad.
20.05	Oboževalka, fran. film
21.50	Zvezdana
22.35	Umor, je napisala (V.), am. nan.
23.40	Vikend paket
01.10	Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 12. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 14. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 67. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 3. del
Usodno vino, 4. sez., 15. del Jaz sem Luna, 3. sez., 15. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 74. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 68. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 4. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 25. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot Pet usod, ameriški film Všečkana, slovenski film Dovolj besed, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 00.25 01.00 02.45 03.20
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Vabimo k ogledu
10.05	Naj viža
11.20	Pogledi svetniške skupine Vsi v isto smer SEVER na dogajanje v MO Velenje
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš Maš, Prva pomoč
18.40	Regionalne novice
18.45	Videospot dneva
18.50	Spoznajmo jih ... beremo skupaj
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pogledi Svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje
21.00	Regionalne novice 3
21.05	PopCorn
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Spoznajmo jih . beremo skupaj
23.15	Videospot dneva
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke 07.10 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Kljukec s strehe, ris. 07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Firbcologi, odd. za otroke 09.15 Armanova skrivnost, nemška
mlad. nad. 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.20 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni
10.50 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek:
Sabina Cvilak 11.40 Tednik 12.40 NaGlas
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.30 Med odmorom, avstralska otroška nan.
15.00 Ambienti 15.35 Profil
16.10 Kitajska iz zraka, dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Naravni parki Slovenije: Logarska
dolina, dok. odd. 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju 18.20 Ozare 18.25 Kalimero, ris. 18.40 Čebelice 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.40 Poročila, šport, vreme 22.05 Deklina zgodba (I.), am. nad. 23.10 Križev pot, nemški film 01.05 Profil
01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.10 Info-kanal
07.00 Živ žav 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Vrtni palček Primož: Novo drevo, ris.
07.20 Gozdna druščina, ris. 07.30 Profesor Baltazar, ris. 07.40 Manja, ris. 07.45 Svet živali, ris. 07.50 Oblakov kruhek, ris. 08.00 Mala kraljična, ris. 08.10 Žvenkci, ris. 08.20 Trobka in Skok, ris. 08.30 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.35 Kalimero, ris. 08.50 Mili in Moli, ris. 09.00 Vse o Rozi, ris. 09.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.25 Kozmo, belgijska otroška nan. 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Sežana
10.55 34. srečanje tamburašev Slovenije: KUD Oton Župančič »Viniški tamburaši« in Tamburaški orkester KUD Majšperk 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 14.50 Mogambo, ameriški film 16.50 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Bacek Jon, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Umori na podeželju (XX.), brit.
nan. 21.40 Intervju 22.30 Poročila, šport, vreme 22.55 Vse je enkrat 1.: portret Iva
Svetine, dok. film 23.50 Za lahko noč: Antonin Dvorak: Ciganske melodije (Matjaž Robavs in Andreja Kosmač), posnetek z Ljubljanskega gradu 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 01.45 Info-kanal
O 01.45 Info-kanal
TVSLOr
06.30 10 domačih	_ .
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.30 Slovenski vodni krog: Izza
kamere, dok. nan. 10.10 Umor, je napisala (V.): Počivališče, am. nan.
11.25 Umor, je napisala (V.), am. nan. 12.30 Na lepše 13.15 10 domačih
14.05 Jeklene ptice nad Idrijo, dok. film 15.00 Rokovske simfonije Davida
Garretta, koncert 17.15 Umor, je napisala (V.), am. nan. 18.20 Rak - sprevržena različica našega
normalnega jaza, izob. film 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade
19.25 Osvežilna fronta: Kako potovati poceni
20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 12. kolo, prenos iz Celja
22.30 Televizijski klub
23.25 Umor, je napisala (V.), am. nan.
00.30 Videotrak
01.45 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Olimpija, 12. kolo, posnetek iz Celja
03.40 Zabavni kanal, videotrak
pop
06.00 24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Smrkci, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Maša in medved, ris.
08.00	Grizzy in glodavčki, ris.
08.05	Peter Pan, ris.
08.30	Heidi, ris.
08.55	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
09.20	Zak nevihta, ris.
09.45	Ben 10, ris.
09.55	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.20	Ljubke lažnivke, 6. sez., 4. del
11.15	Kuharski mojster, 6. sez.
12.15	Pet usod, ameriški film
14.00	Jaz, ti in nadloga Dupree, ameriški film
16.10	Slovenija ima talent
17.55	Preverjeno, pon.
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Ljubezen na daljavo, ameriški film
23.25	Moje ime je Sam, ameriški film
02.00	Zvoki noči
08.25
08.55 09.00 09.40 09.45
10.45 11.10 15.25 15.30 15.55
17.10 17.55 18.00 18.40 18.45 18.55 19.55 20.00 20.30 21.30 22.40
22.45 23.05 23.10 23.30
07.00 Duhovni utrip 07.15 Naravni parki Slovenije: Logarska
dolina, dok. odd. 07.40 Glasbena matineja 07.40 Tanja Činč, Simfonični orkester RTVS
08.05
in En Shao Najboljši iz Zagorja: Koncert nagrajenih otroških in mladinskih pevskih zborov 23. državnega tekmovanja v Zagorju ob Savi
09.30 Koda, izob. odd.
10.05 Slastna kuhinja: Nadevana postrv
z gobami 10.20 Žogarija 10.50 Tedenski izbor 10.50 Umor, je napisala (V.), am. nan. 12.45 Pot, ameriško-španski film 15.05 Svetovni popotnik: Ukrajina 16.25 Zvezdana
17.20 Umor, je napisala (V.) am. nan. 18.20 Sanje o prihodnosti: Šola
prihodnosti, francoska dok. ser. 19.10 Z glasbo in s plesom: Po Koroškem, po Kranjskem ... , portret Julijana Strajnarja, glasbeno-dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Sinji planet II, dok. ser. 21.05 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih
21.35 Umor, je napisala (V.), am. nan. 22.30 Ambienti 23.00 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Bučke, izmišljene novice 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Videotrak, zabavni kanal
pop
06.00 24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Smrkci, ris.
