www.demokracija.si Št. 46, leto XII. 15. november 2007, 2,50 EUR OSEBNOSTI KAKŠEN JE BIL V RESNICI ŠKOF HREN > SLOVENIJA 4 VSE NITI VODIJO K TOMAŽU ERTLU A¿ X. Postavlja se vprašanje, zakaj je Danilo Turk s tako prepričljivo razliko premagal Lojzeta Peterleta Kaj to pomeni za vladne stranke? INTERVJU Mag. Radovan Žerjav Avtoceste začeli graditi prav šele proti koncu TRIBUNA Dr. Dušan Plut Geološka sila" planeta NAGRADNA IGRA Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 23 aparatov GSM Motorola F3. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 20 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 30. novembra 2007. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), i - Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. teža: 70 g velikost: 114x47x9 mm čas pripravljenosti: do 300 ur čas pogovora: do 500 minut glasovna pomoč v menijih privlačen tanek design visoko-kontrasten zaslon z odlično vidljivostjo na dnevni svetlobi in soncu velike črke in številke za lažjo berljivost SMS budilka Motorola F3: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) {10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ Invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (Ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):_ Davčni zavezanec:_□ NE □ DA ID za DDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o„ Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Črna Martinova nedelja Metod Berlec V nedeljo se je zgodilo tisto, o čemer niti največji pesimisti na desnosredinski (pomladni) strani niso razmišljali. Predsedniški kandidat Lojze Peterle, ki je nastopil s podporo državljanske Liste za Slovenijo in vladnih strank NSi, SDS ter SLS, je v drugem krogu dobil le slabo tretjino glasov. Njegov protikandidat Danilo Tiirk je tako z dobrimi 68 odstotki glasov zelo prepričljivo zmagal. Presegel je celo najboljši volilni izid Milana Kučana iz leta 1992, ko je slednji že v prvem krogu dobil skoraj 64-od-stotno podporo volivcev. Za Kučanom, ki je funkcijo predsednika republike opravljal dva mandata (prej je bil predsednik predsedstva RS, še prej pa predsednik CK ZKS), in Janezom Drnovškom, ki bo to funkcijo opravljal do druge polovice decembra, smo tako dobili še tretjega predsednika republike. Slovenija je s Turkom dobila spet levosredinskega predsednika. Še tretjega predsednika, ki je bil praktično vse do demokratičnih sprememb član komunistične partije. Kakšen bo odnos med vlado in novim predsednikom republike, bo pokazal čas. Prve napovedi zmagovalca dajejo slutiti, da si želi konstruktivnega sodelovanja. Na drugi strani mu je predsednik vlade Janez Janša že čestital in izrazil željo „po sodelovanju pri delu za blaginjo Slovenije". V prihodnosti se bo torej pokazalo, kako avtonomna osebnost je Tiirk in ali s svojimi napovedmi, da bo predsednik, ki združuje, misli resno. Seveda je veliko odvisno od tega, s kakšnimi svetovalci se bo obdal. Če bodo približno isti kot v volilni kampanji, je mogoče pričakovati zaostritve med vlado in predsednikom republike. Še posebej če bo med njegovimi prišepeto-valci iz ozadja tudi Gregor Golobic. Kje so vzroki za tako prepričljivo zmago Danila Turka in tako hud poraz Lojzeta Peterleta? Kje so vzroki, da so volivci na referendumu tako odločno zavrnili tudi novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic? Je vzrok mogoče iskati v delovanju vlade? Morda v tem, kako mediji in javnost interpretirajo delovanje vlade? Kljub nekaterim napakam vlade je dejstvo, da je Slovenija pod sedanjo vlado v dobri kondiciji. Bruto družbeni proizvod se dviguje, proračunski primanjkljaj se zmanjšuje, gospodarska rast je visoka. Edino, kar je v tem trenutku med makroekonomskimi kazalniki neugodno, je inflacija, ki je višja od pričakovanj. In to so mediji ter opozicija dobro izkoristili. Poudariti pa moramo, da je inflacija večplastna. Poleg uvedbe evra ima velik vpliv nanjo dogajanje zunaj Slovenije, na primer visoke cene nafte in pšenice na svetovnem trgu. Ne smemo pozabiti na obstoječe monopole v naši državi in celo oblikovanje nekaterih novih, ki s svojim dominantnim vplivom na trgu povzročajo višje cene. V javnosti je opoziciji in dominantnim medijem že prej uspelo ustvariti vtis, da je v Sloveniji vse narobe. To se je še stopnjevalo s predsedniško kampanjo, v kateri so se vsi predsedniški kandidati (delno tudi Lojze Peterle) poskušali čim bolj distancirati od vlade in so bili do nje kritični. Svoje so dodali še komentatorji, ki Peterleta že tako ali tako večinoma ne marajo. Tako mu niso pomagali niti njegova pozitivna vloga pri osamosvajanju niti njegovi dobri nastopi v zadnjem tednu volilne tekme. Res pa je, da je s svojim distanciranjem od vladne koalicije pred prvim krogom uspaval ali celo odbil del