fDMEMIVBIMOKEC UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE V S|A K ČETRTEK Poštni čekovni račun št. 11/5002 Leto 11. Štev. 7 GORICA DNE 14. FEBRUARJA 1946. Cena L. 4.— Slovenski Primorci in Italija V zadnji številki našega lista smo jasno izpovedali svoje mnenje glede rešitve primorskega vprašanja. Izjavili smo, da hočemo Združeno Slovenijo, da hočemo federativno Jugoslavijo, ki bo po zgledu velikih demokracij zgrajena na resničnih demokratičnih temeljih in v kaleri ne bo mesta ne za fašistično in ne za komunistično diktaturo. Zahtevamo pa od zaveznikov, naj Jugoslaviji, ki sedaj ječi pod pritiskom komunistične strahovlade, pomagajo vrniti resnično svobodo, da bomo lahko tudi slovenski Primorci našli dostojno zavetje v svobodni in demokratični Jugoslaviji. S tem je jasno, da odklanjamo priključitev k italijanski državi. Da ne bo poseb no v tem zadnjem vprašanju nobenega dvoma, se nam zdi potrebno, da jasno in nedvoumno povejmo, zakaj slovenski Primorci nočemo biti priključeni k Italiji: 1. Ker smo Slovenci in Jugoslovani in zato z neštetimi vezmi povezani z ostalimi našimi slovenskimi in južnoslovanskimi brati. Združena Slovenija v veliki Jugoslaviji je naš stoletni sen, do čigar uresničitve imamo naravno pravico. 2. Ker nam je fašistična I-talija skozi 25 letno zatiranje prizadela tako težke in nepopravljive krivice, da si je za vedno odbila in dokončno odtujila naše ljudstvo. Slovenski Primorci ne bomo mogli nikdar pozabiti, da nas je italijanski fašizem obsodil na smrt in zastavil vse sile, da nas gospodarsko, kulturno in narodno uniči. Nikdar ne bomo mogli pozabili, da je fašizem ogrožal celo najdražje, kar imamo, našo vero s tem, da je eclo v cerkvi zalezoval naš materini jezik in nam vsiljeval svojega. Nikdar ne bomo pozabili, da je v prvi vrsti italijanski fašizem kriv, da je naše dobro in verno ljudstvo postalo žrtev komunistične revolucije, ki je zasejala med nas tako strašno razdejanje. 5. Ker smo zgubili vsako zaupanje celo v demokratično Italijo. Demokratična ha-lija predfašistične dobe nam je bila nenaklonjena in sovražna : o tem nam pričajo požigi naših kulturnih stavb, pretepi in umori naših naj-boljših ljudi, neprestano omejevanje našega kulturnega in narodnega življenja. Tu moramo enkrat prav jasno u-gotovili, da v času fašističnega nasilja ni bilo ne v Daliji ne v italijanski protifašistični emigraciji, kolikor jc nam znano iz preteklosti, glasu, ki bi se zavzel za nas in odločno obsodil faši- stično raznarodovalno politiko. Imeli smo vtis, kot da vsi Italijani tiho soglašajo s fašističnim zatiranjem in se skrivaj veselijo našega narodnega pogina. Tudi sedanja demokratična Italija nam kljub zagotovilom in obljubam ne nudi dovolj jamstva za naš narodni obstoj.' V vsej tej dobi nas je podpirala, kolikor je pač mogla, samo Cerkev. Iz vseh teh razlogov smatra-mo, da ne moremo italijanski državi zaupati usode našega ljudstva, čeprav ne gojimo nobenega sovraštva do Italije in do italijanskega ljudstva. Iskreno se veselimo, ker se je tudi ono končno otreslo fašističnega jarma in stopilo na pot demokratičnega razvoja. Kljub temu pa smo globoko prepričani, da je za nas vse najbolje, ako se naša pota ločijo. IZ ŽIVLJENJA CERKVE Dne 10. febr. 19?9 jc preminul papež Pij XI. V zgodovini katoliške Cerkve bo ostal kot eden največjih papežev. Odlikujejo ga zlasti skrb in prizadevanje za Katoliško akcijo, za misijone in za zedinjenje ccrkva. Bil je velik borec za resnico, pravico in svobodo Cerkve, ki jo je zlasti branil pred modernimi zmotami fašizma, nacizma in komunizma. Spomnimo se ga v molitvi ! Genova. Umrl ie tamkajšnji nadškof kardinal Peter Boetto iz jezuitskega reda. V letih vojne se je posebno trudil, da je obvaroval Genovo pred uničenjem in se je s posebno požrlvovalno-sijo zanimal za vse prizadete v vojni, Anglija. V Oesterley imajo že od prve svetovne vojne posebno semenišče za pozne poklice. Mnogi, ki so tudi med to vojno zrli smrti v oči in presojali življenje v luči večnosti, so se priglasili, da se posvetijo Bogu in skrbi za zveličanje drugih. Molimo za katoliške Ukrajince! V novi okrožnici o priliki 550 letnice zedinjenja Ukrajincev s katoliško Cerkvijo pravi Pij XII. med drugim: „Z veliko žalostjo gledamo, kako je začel divjati vihar preganjanja nad ukrajinsko Cerkvijo. Kar smo mogli zvedeti, nas napolnjuje s skrbjo in strahom. Praznujemo 550 letnico, odkar se jc ta krščanska skupina združila z najvišjim pastirjem in naslednikom sv. Petra, a ta obletnica se je spremenila v dan stiske.... Z veliko žalostjo smo zvedeli, da v krajih, ki so”zadnje čase prišli pod rusko oblast, bratje in sinovi ukrajinske Cerkve veliko trpijo radi zvestobe do sv. stolice in da jih z vsemi sredstvi skušajo odtrgati od matere Cerkve in jih proti vesti in proti njihovi volji uvrstiti med razkolnike. V pismu, ki so ga ukrajinski duhovniki poslali vodstvu republike, tožijo, v kako težak položaj je prišla cerkev v zapadni Ukrajini,. ker so vse škofe in mnoge duhovnike zaprli in jim istočasno prepovedali, naj se nihče ne drzne vzeti v roke vodstvo ukrajinske cerkve. Vemo, častiti bratje, da opravičujejo to strogo postopanje s političnimi izgovori. Ta način ni nov, ni v rabi zdaj prvič. Pogosto so sovražniki Cerkve zvito in zahrbtno obsojali katoličane, da rovarijo proti državi. Da sovražijo Cerkev, niso hoteli očitno pokazati, in tudi danes je nočejo javno preganjati. Tako so delali nekoč tudi Judje, ko so tožili božjega Odrešenika.. To preganjanje nas še bolj zadene, ker je bilo med vojno, ko so sc zbrali k posvetovanju sko-ro vsi narodi,-med drugim uradno izjavljeno tudi to, da se vera ne bo več preganjala. To nam ie vzbudilo upanje, da bosta tudi katoliški Cerkvi povsod zagotovljena mir in prostost, posebno še, ker je Cerkev vedno učila in uči, da je treba v vesti ubogati zakonito svetno o-blast v vseh rečeh, ki spadajo v njen delokrog. Žal, da so dogodki, ki jih navajamo, omajali in skoro uničili naše upanje glede ukrajinskega naroda. Ker ‘so v takih stiskah človeška sredstva brez moči, častiti bratje, nam ne preostane nič drugega, nego da vztrajno prosimo usmiljenega Boga, da ta vihar pomiri. 7u