07.30	Tačke na patrulji, ris.
07.55	Peter Pan, ris.
08.20	Heidi, ris.
08.45	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
09.10	Zak nevihta, ris.
09.35	Ben 10, ris.
09.55	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.20	Ljubke lažnivke, 6. sez., 5. del
11.15	Kuharski mojster, 6. sez.
12.25	Umor, je spekla: Slivov puding,
ameriški film
14.10	Moje ime je Sam, ameriški film
16.40	Dan najlepših sanj
18.10	Štartaj, Slovenija!
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Slovenija ima talent
22.00	Štartaj, Slovenija!
22.45	Ranč ljubezni, ameriški film
01.05	Podtaknjene misli, ameriški film
02.45	Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozabav. Napovedujemo Miš maš, Prva pomoč Vabimo k ogledu Pogledi Svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni Videostrani, obvestila Napovedujemo Pikin studio 2018 (6) Videospot dneva
Spoznajmo jih . beremo skupaj, Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2603. VTV magazin Jutranji pogovori Rockcajt, posnetek koncerta Spoznajmo jih . beremo skupaj, Ivan Cankar - Gospod stotnik Dotiki gora: Golica Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
10.10 10.35
11.35
12.45
13.45 14.35 15.00 17.30 17.55 18.00 18.40
18.45 19.55 20.00
21.15 21.20
22.20 23.20
23.30 23.55
06.10 07.00 10.05
10.50 11.20 12.05 12.30 13.00 13.35
14.30 15.00 15.30 16.00
Utrip, zrcalo tedna
Dobro jutro, poročila
Od osnov do odličnosti z Donno
Hay, odd. o kuhanju
10 domačih
Vem!, kviz
NaGlas
Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: »Z vami sem kristjan, za vas pa škof!«, Sv. Avguštin S-prehodi Doberdan,Koroška Osmi dan
(Gounod, Mozart) 16.25 Nabriti detektivi, nemška otroška nan.
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 V svojem ritmu, glasbeno-dok.
ser. za mlade 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Opus: Ustvarjalni Opus Janija Goloba, portret ob 70-letnici 23.30 Glasbeni večer: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Argentina), Simfoniki RTVS in Martin Fraile 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bisergora: Kruhova zgodba
08.10	Nočko: Rajski vrt
08.25	Umor, je napisala (V.), am. nan.
10.30	Halo TV
11.20	Dobro jutro
14.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor
15.10	Avtomobilnost
16.00	Izzivi - obrt in podjetništvo, inf.
odd. TV Maribor
16.30	Halo TV Z NST
17.10	Umor, je napisala (V.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.00	Svetovni popotnik: Nizozemska
20.55	Morilec z jezera, fran. nad.
22.05	Psi lajajo v daljavi, kopr. dok. film
23.45	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
00.45	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.15	Videotrak, zabavni kanal
pop
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Ben 10, ris.
Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 13. del TV prodaja
Jaz sem Luna, 3. sez., 15. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 68. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 4. del
Usodno vino, 4. sez., 16. del Jaz sem Luna, 3. sez., 16. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 75. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 69. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 5. del
24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 26. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 6. del Na kraju zločina, 15. sez., 9. del Gotham, 1. sez., 21. del Vikingi, 3. sez., 5. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35
13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 02.15 02.50
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Prva pomoč 09.40 2602. vTv magazin 10.05 Vabimo k ogledu 2603. VTV magazin Župan z vami: 'Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja Pihalni orkester z Davidom Matičijem, posnetek Župan z vami: Branko Petre, župan Občine Vojnik Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Pikin studio 2018 (7) Spoznajmo jih ... beremo skupaj,Ivan Cankar - Daj da poljubim tvoj beli vrat Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Vagabundi, Peklenski, Okajeni Napovedujemo Pop Corn, I.V.Y., Gaja Prestor, Shotdown Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Ivan Cankar - Daj da poljubim tvoj beli vrat
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.20
12.20 12.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 19.05 19.10
19.15 19.40 19.55 20.00
21.00 21.05 21.10
22.40 23.40
23.45 00.05 00.10
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.50	Obzorja duha
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Studio City
14.30	Kino Fokus
14.40	City folk - Obrazi mest, dok. odd.
15.20	Kanape, odd. TV Lendava
15.55	Firbcologi, odd. za otroke
16.20	Nabriti detektivi, nem. otroška nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Žvenkci, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.00	Durrellovi (III.), brit. nad.
20.55	Dosje: Televizija
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Pričevalci: Albina in Karl Bezjak
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.05	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, risana nan.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Bine: Pospravljanje
08.20	Žogarija
08.45	Slovenski magazin
09.10	Umor, je napisala (V.), , am. nan.
10.20	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
11.30	Halo TV
12.20	Dobrojutro
14.10	Dober dan
15.00	Kdo bi vedel, zabavni kviz
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
19.00	Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
19.30	Čudovita Japonska, jap. nan.
20.05	Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dok. odd.
21.00	Prava ideja
21.40	Akcent
22.35	Goljufija (II.), danska nad.
23.45	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
00.45	Ukane po kanadsko, razv. odd.
01.15	Videotrak, zabavni kanal
pop
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Telebajski, ris.