desnosredinskih volivcev, ki se niso poistovetili z njim, nemara tudi zaradi nekaterih njegovih ravnanj v preteklosti. Morda je deloval podobno kot France Arhar na ljubljanskih županskih volitvah - preveč arhaično. Za vladno koalicijo je še posebej neugodno, da so volivci zavrnili vladni predlog lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Ali vlada s svojimi argumenti ni bila dovolj prepričljiva ali pa so ljudje nasedli zavajanju, da bodo v primeru zavrnitve referenduma dobili denar. No, kljub temu se zdi premierjeva izjava o možnosti odstopa vlade preuranjena, pa čeprav jo je prav gotovo dobro premislil. Črna Martinova nedelja je kljub temu za vladne stranke nemara celo koristna. Pravočasno so bile opozorjene, da morajo nekatere stvari spremeniti, da morajo svojo podobo v javnosti izboljšati. Nikakor pa to ne bo lahko. S Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 Nedeljska zaušnica je kljub temu za vladne stranke nemara celo koristna. Pravočasno so bile opozorjene, da morajo nekatere stvari spremeniti, da morajo svojo podobo v javnosti izboljšati. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Premier Janša na Kitajskem 10 Pogledi: Politkomisar 11 Kolumna: Nesprejemljivo ravnanje POLITIKA_ 12 Turk prepričljivo porazil Peterleta 17 Podlegel županskemu lobiju? 18 Šolski primer sprenevedanja 20 Človeštvo - geološka sila planeta SLOVENIJA_ 22 Sprenevedanje Rine Klinar 26 Kako ustaviti cestno morijo? 28 Med lokalnim in javnim interesom 30 Čarovnije kočevskega župana 32 Tedni čezmejnega sodelovanja TUJINA_ 34 Po Kirchnerju Kirchnerjeva 36 Globus: Rusi in Poljaki o mesu 37 Tuji tisk: Bogati v Londonu INTERVJU_ 38 Mag. Radovan Žerjav DOMOZNANSTVO_ 42 Zgodba o dveh bregovih 44 Čičke prekvantice z Goca 46 Reformator ali inkvizitor? 50 Naši kraji: Šmartno 53 Sveto pismo na filmu 54 Cankarjev dom spet gosti OGLEDALO_ 56 Film: Jagenjčki in levi 58 Avtomobilizem: Lepotna operacija uspela 60 Znanost: Otroci in diabetes 62 Šport: Država naklonjena športu 64 Črna kronika: Primer Peric 66 Rumeno: Izjemen glasbeni izziv 68 TV Kuloar: Trobljenje v isti rog 74 Zavrnil Jankovičeve trditve 12 Turk prepričljivo zmagal Po prepričljivi zmagi Danila Turka na predsedniških volitvah in zavrnitvi vladnega predloga lastninjenja Zavarovalnice Triglav se postavlja vprašanje, zakaj je do tega prišlo in kako bo to vplivalo na delovanje vladne koalicije. DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starlč Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija • 46/xii • 15. november 2 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven 38 Intervju: mag. Radovan Žerjav Ministrstvo in Dars morata kot vedno zagovarjati interese države, davkoplačevalcev in z denarjem, ki ga imamo na razpolago za graditev cest, ravnati gospodarno in odgovorno, kolikor je najbolj mogoče. gtascv/asja jxt*«m» zbora kskvlike suvrzauz >/■ r is Šolski primer sprenevedanja Javna predstavitev dokumenta, ki dokazuje, da sta SD in LDS leta 1996 sprejeli isti zakon o financiranju zasebnega šolstva, kot ga vlada sprejema danes, na novo osvetljuje šolsko problematiko, vendar pot sprejemanja nove zakonodaje ostaja trnova. 22 Sprenevedanje Rine Klinar Prva nadzornica Soda v času, ko je sklad prodal deleže tisoč podjetij, se danes ne spomni, koliko časa je bil eden vodilnih Tone Rop niti kako je sploh prišla v nadzorni svet. Kako bi se potem spomnila raznih dogovorov o prodajah pod mizo? Ker vaš avto ni igrača Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. 100 % ZAVAROVANJE ZA 45 % CENE Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzročeni prometni nesreči v tekočem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa. Brez točk! Če se vam zgodi, da naberete najvišje število izrečenih kazenskih točk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vamz zavarovanjem Brez točk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Pravna zaščita vozniškega dovoljenja in 24-urna pomoč na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplačila zagotovite pravno zaščito vozniškega dovoljenja in 24-urno pomoč na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu! www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 GLOSA/HUMOR Jeklo in med Aleksander Škorc Strahoma sem zrl v zaslon, kajti priča naj bi bil mesarjenju, kakršnega svet še ni videl. Prihodnja predsednika naj bi se spopadla na srp, kladivo in na roj pobesnelih čebel. Vsi so podžigali, napovedovali in zahtevali kri, zgodila pa se je uspavanka in vsi so bili silno razočarani. Ne vem sicer zakaj, kot da je kaj narobe, če hočeta biti predsednika miroljubna, četudi v resnici morda nista. Miroljuben je bil tudi Bučar. S prijateljem Pirjevcem je predstavil knjigo, s katero naj bi objektivno osvetlil naše stoletne