F. F.: Goriško šolstvo. Statistična komisija na Dunaju še ni objavila skupnih rezultatov za najnovejši čas, zato jemljemo za podlago svojemu članku podatke za 1. 1909, kakor so bili objavljeni koncem 1. 1912. Vedno govorimo o kulturi in napredku. Zato je potrebno, da enkrat pregledamo zavode, ki v njih pospešujejo kulturo in napredek na Goriškem. Ker hočemo objaviti le približno celotno sliko goriškega šolstva, zgoraj omenjeni podatki popolnoma zadoščajo našemu namenu. Glmnazija in realka. Gitnnazija ima danes čisto drugačno lice kot 1. 1909, ker so pravzaprav trije zavodi, 1. 1909 pa je bil še eden. Značilno pa je bilo za ta zavod skoro vedno dejstvo, da je bilo število nemških dijakov vedno jako majhno, naspntno pa število Slovencev skrajno močno. Zanimivo je morda, ako povemo, da se je vplačalo v omenjenem letu 10 650 K šolnine. kar se nam vidi za naše skromne razmere mnogo preveč. Gimnazije za dekleta so pri nas še velika redkost. na Goriškem takega zavoda sploh ni, a dijakinj se je vendar že precej nabralo. Te obiskujejo kot hospitantke pouk v moških razredih. — Goriška realka ima največ Italijanov potem pridejo Slovenci, Nemcev tudi tukaj ni dosti. Šolnina znaša tudi na tetn zavodu lepo vsoto 12.150 K za šolsko leto 1909. Učiteljišča. Učiteljišče v Gorici je edino moško učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega je imela dežela še tri pripravljalnice za učiteljišče, katerih dve sta sedaj opuščeni, ostala je le še ona v Tolminu. Med 127 slov. učiteljiščniki je 69 štipendistov; šolnina se ne plačuje. Žensko učiteljišče v Gorici je uradno; netnško, slovensko in italijansko. Po narodnosti je bilo 1. 1909 med gojenkarni 152 Slovenk, 144 Ita'ijank in ena Nemka. Štipendistk je bilo 80. Trgovske in obrtne šole. Višjih trgovskih in obrtnih šol v Gorici in na Goriškem sploh nimamo. V mestu Gorici obstoja le italijanska trgovska šola, ki ima pripravnico in dva tečaja. Med vsemi gojenci ni niti enega Slovenca, pač pa takoj v prvem letniku dva Netnca. Ako Nemct izhajajo z učnim jezikom, bi tudi naši fantje lahko, dokler ne dobimo svoje trgovske šole, in ne bi jim škodovalo, ako bi ta ali oni morda tam poizkusil doseči višjo trgovsko izobrazbo. Zato je prav primerno, da izkazujejo »trgovski nadaljevalni tečaji" goriške trgovske zbornice tudi nekaj Slovencev, četudi razmeroma le malo. Od 54 je bilo 7 Slovencev in 2 Nemca, vsi drugi Italijani. Z uspehom pa je ta tečaj dokončalo le 30 gojencev. Čipkarske in strokovne šole. Ckr. čipkarske šoleimamo na Goriškem 4: v Cepovanu, v Bovcu, v Cerknem in na Dol. Otlici. Vseh gojenk^ skupno so imele te štiri šole 269, največ Čepovanska. O uspehu in drugih zadevah manjkajo vsi po- datki. V Marjanu na Furlanskem imatno c. kr. strokovno šolo za lesno obrt, ki je štela 86 obiskovalcev, v Foljanu pa c. kr. strokovno šolo za košarstvo že iz 1. 1881. V Sovodnjah obstoja slov. c. kr. potovalni tečaj za isto obrt. Obiskovalcev je bilo 1. 1909 24 in tečaj je dobil 400 K podpore. V Krminu obstoja od 1. 1903 laška strokovna šola za obrtno risanje, kjer poučujejo 4 učne osebe. Vseh obiskovalcev je bilo 46, od katerih je tečaj kcnčalo le 19 s povoljnim uspehom. Obrtne - nadaljevalne in specialne šole. Obrtno nadaljevalnih šol je bilo na Gorišketn 1909 1. 14. Obiskovalo je te šole 2 88 Slovencev in 5 1 6 Italijanov, katero razmerje je naravnost neverjetno z ozirom na število prebivalstva. Strokovni šoli za kmetijstvo imamovdve, t. j., oba oddelka dež. kmetijske šole. Število slovenskih obiskovalcev je bilo 1. 1909 višje kot laških: prvih 40, drugih 37. Na štipendijah se je izplačalo 9.120 K. Glasbeni šoli sta v Gorici dve: šola pevskega in glasbenega društva, ki je v štatistiki zaznamovana kot hrvaška, in pa italj. filialka glasbenega konservatorija v Trstu. Laških gojencev 69 slovenskih 80. Za umetno krojenje imamo v »Šolskem domu" poseben tečaj, razen tega so še štiri šole za ženska ročna dela in šivanje. Vseh 6 šol ima 327 učenk. Jezikovnih posebnih šol na Gorišketn nimamo, razen kurza za hebrejščino, ki ga vzdržuje judcvs^a verska občina v Gorici. Raznih zavodov ne bomo tu naštevali, ker njih gojenci ne prihajajo že v poštev kot šolska mladina sploh. Med višja dekliška izobraževališča moramo prišteti sedaj licej pri šolskih sestrah in še par nadaljevalnih tečajev v BŠolskem dotnu". Ljudske in meščanske šole. Javni meščanski soli sta bili na Goriškem 1. 1909 samo dve, obe italijanski. Ljudskih šol z italijanskim učnitn jezikom je bilo 5 8, slovennskih 19 1, mešani dve in ena nemška. Zasebnih meščanskih šol ni bilo, pač pa je obstojalo 11 zasebnitr ljudskih šol s pravico javnosti in 4 brez te pravice. Slovenske so bile štiri, nemške štiri. Netnški element se je pa od takrat očividno pomnožil in pokrepil. V ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je hodilo skupno 24.865 otrok, v laške 13.967 in v nemške 165 otrok. Vsega skupaj je hodilo v javne ljudske šole v 1. 1909 na Goriškem 39.661 in v zasebne šole 1.758 otrok brez gimnazije, realke in drugih srednjih šol. Tu navedena števila dokazujejo, da šolstvo na Goriškem ni ravno zanemarjeno; do popolnosti pa manjka še jako veliko. Od leta do leta pa nastajajo novi zavodi, in z njimi rase in se širi vedno bolj izobrazba. Naj bi bilo naše ljudstvo tudi zanaprej v tem oziru vedno skrbno in napreJno, zakaj brez šol dandanes ne gre. Šolska izobrazba je prvi pogoj vsakemu narodnemu in gospodarskemu napredku, in le, ako botno dovolj izobraženi, si bomo pomagali do boljše in lepše bodočnosti, ki jo je deležno le pridno, vztrajno in izobraženo ljudstvo. Posebno bi želeli, da se obrtni in trgovski izobrazbi posveča več pozornosti, zakaj ravno ti srednji stanovi pri nas še niso dovolj izobraženi, zato tudi ne dovolj razviti.