07.30	Grizzy in glodavčki, ris.
07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 14. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 16. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 69. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 5. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 17. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 17. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 76. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 70. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 6. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 27. del
21.00	Kmetija
22.05	Preverjeno
23.05	24UR zvečer
23.40	Na kraju zločina, 15. sez., 10. del
00.35	Gotham, 1. sez., 22. del
01.30	Vikingi, 3. sez., 6. del
02.25	24UR zvečer, pon.
03.00	Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2603. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Zupan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva
Spoznajmo jih . beremo skupaj, Ivan Cankar - Šla si mimo mojega življenja
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Zupan z vami: Bojan Šrot, župan MO Celje
Regionalne novice Napovedujemo 12. Festival mednarodnih tolkalnih skupin Bumfest 2018 Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih . beremo skupaj, Ivan Cankar - Šla si mimo mojega življenja
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Zupan z vami: Bojan Šrot, župan
MO Celje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.00 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Popotniške razglednice: Grintove poti
16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Revija zmagovalcev
narodnozabavne glasbe Vinska gora 2017 (1) 19.00 Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Maja Vidmar - Najnujnejše 19.05 Videospot dneva 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2604. VTV magazin 20.30 Pogledi svetniške skupine DeSUS
na dogajanje v MO Velenje 21.00 Dotiki gora, Palec, Zelenjak 21.20 Videospot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Pop Corn, Bohem, Inmate, ponovitev
22.30 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Maja Vidmar - Najnujnejše 22.35 Videospot dneva 22.40 Ribiška družina Celje 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.00	Vem!, kviz
11.35	Slastna kuhinja: Kremna grahova juha s hrustljavimi kruhovimi kockami s sirom
11.50	Opus: Ustvarjalni Opus Janija Goloba, portret ob 70-letnici
12.30	Zlata dekleta (VI.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Intervju
14.35	Duhovni utrip
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.30	Duhec, otroška nad.
16.20	Nabriti detektivi, nem. otroška nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Trobka in Skok, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Moj zmenek na slepo
z življenjem, nemški film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Morja - skrivnost izginule
plastike, dok. odd.
00.00	Turbulenca, izob. odd.
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.15	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Biba se giba, ris.
07.25	Mili in Moli, ris.
07.40	Vse o Rozi, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Vesela hišica: Indijanska prašičja
princesa
08.15	Kanape, odd. TV Lendava
08.45	10 domačih
09.30	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
11.30	Halo TV
12.00	Dobro jutro
13.45	Dober dan
14.35	Vikend paket
15.55	Ambienti
16.30	Halo TV
17.10	Umor, je napisala (VI.), am. nan.
18.10	Tele M, odd. TV Maribor
18.40	Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria
18.55	Ribič Pepe, odd. za otroke
19.20	Čudovita Japonska, jap. nan.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Na utrip srca: Popoln glas -tenorist Nicolai Gedda, nemški portretni film
21.00	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	Številka 55, hrvaški film
00.15	Ukane po kanadsko, razv. odd.
00.45	Videotrak, zabavni kanal
pop
06.00	24UR, pon.
07.00	OTO čira čara
07.01	Telebajski, ris.
07.30	Grizzy in glodavčki, ris.
07.40	Ben 10, ris.
07.50	Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
08.15	Hotel 13, 2. sez., 15. del
08.30	TV prodaja
08.45	Jaz sem Luna, 3. sez., 17. del
09.40	TV prodaja
10.10	Dr. Oz, 5. sez.
11.05	TV prodaja
11.20	Moč in strast, 1. sez., 70. del
12.20	TV prodaja
12.35	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 6. del
13.40	Usodno vino, 4. sez., 18. del
14.40	Jaz sem Luna, 3. sez., 18. del
15.35	Dedinja Vendavala, 1. sez., 77. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Moč in strast, 1. sez., 71. del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 7. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 28. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Chicaška policija, 1. sez., 11. del
23.30	Na kraju zločina, 15. sez., 11. del
00.25	Mentalist, 4. sez., 1. del
01.20	Vikingi, 3. sez., 7. del
02.15	24UR zvečer, pon.
02.50	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30
11.00 11.25 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40
18.45 19.05 19.55 20.00
21.00 21.05 22.05 23.05
23.10 23.15 23.35
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2604. VTV magazin Pogledi svetniške skupine DeSUS na dogajanje v MO Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Zogarija (10) Regionalne novice Videospot dneva
Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Milan Jesih - Kdo je na vrtu travo potacal?
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Zupan z vami, Franjo Naraločnik,
župan Občine Ljubno
Regionalne novice 3
Pop Corn,
Iz oddaje Dobro jutro
Spoznajmo jih ... beremo skupaj,
Milan Jesih - Kdo je na vrtu travo
potacal?