zablode. Knjiga menda zelo nepristransko govori o tem, da so OF in komunisti edini zaslužni za našo državo. In ker je knjiga tako nepristranska, notri zanesljivo tudi piše, da je bila OZNA zločinska organizacija, namenjena uničevanju lastnih državljanov, njeni oficirji pa so morali biti partiji fanatično lojalni in imeti prav posebne značajske "kvalitete". Kako? Da je bil Bučar oficir Ozne? Ne! Kdo bi si mislil! Pa tako prijazen dedek je videti. No ja, če ta človek česa ne bi smel izreči, so to prav gotovo besede o njegovi nepristranosti. Varuhinja ČT je tudi stopila na pot mirolju-bja. V družbi leve političarke je podprla potrebo po zakonu o sovražnem govoru. Hm. Nekoč je izjavila, da bo delovala predvsem v korist otrok. Človek bi torej pričakoval, da bo neusmiljeno lobirala za zakonodajo, ki bo omogočila učinkovito preprečevanje kakršnega koli nasilja v družini in kaznovanje povzročiteljev le-tega, ne pa da se sa-movšečno razkazuje ob predlogu prozorni in groteskni levičarski propagandi namenjenega zakona. V "gnilih" ZDA imajo zelo zanimive zakone, ki bi varuhinji morali biti resnično blizu.Tam ti zanemarjenega otroka neusmiljeno odvzamejo in mož, ki pretepe ženo, nemudoma konča za zapahi. Neverjetno. V tistih ZDA, kjer so božje zapovedi vrednota in kjer nihče ne zalezuje vernikov. Tam, kjer se spoštuje zasebna lastnina in se ljudje ne kadrujejo po lojalnosti. Tam, kjer komunisti ne morejo do oblasti in jim gre ta država prav zato še posebno na živce. Pa saj sploh ne gre za zakone, gre za družbeno klimo, ki jo je desetletja namerno ustvarjala komunistična oblast. Klimo, kjer je bilo dopuščeno marsikatero nasilje razen tistega, ki je bilo usmerjeno proti oblasti. In zakaj naj bi to počeli? Če hoče nasilen, pokvarjen, zločinski oblastnik opravičiti svoje grehe, lahko to stori le tako, da dovoli grešiti tudi ljudstvu. Škoda, da ČTtega noče pa tudi ne zmore doumeti. H-umor »Trgovina z orožjem je v strukturnem smislu isto kot povojni poboji.« (Filozofinja Spomenka Hribar želi biti znova Antigona, čeprav tu in tam izbira precej neposrečene primerjave.) »Če bi bil gospod s takratnimi oblastniki tako prijazen, kot je s sedanjimi, bi mu šlo gotovo že takrat veliko lepše. Ker pa se tega zaradi svojih prepričanj, kakršna so že bila, ni hotel iti, jo je pač dobil po prstih.« (Leopold Knez je prepričan, da je imela komunistična oblast zelo tehten razlog, da je zaprla pisatelja Draga Jančarja.) »Slovenska levica je po mojem mnenju preveč konservativna, slovenska desnica pa naravnost nazadnjaška.« (Sociolog Veljko Rus še vedno ni našel napredne politične opcije.) »Glasoval sem za najboljšega predsednika.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je končno priznal, da je nekdo vendarle boljši od njega.) »Življenje teče dalje, Lojze Peterle pa dela s funkcijo ali brez nje.« (Poraženi predsedniški kandidat Lojze Peterle kljub porazu ne počiva.) »Ne glede na osebne strokovne in druge kvalitete ali nekvalitete štirih danes predlaganih kandidatov, od katerih poznam le delo dveh, predsednik Drnovšek s tem predlogom treh višjih in le enega vrhovnega sodnika izkazuje popolno nerazumevanje sodnega sistema in vloge sodišč pri nas, vloge vrhovnega in ustavnega sodišča pa še posebej.« (Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic meni, da je že skrajni čas, da se dosedanji predsednik države Janez Drnovšek poslovi. Očitno bo moral nove kandidate predlagati kar novi predsednik, doktor pravnih znanosti Danilo Tiirk.) »Če bi volivci imeli na voljo še en kvadratek, ki bi dejal 'nisem za nobenega od kandidatov', bi bilo teh odgovorov največ.« (Predsedniški kandidat Zmago pl. Jelinčič je prepričan, da so bile glasovnice v drugem krogu pomanjkljivo natisnjene.) »Njenega vtikanja v gospodarstvo, zamenjave direktorjev, tudi direktorja Merca-torja, inflacije in ne nazadnje odnos do glavnega mesta, ko so Ljubljani vzeli 6 milijonov evrov zgolj zato, ker nima pravega župana, ljudje niso mogli sprejeti in mi, ki smo prikrajšani za pločnike in kanalizacijo, ne moremo voliti za predsednika človeka, kije del te vladne koalicije.« (Ljubljanski župan Zoran Jankovič je na dan volitev znova udaril z vsemi topovi.) »Lojze Peterle jo ima očitno še vedno v torbi.« (Kolumnist Vlado Miheljak meni, da je eden od predsedniških kandidatov nekje pozabil glavo.) »Jankovič že lahko vidi v Ljubljani mešanico Dunaja in Barcelone, a s svojimi posegi v občutljiv urbani ekosistem prej gradi nekaj med Riom in Joburgom.