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 11
4. oktobra 2018
»»SCAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
CHARNEY, Noah: Slovenologija: življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej
od - Odrasli / 821-94 Spomini
Noah Charney je Američan, ki se je usidral v Sloveniji. Tu si je ustvaril družino in se zaljubil v našo deželo. Knjiga nam na prijetno humoren način oriše Slovenijo, ki je (včasih) ne poznamo niti tisti, ki smo rojeni v tej najboljši deželi na svetu. V Sloveniji so ga prepričali ljudje, sploh tisti posebni, dežela sama, hrana (še posebej nadev za svinjske rebrce), pritegnila ga je mednarodna bitka za kranjsko klobaso, z
iM'o.-.ffil" * * „ * +
Í1VUENIE VNAJBIlUSj QE1 Ell PU SVETU IK POPOTOVANJE PO NJEJ
Noah Chame/
nje in sanjarjenje o njem, priskrbi si tudi računalnik, kjer nato na spletu išče informacije o njem. Medtem se spoprijatelji z novim sodelavcem, računalničarjem Raymondom. Njeno družabno življenje postane bolj živahno, rutina vsakdanjega življenja počasi izginja in preteklost, ki jo je potlačila globoko v svojo podzavest, jo začne dohitevati. S psihiatrinjo raziskuje potlačene spomine, ki ji povsem uravnavajo sedanjost. Ob tem se počasi začne krhati oklep, ki ga je zgradila pred zunanjim svetom in Eleanor sčasoma spoznava, da je čar življenja predvsem v tem, da odpre svoje srce in se prepusti ljubezni.
SOUKUPOVA, Petra: Morje
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
Kratek roman Morje nam ponudi vpogled v družinske odnose treh generacij. Magda in Peter sta par z dvema hčerama, Baro in Dito. Starejša Bara je lepa in samozavestna ter očetova ljubljenka. Vase zaprta Dita se nikakor ni uspela zbližati z očetom že zaradi svoje nesamozavesti, pa tudi zaradi tega, ker sta se starša ločila, ko je bila še mala. Peter je v zakonu pogosto skočil čez plot, nazadnje se je ustalil v odnosu s precej mlajšo Katarino. Nato v prometni nesreči umre Katarinina sestra z možem ter njena starša. Od cele družine ostane le
veseljem se udeležuje vaških tekmovanj v žganjekuhi, zanima ga Toporišičevo odkritje izginule slovenske glagolske oblike (du-catnina) ... Skratka, postal je več kot pravi Slovenec. Proučil je tudi pivsko kulturo v Sloveniji in pred nas nesebično razgrnil svoja dognanja o tej temi. Poleg Laškega in Uniona, je pri nas neverjetno veliko mi-kropivovarn. Skupaj še z dvema prijateljema so degustirali manj znana piva in tudi izsledki te raziskave nas čakajo v tej zanimivi knjigi.
Ob teh bistroumnih in humornih zapisih uživamo vsak trenutek in smo s strani do strani bolj ponosni, da smo prebivalci najboljše dežele na svetu.
HONEYMAN, Gail: Eleanor Oliphant je povsem v redu
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
Eleanor Oliphant je mlada ženska pri tridesetih, ki živi vnaprej načrtovano in zelo predvidljivo življenje. Hodi v službo, ob vikendih si privošči pico in vodko in živi odmaknjeno, povsem samozadostno življenje. Na koncertu, za katerega je dobila brezplačni karti, spozna glasbenika, ki jo prevzame in njeno življenje dobi nov smisel. Skrbeti začne za svoj videz, privošči si nova oblačila in celo brazilsko depilacijo. Vso svojo pozornost usmeri v načrtova-
mala nečakinja Adela, ki jo Katarina in Peter posvojita. Deklica se ob vsakršni zagati zateče k hrani, zato zraste v debelušno deklico. Njeno zatočišče so knjige. Ko dobi sestrico Johano, deklico popolnega videza, ki z leti postaja vedno bolj razvajena, se njena samopodoba le še poslabša. Štiri sestre nimajo stikov, dokler se po spletu naključij skupaj z očetom ne odpravijo na morje. Najstarejša Bara ima že dobrih dvajset let, sedemnajstletna Dita je globoko v puberteti, debelušna Adela neuspešno išče stik z očetom, razvajena Johana pričakuje, da se bo svet vrtel okoli nje. Peter pa si želi le spočiti in prebrati nekaj izbranih knjig. Seveda ne bo šlo brez konflikta ... Na Dito močno vplivajo vreme in del dneva in del leta. Dita je najbolj žalostna, ko pada mrak, takrat, ko sonce še vedno sveti, vendar ne več tako močno, in ni niti popoldne niti večer, ampak je tako, kot bi se ustavil čas.
■ SL
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Novo! OUTLET KERAMIKA!
Gradbeni center MIX
Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52
Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov.
Super cena: le 11,90 evr/m2
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 4. oktober
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Urjenje spomina 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 14.00 Poslovni center Megatel Velenjske zgodbe, odprtje razstavišča 17.00 Galerija Velenje
Pravljice s podstrešja ob Tednu otroka
17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Živeti z demenco, predavanje 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh Velenje 18.00 Velenjski grad
Predstavitev najnovejših izdaj Muzeja Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Županov sprejem učiteljev in vzgojiteljev 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Dostojno delo: Ne živim, da delam, ampak delam, da živim, predstavitev knjige
Petek, 5. oktober
10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Titov trg
Zaključek projekta 42/42 in koncert 18.00 Vila Bianca
Odprtje razstave likovnih del študijskega krožka »Na krilih ustvarjalnosti«
Sobota, 6. oktober
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom Jesenska doživetja 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pika miga, 15. mini festival otroških plesnih skupin 15.00 Dom krajanov Bevče
Počastitev starejših krajanov 15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju
Jesen na Grilovi domačiji 16.00 Balinišče Velenje v Sončnem parku
Prva državna liga vzhod 5. krog 21.00 Klub eMCe plac
Baltazar in Apory Museum, klubski maraton Radia Študent
Nedelja, 7. oktober
11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pika miga, 15. mini festival otroških plesnih skupin
Ponedeljek, 8. oktober
10.00 TRC Jezero
Igranje mini golfa (AZ Ljudska univerza Velenje) 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Ples je življenje 18.00 Velenjski grad
Familia Kraljic': Velenjske ulice, odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Nenad Vladic': Od talenta do uspeha: Popotovanje velikanov, predstavitev knjige 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Hladna vojna, romantična drama
Torek, 9. oktober
10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Z ljubeznijo, potrpljenjem in postavljanjem meja do sožitja v družini, predavanje 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje
Klekljanje 15.00 Vila Bianca
1. osteotlon v počastitev svetovnega dneva osteoporoze in praznika MO Velenje 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Toplina lesa, ustvarjalnica za otroke in odrasle 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61b Kuharska delavnica 18.00 Večgeneracijski center Planet generacij
Zdrav duh v zdravem telesu 20.30 Max klub
Jure Pukl kvartet: Jesenska Max zgodba
Sreda, 10. oktober
8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 10.00 Knjižnica Velenje, študijska
čitalnica
Moč branja: bralni klub za odrasle 10.00 Center za brezdomne osebe, Velenje
Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu brezdomstva 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Kako okrepiti imunski sistem?, pogovorna delavnica 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Profesor Kuzman mlajši, monokomedija Uroša Kuzmana (razprodano) 20.30 Max klub
Žan Tetičkovič & The New Standards Trio: Jesenska Max zgodba
ŠOŠTANJ
Četrtek, 4. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje Sedaj sem doma v Sloveniji
12.30 Središče za samostojno učenje Varni na spletu
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Izdelava papirnatega okvirja za slike
18.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer z dr. Henrikom Neubauerjem
Petek, 5. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko
18.00 Mestna galerija Šoštanj Napotnikova kolonija
Sobota, 6. oktober
X Odhod iz AP Šoštanj (Hrvaška) HR: Velika Kapela (1534 m) -Kvarner
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Ponedeljek, 8. oktober
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Prireditev ob Prazniku Krajevne skupnosti Šoštanj
Torek, 9. oktober
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Brane Ternovšek: Borneo
Sreda, 10. oktober
Nocoj v Šoštanju Henrik Neubauer
Šoštanj - Nocoj (četrtek, 4. oktobra) ob 18. uri bodo v Šoštanju na Galerijskem večeru gostili baletnega plesalca, zdravnika, režiserja in pedagoga dr. Henrika Neubauerja. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, leta 2009 Zlati red za zasluge Republike Slovenije.
Spisal je tudi več kot 30 knjig in več kot 500 strokovnih člankov s področja opere in baleta. Tega izrednega človeka in ustvarjalca so v Šoštanju enkrat že gostili. Na Galerijskem večeru se bodo tokrat dotaknili njegovega literarnega ustvarjanja. V ospredju bodo Pesmi jutranjice.
a mkp
KINO spored
17.00 Tresimirjev park
Otroške norčije v parku
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 4. oktober
17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Druženje in pogovor »Kužki v knjižnici«, Knjižnica Šmartno ob Paki
Petek, 5. oktober
17.00 MC Šmartno ob Paki - dvorana Marof
Zabava s Piko Fliko ob tednu otroka 17.30 Pred stavbo Občine Šmartno ob Paki
Postanek tekačev v sklopu športno-dobrodelnega projekta 42/42 - 42 maratonov v 42 dneh, Občina Šmartno ob Paki
Sobota, 6. oktober
9.00 MC Šmartno ob Paki
Menjalnica igrač, DPM ŠoP in MC Šmartno ob Paki od 14.00 naprej
Martinova vas
Pozdrav jeseni (vstopnine ni)
Nedelja, 7. oktober
8.30 Jasa v Malem Vrhu
Pohod po obronkih Malega Vrha, štart ob 9.00, (štartnina 5 €)
Ponedeljek, 8. oktober
19.00 Hiša mladih - sejna soba Svetniška pisarna SD
Lunine mene
Ilustracije na ogled še do sobote
Razstava ilustracij za velike in male otroke Ančke Gošnik Godec je požela toliko zanimanja, da so se v Galeriji Velenje odločili, da jo podaljšajo še za teden dni. Tako imate priložnost, da si razstavo ogledate ponovno ali prvič še do sobote, 13. oktobra.
Do nedelje še vabijo buče
Mozirje - V Mozirskem gaju je do 7. oktobra na ogled razstava buč. To je predzadnja letošnja razstava mozirskega parka, ki praznuje letos 40-letnico. Zadnja letošnja razstava bo Božična bajka Slovenije, ki jo bodo odprli 1. decembra.	a
9. oktobra, ob S:47, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 4.10. Biotržnica
•	Petek, 5.10. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 7.10. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Ptice
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb.
•	28.10.2018 na osrednjem prostoru - Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledališča Maka-renko .
•	Jesenska modna revija, 19. in 20. oktober na osrednjem prostoru
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
GAJIN SVET
Mladinski film, 90 minut (Slovenija) Režija: Peter Bratuša
Igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Lotos Vin-cenc Šparovec, Nataša Barbara Gračner, Jana Zupančič, Judita Zidar, Manca Dorrer Petek, 5. 10., ob 17.00 Sobota, 6. 10., ob 17.00 Nedelja, 7. 10., ob 16.00 - otroška matineja
ZVEZDA JE ROJENA
A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) Režija: Bradley Cooper
Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Cha-
ppelle, Anthony Ramos Petek, 5. 10., ob 20.30 Sobota, 6. 10., ob 19.00 Nedelja, 7. 10., ob 20.15 Ponedeljek, 8. 10., ob 17.30
PERO LOVŠIN: TI LAHKO
Glasbeni dokumentarec, 80 minut (Slovenija) Režija: Jani Sever
Nastopajo: Pero Lovšin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci, Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc Petek, 5. 10., ob 19.00 Sobota, 6. 10., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 7. 10., ob 19.00 - mala dvor.