« (Publicist Dejan Kovač ni ravno prepričan, ali sedanji ljubljanski župan ve, kaj dela.) 6 Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 ZGODBE Za višjo gledanost tudi klanje Na komercialni televiziji so v želji po višji gledanosti v svojem resničnostnem šovu zaklali prašiča, in sicer tako, da so ga udeleženke šova vlekle k mesarju, ta pa ga je nato proti vsem predpisom, ki določajo usmrtitev živali, zaklal. Nesrečno žival, ki je pri tem glasno krulila, so ubili brez humanega uspavanja oziroma poprejšnjega omamljenja s pištolo, kar naj bi bilo tudi kaznivo dejanje. Šokantno je tudi to, da so se udeleženke šova pri tem celo smejale, 'gospodar' Marijan pa je, kot je razvidno s spletnih strani 24ur.com, vpil, da tisti, ki ne bodo sodelovali pri klanju, ne bodo smeh jesti mesa. Vse to je povzročilo veliko zgražanja v javnosti. Vodstvo POP TV z generalnim direktorjem Pro plusa in tajkunom Marijanom Juren-cem naj bi bilo to, da se v televizijskem šovu ubije živo bitje, dovolilo zaradi večje gledanosti, saj to od njih zahtevajo ameriški lastniki. Večja gledanost jim namreč prinaša večji dobiček. Gledalci, ki so klanje spremljali prek Vodstvo komercialne hiše ne Izbira sredstev. zaslonov, so prepričani, da se kaj takega v televizijsko civilizirani Evropi ne bi zgodilo, če pa bi do tega vseeno prišlo, bi moral direktor TV zaradi pritiska javnosti nemudoma odstopiti. Javnost zdaj pričakuje, da bo večina ustvarjalcev televizijskega programa na POP T V in Kanalu A najmanj protestirala zoper tovrstno necivilizirano televizijsko ponudbo in zahtevala, da se oddaja umakne, ah jo vsaj bojkotirala. V. K. Modrost tedna »Dokler bodo v tej deželi živele vrednote slovenske pomladi in z njimi veselo sprenevedanje nekdanjih nasprotnikov ali skeptikov osamosvojitve, ki danes vendarle javno priznavajo pozitivno vrednost temeljne odločitve naroda za samostojnost, se je mogoče življenja v tej prelepi in srečni domovini kljub vsemu radostiti. Štela bodo le dejanja.« (Pesnik in igralec Tone Kuntner) »In če je beseda o škofu Hrenu: prav tako ne potrebuje rehabilitacije. Če ga hočemo videti v celovitosti njegovega delovanja, mu gre spoštovanje, ki ga zasluži velik mož slovenske zgodovine. Morda bomo nekoč le prerasli ubogo ozkost, ki ne bo zgolj iskala negativnosti in obsojala; morda se bomo le začeli veseliti vseh, ki so po najboljših močeh soustvarjali našo samobitnost in brez katerih si ni mogoče zamišljati naše prihodnosti.« (Zgodovinar dr. Metod Benedik) Že dogovorjeno bi spremenili Cariniki naj bi 26. novembra stavkah, če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam, da se ustrezno vrednotijo pooblaščene urade osebe. Gregor Virant, minister za javno upravo, je to odločitev vodstva sindikata označil za neumestno, neutemeljeno in nelogično. »Smo sredi pogajanj, računam, da do te stavke ne bo prišlo. Tudi če bo, morajo cariniki po zakonu o carinski službi opravljati vse glavne funkcije, ki so potrebne za normalno delovanje države,« je dejal minister. Kot še pravi, v zahteve v nobenem primeru ne bodo privolili, ker bi bilo to do davkoplačevalcev neodgovorno. »Carinik je danes uvrščen v 19. plačni razred, vlada je predlagala 21. plačni razred in tega je sprejel tudi sindikat javnega sektorja. Sedaj zahtevajo več in v to ne bomo privolili,« je dodal minister. Če bi se to zgodilo, bi bila porušena vsa že dogovorjena razmerja v plačnem sistemu za javni sektor. V. K. 13 asi ijjj Cariniki želijo več. Pirova zmaga v Kranju Volilna nedelja je prinesla tudi odločitev občanov Kranja, da se osrednje gorenjsko odlagališče odpadkov umesti na območje obstoječega v Tenetišah. Še ena od zgodb z dolgo brado je tako dobila nov zagon, vendar je pri tem treba dodati, da visoka podpora predlogu kranjske občine ni tako čista. 85 odstotkov volivcev, ki so glasovali za predlog, namreč prihaja iz krajev, ki jih problematika ne zadeva neposredno. Krajani Mlake in Tenetiš, ki so še nedavno s protestnimi zborovanji poskušali preprečiti nadaljnjo obratovanje odlagališča, pa so predlogu enotno nasprotovali. »To je na žalost protiustavni referendum, saj je na njem večina odločala o manjšini in bo na račun manjšine bolje živela,« je dejala članica civilne pobude Mlake in Tenetiš Marjeta Terčelj in dodala, naj bo odlagališče na območju, kjer je največ ljudi glasovalo za. Civilna pobuda napoveduje, da bo svoja prizadevanja proti podaljšanju obratovanja tamkajšnjega odlagališča nadaljevala. Menijo namreč, da s tem uresničujejo samo svojo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja. Kranjska komunala v času protestov odpadke še petih občin v okolici Kranja začasno vozi na odlagališče v Kovorju. P. A. Regijsko odlagališče v Tenetišah Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 DOGODKI Zmaga neodvisnega novinarstva Vrhovno sodišče RS je pretekli teden odločilo, da je odgovorni urednik Večera Tomaž Rane upravičen do odškodnine v tožbi zoper državo, ker je policija leta 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na njegov mobilni telefon. Rane odločitev sodišča komentira z besedami, da je »zmagala resnica«, sodba pa je pomembno sporočilo državi, naj nikdar ne posega nezakonito v poklicne in osebnostne pravice novinarjev ter drugih državljanov in tako zlorablja policijska pooblastila. Pri tem opozarja, da je šlo kar za trikratno zlorabo. Pojasnjuje, da so ga nadzirali neupravičeno in nezakonito, tretja zloraba pa je zloraba preiskovalnega sodnika, ki je izdal odredbo za nazaj. »Sploh pa je sramota za državo, da je nadzirala novinarja, ki je poročal o resnici, in sicer da na mejnem prehodu Vič-Holmec med osamosvojitveno vojno leta 1991 ni bilo vojnih hudodelstev ali ropanja.