PEPERMINT: ANGEL MAŠČEVANJA
Pepermint, akcijski triler, 102 minuti (ZDA) Režija: Pierre Morel
Igrajo: Jennifer Garner, Michael Mosley, John Gallagher Jr., Juan Pablo Raba, Richard Cabral Sobota, 6. 10., ob 21.30 Nedelja, 7. 10., ob 18.00
HLADNA VOJNA
Cold War, romantična drama, 88 minut (Poljska) Režija: Pawel Pawlikowski
Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kule-
sza, Cedric Kahn, Jeanne Balibar
Ponedeljek, 8. 10. ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 11. 10. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
4. oktobra 2018
Nagradna križanka Radia Velenje
RADIO VELENJE
radio velenje
^.com#
www.radiovelenje.com 897 50 03 ali 897 50 04
Radio Velenje vam razvedri življenje
•	nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji
•	prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz
•	pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško
•	program je obogaten z javljanji s terena, kontaktnimi oddajami, nagradnimi igrami, dobro glasbo
Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje. Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago.
Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.
GIBANJE prebivalstva
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje SMRTI
•	KANDUTI KONRAD, roj. 1938, Velenje, Linhartova ulica 9
•	NAPOTNIK JULJANA, roj. 1933, Šoštanj, Topolšica 160
•	REBERNAK JOŽEF, roj. 1942, Šoštanj, Metleče 62
POROKE
•	TOMAŽ AVBERŠEK, Belgija, Eik-straat 11/0301, BE 3000 Leuven in KADZIOLA MAJA ZOFIA, Belgija, Eikstraat 11/0301, BE 3000 Leuven
•	KOTNIK ROBERT, Velenje, Škal-ske Cirkovce 27A in OGRAJEN-ŠEK SANDRA, Šoštanj, Tekavčeva cesta 12
mi__v»*
OSTEOPOROZE
Terme Zreče
Ste izpostavljeni tveganju
osteoporoze?
Osteoporoza je sistemska bolezen kosti, se Bgstota'kostnega tkiva zmanjša do te mereMa.se poveča nevarnost zlomov že ob nuikaalnih obremenitvah.
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije vzvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6. 10. do 7. 10. 2018, Matej Strahovnik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek-petek od 7.30-18.00 sobota od 8.00-13.00
Posebna ponudba
do 31.10. 2018.
MERJENJE KOSTNE GOSTOTE oz. DENZITOMETRUA
€
Prva meritev Kontrolna meritev
-3*^-32
Naročanje in informacije.
Recepcija zdravstva. Ponedeljek-petek, 12.00-16.00. 03 757 6 270 ali zdravstvo@unitur.eu.
www.tErme-zrece.eu
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 24. do 30. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 24. do 30. septembra (vmikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3

Vj*
a i h '
tj Zdravniški nasveti, gostji:Urška Mlinar, * mag. psihologije in Karmen Topla, mag. psihologije iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: tesnoba.
ČETRTEK, 4. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. do 30. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 24. do 30. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 23
4. oktobra 2018
»»WAS
OBVEŠČEVALEC
23
ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 20. septembra 2018 so:
•	Anton Kolar, Metleče 8, 3325 Šoštanj
•	Marinka Gajšak, Šalek 93, 3320 Velenje
•	Maruša Golavšek, Gregorčičeva 22, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
Geslo križanke: JEDI IZ JURČKOV
mali OGLASI
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

i? jï
IV >
o.
s s s
ZAHVALA
Draga žena
Ti več ne veš, kako boli in je hudo, ko se zmračita sonce in nebo in ko odide tja nekdo, ki ti življenje z njim polno in bogato je bilo. Hvala ti za vse.
OLGA KEŠPRET
12. 12. 1937 - 26. 9. 2018
Hvala vsem, ki ste ji lajšali bolečine, jo spremljali ter jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Mož Franc
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
MARIJA JAVORNIK
7. 4. 1937 - 21. 9. 2018
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih slovesa. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, ki je zanjo skrbelo zadnje leto.
Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Velenje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
JOŽEF REBERNAK
1942-2018
predsedniku Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družabnih plesov. Gsm: 040 306 497
PRIDELKI
JABOLKA, domača, neškropljena, prodam. Gsm: 031 408 849 JABOLKA, domača, vrste carjevič, bobovec, mošance, prodam. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. OTROŠKO posteljico in voziček na tri kolesa, prodam. Gsm: 051 686 573 ŠTEDILNIK, tri plin - ena elektrika in pečica elektrika ter ovalno mizo z štirimi stoli prodam. Gsm: 031 496 705
DOMAČE VINO Kraški teran in otroško kolo, malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 070 250 817
ŽIVALI
NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline prodaja v Ša-leku, v nedeljo, 7. 10. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202
KUPIM
SOD INOX, rabljen, 100l ali 150l, kupim. Tel. 03 588 18 46 ali Gsm: 031 547 364
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: ŠOŠTANJ, 202,7 m2, zgrajena l. 1970, 296 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 85.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, 86,1 m2, zgrajeno l. 1982, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., EI v izdelavi. Cena: 86.000 €
vgč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Ne jočite,
ne izgubljajte se v bolesti. Povsod sem zdaj in vedno z vami. Prisluhnite pticam, morju in gozdu... Vse to sem zdaj jaz, zato ne jočite.
ZAHVALA
JULUANA KOVAČ
15. 2. 1946 - 29. 9. 2018
K nebeškemu Očetu, k staršem in k sestri je odšla naša žena, zlata mami, skrbna omica in prababica Julčka.
Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju Velenje in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
Tja, kjer tišina šepeta, je odšel naš dragi oče, dedek in tast
KONRAD KANDUTI
22. 11. 1938 - 24. 9. 2018
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izkazano spoštovanje in spremstvo na njegovi zadnji
poti, za darovano cvetje, sveče ter ostalo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo Centru starejših Zimzelen in Bolnišnici Topolšica za vso pomoč in oskrbo. Iskrena hvala pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, KS Konovo, ga. Stvarnik za poslovilne besede, pevcem skupine Eros ter dekanu g. Jožetu Pribožiču.
Žalujoči vsi njegovi, ki te bomo neizmerno pogrešali
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, ostalo je srce
in ostali so sledovi pridnih rok. Solze se ne dajo skriti, bolečino zatajiti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, tast in dedi
MARJAN JELEN
1. 11. 1951 - 20. 9. 2018
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Naš čas, 4. 10. 2018, barve: CM K, stran 24
Po očiščevalni akciji urejene tudi brežine reke Pake v Šaleku
Na očiščevalni akciji sodelovalo okrog 200 ljudi - Pobrali so smeti in poskrbeli za večjo pretočnost reke Pake v Šaleku - Očiščevalne akcije ostajajo v načrtu tudi za prihodnje
Mojca Štruc
Jutro minule sobote sicer ni bilo ledeno, a jesensko nizke temperature so vabile k daljšemu poležavanju v postelji. In čeprav bi na običajen dela prosti dan to privabilo mnoge, se je minulo soboto že ob 8. uri zjutraj pred gasilskim domov v Šaleku zbralo preko 100 ljudi, ki so prišli pripravljeni na sodelovanje v očiščevalni akciji Mestne občine Velenje (MOV).
Bili so primerno obuti in oblečeni, kakor so pozvali organizatorji, po uvodnem sproščenem klepetanju pa je bilo kar hitro jasno, da so s seboj prinesli tudi obilo dobre volje. »Mislim, da je bila udeležba odlična,« je dejal vodja akcije Bojan Prelovšek, ki je še povedal, da so se odzvali v glavnem zaposleni v upravi MOV, prišli pa so tudi člani nekaterih političnih strank.
»Že sedem let izvajamo te akcije in doslej smo uredili praktično ves vodotok reke Pake skozi mesto. Ostal nam je del skozi Ša-lek, od koder nas je pred dvema
letoma pregnal dež,« je povedal Prelovšek, ki je bil odločen zastavljeno delo dokončati. Prostovoljce je tako tokrat usmeril prav proti brežini reke Pake v Šaleku. Nekateri so pobirali smeti, drugi so se pripravili za odnos vej. Na prizorišču so namreč že bili pridni gasilci, ki so z motornimi žagami rezali veje in grmičevje. »Vrnili smo se, da uredimo še ta del obrežja. Za težja dela skrbijo
V hladnem sobotnem dopoldnevu je udeležence prostovoljne čistilne akcije celo bolj kot sonce grelo delo, ki so se ga lotili z dobro voljo.
usposobljeni sekači, prostovoljci pa pomagajo pri umiku vej z bre-žin,« je pojasnil Prelovšek.
Čeprav je bila zemlja nekoliko namočena in zato tudi spolzka, se zagreti delavci niso vdali. Skrbno so opravljali delo, ki bi ga po predpisih sicer morala opraviti država. »Res bi moralo za to področje skrbeti podjetje NIVO, vendar tam nimajo zagotovljenih sredstev za ta namen, zato mi vsako leto pridobimo dovoljenje, da lahko opravimo to delo,« je povedal Bojan Prelovšek in pojasnil, da je namen MOV večja pretočnost reke, s čimer se je ob morebitnih porastih vodostaja bolj verjetno mogoče izogniti neželenim posledicam.
Prostovoljci so se tako v soboto dopoldne vztrajno in okretno pomikali po brežini in odžagane veje zbirali na kupe, od koder so jih kasneje pristojni odpeljali. »Ves material bo zmlet v biomaso,« je pojasnil Prelovšek. Dodal je še, da so z jesenskimi očiščevalnimi akcijami v zadnjih
Bojan Prelovšek je bil z udeležbo in potekom akcije zadovoljen.
sedmih letih uspešno uredili vodotok reke Pake. »Seveda pa tako spomladanska očiščevalna akcija kot jesensko urejanje brežin še ostajajo v načrtih,« je še poudaril.
Glede na to, kar je bilo videti v soboto, bodo akcije prostovoljcem tudi v bodoče v veliko veselje - v soboto namreč niso le opravili dobrega dela; poskrbeli so tudi za neprecenljivo medsebojno povezovanje.