« Rane upa, da bo sodba pripomogla k dvigu demokratičnih standardov v Sloveniji. Spomnimo, da je Rane konec leta 1998 in v začetku leta 1999 pripravil vrsto prispevkov o aferi Vič-Holmec. Ker je ob tem javno izrekel, kdo z ministrstva za notranje zadeve naj bi bil vpleten v afero, so ga kriminalisti osumili izdaje uradne skrivnosti in si, da bi ugotovili, od kod dobiva in- Nekdanji kriminalist Drago Kos je prekršil zakon. formacije, pridobili tudi spisek njegovih telefonskih pogovorov. Po nekaterih podatkih so z notranjimi postopki v policiji ugotovili, da obstaja sum, da sta kriminalista Drago Kos in Roman Prah podatke pridobila nezakonito. Vendar je bila kazenska ovadba zoper kriminalista kasneje zavržena, Rane pa je zoper državo sprožil civilni postopek. Okrožno sodišče v Ljubljani je presodilo v prid Ranča, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v vnovično sojenje. Vnovična razsodba je bila enaka prvi. Višje sodišče je sodbo spremenilo v Rančevo škodo, vrhovno sodišče pa je to odločitev zdaj spremenilo v Rančevo korist, kar pomeni, da je sodba dokončna. Ranču je priznana odškodnina v višini, kot mu jo je prvostopenjsko sodišče priznalo že pred leti, to je 2.921 evrov z obrestmi. Odločitev vrhovnega sodišča so komentirali tudi v poslanski skupini SDS, kjer pričakujejo, da bo Drago Kos odstopil z mesta predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Ob tem so spomnili, da je okrožni državni tožilec Gorazd Fišer, ki je zavrgel kazensko ovadbo zoper Kosa, osem mesecev zadrževal dokumentacijo, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in tožilec Gorazd Fišer pa sta ščitila kršitve ustavnih in človekovih pravic, s tem ko sta preprečila kazenski pregon. Za konec dodajmo, da Kos zaradi tega kljub zahtevam ne namerava odstopiti in da se je, potem ko je bil razrešen s položaja na ministrstvu za notranje zadeve, potegoval celo za mesto okrožnega državnega tožilca. V. K. Vajgl in Bohinc na zaslišanju Nekdanja ministra iz Ropove vlade, notranji minister Rado Bohinc in zunanji minister Ivo Vajgl, sta v torek, 13. novembra, pred parlamentarno komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pojasnjevala okoliščine v zvezi z navedbami nekdanjega premierja Antona Ropa o tem, naj bi se bil Janez Janša in Ivo Sanader leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Oba ministra sta bila na zaslišanje povabljena na predlog poslanske skupine SDS, komisiji pa naj bi pojasnila, ali sta bila obveščena o domnevnem dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu. Zakon o Sovi namreč določa, da mora direktor Sove o vsebini prisluhov obvestiti pristojne ministre, če vsebina sodi pod njihov resor. Zaslišanja bi se moral udeležiti tudi nekdanji namestnik direktorja Sove Boštjan Šefic, vendar se je zaradi potovanja v tujino opravičil, kar je izzvalo obžalovanje poslancev LDS. Po mnenju poslanca Rudolfa Mogeta bi prav Šefic lahko pripomogel k razrešitvi nejasnosti v zvezi z Ropovimi izjavami. Šefica naj bi predvidoma zaslišali po 20. novembru, najkasneje pa do 30. novembra. Najverjetneje pa niti nova zaslišanja ne bodo potrdila Ropovih navedb. Videti je tudi, da je afera Sova opoziciji postala odveč. G. B. Nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl Barbara Brezigar Pomembne novosti Vrhovno državno tožilstvo je predstavilo projekt ustanovitve in začetek delovanja specializiranega oddelka, ki bo obravnaval sume kaznivih dejanj, ki jih bodo storile osebe s policijskimi pooblastili. Oddelek bo povsem ločen od policije in vojske, s čimer želijo odpraviti vsakršen dvom o preiskavi kaznivih dejanj pri osebah s policijskimi pooblastili. Oddelek je začel z delom v začetku novembra in do preteklega tedna prejel štiri zadeve. Na oddelku, ki ima prostore na Puharjevi ulici v Ljubljani, v skladu s spremenjeno zakonodajo deluje devet policistov, ki so zaposleni na vrhovnem državnem tožilstvu, pomagata pa jima dve državni tožilH. Preiskovali bodo sume kaznivih dejanj pri vseh osebah, ki imajo policijska pooblastila (policisti, vojaški policisti in uslužbenci vojaške varnostno-obve-ščevalne