Delo združuje ljudi
Čeprav so bili prostovoljci v soboto dopoldne zelo zaposleni in se niso radi ločili od dela, nam je nekatere med njimi vendarle uspelo povprašati, kako so se odločili za sodelovanje in zakaj je po njihovem mnenju akcija čiščenja v mestu potrebna:
Špela Šeliga: »Vedoč, da delamo nekaj lepega za okolje in mesto Velenje, mi zjutraj ni bilo težko vstati in priti na tole delovno akcijo, ki je prav luštna tudi v smislu združevanja naše ekipe. Sodelujem že vrsto let, tako da imam kar nekaj izkušenj. Letos je treba biti na namočenih brežinah zaradi nevarnosti zdrsa posebej pazljiv, a sodelujoči pazimo nase in drug na drugega, tako da vse lepo teče.«
Gašper Koprivnikar: »Zame je očiščevalna akcija že tradicija. Vsako leto se je vsaj enkrat udeležim, da pomagam čistiti brežine našega mesta, saj vem, kako je to potrebno in pomembno. V poplavah pred leti se je pokazalo, da je tudi naša akcija pripomogla k temu, daje bila škoda manjša, kot bi lahko bila. Veliko dela je že bilo opravljenega, verjamem pa, da nam bo v naslednjem obdobju uspelo očistiti prav vse, kar je najbolj potrebno.«
Frančišek Tamše: »Jaz vsako leto najdem voljo za sodelovanje, in ko je napovedano udarniško delo, se z veseljem odzovem. Tukaj akcija teče organizirano, zato poprimem, kjer je pač treba. Sem pa zelo vesel, da vidim tokrat tolikšno udeležbo - še nikoli doslej nisem videl toliko sodelujočih.«
Sobotne delovne akcije se je udeležila tudi Marija Kovačič, ki je povedala, da pri čiščenju sodeluje predvsem zato, ker je »ponosna, ko je Velenje lepo. Če hočemo, da tako ostane, ga je treba tudi vzdrževati in urejati. Kot prostovoljka sodelujem pri raznih projektih različnih društev, ker menim, da je prostovoljno delo tisto, ki izboljšuje kakovost življenja vseh,« je dejala.
Pozitivne učinke prostovoljnega dela pa je poudaril tudi Srečko Korošec: »Že sedem let sodelujem v teh čistilnih akcijah, ker menim, da je prav, da tudi občani naredimo kaj za naše lepo mesto. Namesto da komentiramo, kaj vse ni urejeno, si raje sezimo v roke in ga skupaj uredimo tako, kot si želimo.« Pa je na teh delovnih akcija tudi kaj veselja? »Seveda, saj se ob delu družimo. Pomembno je, da se pogovarjamo in povezujemo,« je še povedal in poudaril, da delo združuje ljudi.
■
Pripravili razstavo sadja
V Andražu nad Polzelo so ob počastitvi občinskega praznika minuli teden na ogled ponudili razstavo sadja. »Videti je bilo mogoče 50 različnih sort hrušk in 170 različnih vrst jabolk,« je povedal eden od organizatorjev Slavko Pižorn. Kot je pojasnil, so pri pripravi razstave sicer sodelovali člani kulturnega društva, ki so sadje prinesli od doma ali od sosedov - vse predstavljeno sadje, razen desetih novejših sort, pa izvira iz Andraža. »Najbolj zaslužna za razstavo sta nedvomno Konrad Brunšek in predsednik kulturnega društva Andraž Vili Pižorn,« je dejal Slavko in pripomnil še, da so ponosni, ko si razstavo dnevno ogleda preko 200 obiskovalcev.
Letošnja razstava sadja v Andražu je bila sicer že tretja zapovrstjo, njen namen pa ni bil le predstavitev bogate naravne dediščine, temveč tudi izobraževalna nota. »Pred približno 130 leti je v Andražu živel učitelj Miloš Levstik, ki je svojim učencem predajal znanje o vzgoji sadnega drevja in ob koncu šolanja prav vsakega nagradil s sadnim drevesom, da ga je ta lahko posadil doma,« je povedal Pi-žorn. Dogajanje v Andražu se tako ni zaključilo v torek, ko so jabolka pospravili - jutri (v petek) bodo pri Jelovski lipi odprli spominsko obeležje Vladimirju Levstiku, sinu omenjenega Miloša, sicer pa pesniku in prevajalcu.
a Mojca Štruc
Šaleški festival piva pod streho
Deset mikropivovarjev točilo petindvajset vrst piva
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 29. septembra - Zveza turističnih društev Šoštanj s predsednikom Žanom Delop-stom na čelu je v soboto poskrbela za še en poživljajoč dogodek na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Na njem so tokrat na svoj račun in svoj okus prišli pi-voljubci in pivoljubke.
Trg je služil kot odlična kulisa četrtemu Šaleškemu festivalu piva. »Ko smo začenjali, nas je vodila predvsem želja po oživitvi starega šoštanjskega jedra, začeli smo, ker smo želeli, da se
Zveza turističnih društev Šoštanj je festival pripravila četrtič, tudi tokrat na Trgu bratov Mravljakov.
v mestu dogaja. Obiskovalcem smo želeli omogočiti, da spoznajo okuse piv, ki jih varijo slovenski mikropivovarji. Ti si vse bolj in bolj prepričljivo utirajo svojo pot. Zakaj jih ne bi spoznali?«
Če smo še do pred nekaj leti pri nas poznali samo velike pivovarne, se zdaj to spreminja. V mikropivovarnah, vse več jih je, varijo pivo v manjših količinah, različnih vrst in avtorskih odti-
K pivu gre hrana. Za odlično svinjsko rulado je poskrbela ekipa bara Kavnik iz Lajš. Pošla je ena, dva, tri..., vrtela pa se je pet ur.
sov. V Šoštanju so v soboto spoznavali deset slovenskih mikro-pivovarjev, dva iz Šaleške doline, poskusiti pa je bilo moč petindvajset različnih vrst.
Letos so imeli organizatorji malce smole. Dogodek so iz sredine septembra, ko so bile temperature ljubiteljem piva še naklonjene, premaknili za štirinajst dni. K temu jih je prisilila vremenska napoved, ki je nekaj dni prej kazala na slabo vreme. Potem je bilo sicer drugače, a dogodek je bil že prestavljen.
Šaleški festival piva bo tudi naslednje leto, obljubljajo organizatorji.	a