službe). Projekt, pri katerem sodelujejo ministrstva za notranje zadeve, za pravosodje in za obrambo, je zelo pomemben za slovenski pravni red, hkrati pa tudi za tožilstvo. Pomeni zelo veliko spremembo v kazenskem postopku, saj v njem prvič delujejo policisti in državni tožilci skupaj. To pomeni, da sta se prvič združili vlogi odkrivanja kaznivih dejanj in pregona, kar je zelo pomembno. Dodajmo, da je bilo v policiji lani 362 sumov kaznivih dejanj, od tega je bila v 80 primerih podana kazenska ovadba, kar pomeni, da je ustanovitev takšnega oddelka več kot upravičena. V. K. Demokracija • 46/xn ■ 15. november 2007 V SREDIŠČU Uspešen obisk na Kitajskem Petra Janša, foto:Tina Kosec/BOBO V znamenju obletnice Ne glede na to, da so v Sloveniji v istem času potekale predsedniške volitve, je bilo zanimanje za obisk slovenskega predsednika vlade Janeza Janše na Kitajskem, ki sta ga spremljala zunanji in gospodarski minister, ministrica za zdravje in močna gospodarska delegacija, izjemno veliko. Tokratni štiridnevni obisk v Ljudski republiki Kitajski je zaznamovala 15. obletnica vzpostavitve diplomatskih stikov med državama in je sodila v nadaljevanje stalnega dvostranskega dialoga, saj so med državama že bili sklenjeni nekateri dvostranski sporazumi s področja gospodarstva, kulture, znanosti, tehnologije in izobraževanja. Politični Viti Prvi del obiska je bil politične narave. Premier-ja Janšo je tako v četrtek z vojaškimi častmi v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu sprejel kitajski premier Wen Jiabao. Sogovornika sta največ pozornosti posvetila dvostranskemu sodelovanju s poudarkom na gospodarstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko v luči priprav na vrh EU-Kitajska, ki bo 28. novembra v Pekingu, ter v luči slovenskega predsedovanja EU vprvi polovici prihodnjega leta. Ppremier Janša je kitajske sogovornike seznanil s slovenskimi prioritetami med predsedovanjem in izmenjal poglede na nekatere ključne zunanjepolitične teme, ki bodo odprte v tem času, še posebej vprašanje prihodnjega statusa Kosova in razmere na Zahodnem Balkanu. Kitajsko stran so prosili tudi za podporo slovenski kandidaturi za nestalno članico v varnostnem svetu ZN v obdobju 2012-20x3. Slovenski in kitajski premier sta izpostavila tudi vprašanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga imata v trgovini s Kitajsko tako Slovenija kot EU. Blagovna menjava med državama je lani znašala 299,3 milijona evrov, kar je za 28,4 odstotka več kot leto prej, skupaj s posebnima upravnima območjema Hongkongom in Macaom pa 335,7 milijona evrov. Slovenska in kitajska stran sta podpisali tudi pet sporazumov na področju obrambe, kulture, znanosti in gospodarstva. V petek dopoldne se je premier Janša udeležil slovensko-kitajske poslovne konference v kitajski gospodarski zbornici, ki se je je udeležilo več kot 150 slovenskih in kitajskih gospodarstvenikov in poslovnežev, popoldne pa se je sešel še s predsednikom države Hu Jintaom in predsednikom stalnega komiteja vsekitajskega ljudskega kongresa Wu Bangguom. Kitajski predsednik je slovenskim sogovornikom predstavil pogled na razvoj Kitajske v zadnjem obdobju in načrte za prihodnost, ki jih je kitajska komunistična partija sprejela na nedavnem kongresu. Premierja Janšo je zelo pozitivno presenetil realističen pogled na probleme, s katerimi se sooča Kitajska, ki ima na eni strani visoko gospodarsko rast, na drugi pa se povečujejo socialne razlike ter razlike med razvitimi in nerazvitimi deli države. Janša in Hu Jintao sta prav tako veliko pozornosti posvetila že prej omenjeni temi o vrhu EU-Kitajska ter predsedovanju Slovenije EU, kitajski sogovorniki pa so slovensko stran seznanili s prizadevanji, ki jih Kitajska vlaga v zmanjšanje onesnaževanja in za povečanje deleža obnovljivih energetskih virov. Slovenska delegacija je na Kitajskem podpisala štiri meddržavne sporazume. Slovenija je velik potencial za kitajska podjetja in pomembna evropska vstopna točka za njih. Gospodarska nota obiska v drugem delu svojega uradnega obiska na Kitajskem je premier Janez Janša skupaj s 55 predstavniki slovenskih podjetij in različnih gospodarskih institucij prispel v Šanghaj, ki velja za zibelko in gonilno silo gospodarskega razvoja Kitajske in kamor gravitira večina slovenskih podjetij tako z investicijskimi vložki kakor tudi s trgovinskimi predstavništvi. Ta čas je na Kitajskem okrog 30 slovenskih predstavništev in podjetij, zaposlujejo pa preko 40 tujih in 1.600 kitajskih delavcev. Najprej sije slovenska delegacija ogledala tovarno družbe Iskra Avtoelektrika v bližini Šan-ghaja, nato pa je predsednik vlade Janez Janša slovesno odprl predstavništvo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti). Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v priložnostnem govoru izrazil pričakovanje, da bo imelo delovanje predstavništva Japtija pozitivne učinke, predvsem na področju iskanja novih slovenskih izvoznikov, izhodnih vlagateljev in skupnih slovensko-kitajskih vlaganj, kar bo po njegovem mnenju dodatno pripomoglo k uravnoteženju blagovne menjave med državama, ki je zdaj močno v prid Kitajske. Predstavništvo v Šanghaju je tako že peto predstavništvo slovenskega gospodarstva v tujini. Pred odhodom v domovino se je predsednik vlade Janez Janša sešel še z županom Šanghaj a Han Zhengom. Govorila sta tudi o sodelovanju Slovenije na svetovni razstavi Expo, ki bo leta 2010 v Šanghaju. H3 Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 POGLEDI Doktor politkomisar Gašper Blažič Nestrpnost in sovražni govor so že nekaj časa besede, ki jih nekateri velikokrat omenjajo. Tudi po nepotrebnem. Težko je sicer reči, s kakšnimi motivi je poslanka iz vrst stranke Zares Majda Sirca varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik predstavila predlog za spremembo kazenskega zakonika, in sicer v delu, ki se nanaša na sovražni govor in nestrpnost. Omenjeni predlog naj bi bil nastal na podlagi pripomb prejšnjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ki pa je - roko na srce - precej selektivno obravnaval primere sovražnega govora. Nobenega dvoma ni, da je pojem sovražni govor še vedno precej zlorabljen, saj ga predvsem sedanja opozicija in nekatere nevladne organizacije z levičarsko usmeritvijo precej zlorabljajo tudi za potrebe kulturnega boja. Pogosto namreč iščejo sovražni govor tam, kjer ga ni, ne vidijo pa ga tam, kjer dejansko obstaja. Takšno prakso je gojil Matjaž Hanžek, ki je, ob tem ko je branil obrobne skupine (kar mu ne sicer moremo šteti v slabo), ves čas omalovaževal sovražni govor, naperjen proti Katoliški cerkvi. Po njegovo naj bi bila Cerkev sama kriva za sovražni govor. Vse to zelo spominja na tragično zgodbo o smrti lana Masaryka, ki so ga leta 1948 porinili skozi okno, nato pa razglasili, da je naredil samomor. Kako je v praksi videti sovražni govor, smo lahko videli v zadnjem času, ko so branilci mita o NOB zaradi razveljavitve obsodbe škofa Rožmana znova zagnali vik in krik in začeli novo križarsko vojno proti svojim razrednim sovražnikom oz. »zagovornikom kolabo-racije«, kot jih sami imenujejo. Takšen primer je daljši članek, ki je bil objavljen v soboto, 2. novembra, v enem od slovenskih časnikov in ga je avtor dr. Ljubo Bavcon pomenljivo naslovil »Zgodovinskih dejstev ni mogoče spremeniti«. Seveda je profesor kazenskega prava (sic!) v svojem verbalnem obračunavanju z drugače mislečimi zamolčal temeljno zgodovinsko dejstvo, to je komunistično revolucijo. Še več, po njegovo med letoma 1941 in 1945 sploh ni bilo državljanske vojne, pač pa le boj med partizani na eni strani ter okupatorjem in »izdajalci« na drugi. Skratka, primer prispevka, ki se ga ne bi sramoval noben komunistični politkomisar, saj znova obuja stalinistični diskurz nestrpnosti. Vprašanje pa je, ali je sedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik zmožna prepoznati takšne primere sovražnega govora, če si je njen predhodnik zatiskal oči pred njimi. Ne nazadnje bo morda sprememba kazenskega zakonika marsikaj spremenila na bolje, saj odslej niti »svete krave« ne bodo več varne pred kazenskim pregonom. Evropski značaj Peter Avsenik Evropski parlament je potrdil širitev schengenskih meja, do katere bo prišlo malo pred novim letom. Na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v Stras-bourgu so po pričakovanjih potrdili širitev schengenske-ga območja, v katerega bo po novem vključena tudi naša država. Dokončen datum širitve bo sprejet na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v začetku decembra, po napovedih portugalskega predsedstva EU pa bo do širitve prišlo v noči na 22. december. Ob tem je Portugalska tudi sporočila, da bo ena osrednjih slovesnosti ob širitvi schengenskega območja na sloven-sko-italijanskem mejnem prehodu Škofije. Potrditev schengenske širitve Sveta EU za pravosodje je tako le še formalnost. Slovenija je svoje delo na tem področju opravila vzorno. Skoraj vse evalvacije vzpostavljanja fizičnega varovanja meje in tehničnih meril so bile za Slovenijo ugodne, problematična je bila le zračna meja, saj brniško letališče ni omogočalo fizičnega ločevanja potnikov iz schengna in tistih zunaj njegovih meja, a se je z letošnjim odprtjem novega potniškega terminala na Brniku tudi to uredilo. Pravzaprav so se večje težave pojavljale na širši, evropski ravni, in sicer z vzpostavljanjem sistema varovanja meje SIS II. Zaradi slednjega se je širitev za nekaj mesecev zavlekla, nazadnje pa je bil glede tehničnega varovanja meje sprejet predlog portugalskega predsedstva oziroma nekoliko manj zahteven sistem SIS I. Luksemburško mestece Schengen bo tako v kratkem tudi za Slovenijo postalo sinonim čedalje večje povezanosti Evropske unije. Čeprav je Slovenija obveznost izvajanja schengenskega pravnega reda prevzela že z vstopom v EU, je dokončni odpravi nadzora na notranjih mejah mogoče pripisati več kot le formalni pomen, in to ne le na državni, ampak tudi na evropski ravni. Zlasti mejne države bodo nosile precejšnjo odgovornost za zagotavljanje varnosti pred terorizmom in za preganjanje organiziranega kriminala, kar je ob prostem prehodu meja ena glavnih nalog schengna (to bo seveda mogoče doseči zlasti s koordiniranim delovanjem policij - njihovo medsebojno sodelovanje bo ob odprtih mejah lahko še učinkovitejše). Na drugi strani pa prost mejni prehod novim članicam daje jasen signal evropskega zaupanja ne le v sposobnost varovanja meja, ampak tudi v evropski značaj posameznih držav. Zagotovo pa pomeni tudi večjo medsebojno povezanost državljanov evropskih držav, kar je zanje v smislu pripadnost ideji združene Evrope izjemnega pomena. 10 Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 KOLUMNA Nesprejemljivo ravnanje Dr. Edi Gobec Ob razkritju študentskega poročanja profesorju, ki predava na osrednji slovenski univerzi v prestolnici Slovenije, o domnevni "politiki" pri cerkvenih obredih v slovenskih katoliških cerkvah. Komentiral bom afero, ki odmeva tudi pri nas, pri Slovencih, ki živimo vClevelanduindrugod v Združenih državah Amerike. Z zanimanjem sem v raznih listih bral poročila in polemike o "raziskovalnih nalogah", ki jih je tik pred volitvami (!) svojim študentom predpisal podpredsednik Socialnih demokratov in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič. Študentje naj bi se (podobno kot nekoč Udba) udeleževali raznih verskih obredov in potem v svojih nalogah poročali o morebitnih prekrških duhovnikov, če bi le-ti v svetiščih ali tudi zunaj njih kakor koli "zlorabljali" svoj položaj v podporo raznih (veri ali pomladnim strankam naklonjenih) politikov. Zdi se, da gre za vnaprejšnje profiliranje in stigmatiziranje duhovnikov kot osumljencev, ki bi se verjetno utegnili pregrešiti zoper ločitev Cerkve in države, čeprav seveda levica ni podobno raziskovana in nadzorovana, kadar s svojimi neprestanimi izjavami proti Bogu ali določenim verskim naukom in skupnostim stopa s svetnega na versko področje. Ker sem nekaj desetletij poučeval sociologijo, socialno psihologijo in kulturno antropologijo na več ameriških univerzah, kot gost pa tudi v Kanadi in na Islandiji, bo morda koga zanimal "naš" pristop. Naj se tu omejim le na primere, ko je kak moj študent želel opazovati, raziskovati in primerjati verske obrede, obnašanje in odnose vernikov ter obrednih voditeljev (katoliških duhovnikov, protestantskih ministrov, judovskih rabinov ali binkostnih in drugih "pridigarjev" itd.). Najprej sva se s študentom sporazumela, da se mora o svoji nalogi prej pogovoriti s predstavnikom verske skupnosti in dobiti za svoje raziskovanje njegovo soglasje oziroma dovoljenje in morebitne napotke, pogoje ali pojasnila. Moral je upoštevati predpise glede obnašanja v tistem svetišču ali molilnici (biti primerno oblečen, se spoštljivo in nemoteče obnašati itd.). V nalogi je potem opisal svoj metodološki pristop ter potek in izsledke svojih opazovanj, raziskovanj in Zdi se, da gre za vnaprejšnje profiliranje in stigmatiziranje duhovnikov kot osumljencev. primerjav. Dodal je po možnosti tudi primerne odlomke iz strokovne literature in sklenil nalogo z omembo morebitnih vrzeli, kjer bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje. Skratka, vsak študent je raziskoval olikano in legitimno (s privolitvijo predstavnikov svetišč ali molilnic). Raziskovanja se je lotil zaradi svojega zanimanja za snov in z odprtostjo do predmeta raziskovanja, kolikor največ mogoče brez stereotipov ali predsodkov (predavateljevih, fakultetnih, "ljudskih", medijskih ali svojih). Poleg predavatelja je navadno dobil kopijo raziskovalne naloge skupaj z zahvalo tudi verski "gostitelj". In vsak je seveda lahko prispeval svoja vprašanja, vtise, pripombe in dopolnila, predavatelj pa nazadnje še oceno. Ne poznam niti enega primera zlorabe ali polemike. Upam, da so take raziskovalne naloge prinesle vsaj skromen delež k bolj objektivnemu pogledu na raziskovano področje in s tem tudi k večjemu razumevanju verskih obredov, naukov, prepričanj in čustev ter tako tudi k prerpotrebni večji strpnosti in medsebojnemu spoštovanju. Seveda mora študent vedno prvestveno raziskovati zase, za svoje znanje in svojo osebno rast, nikdar pa za potrebe strankarske ali idelološke politike ali svojega profesorja. Slednji bi mu moral kot strokovnjak in vzgojitelj po svojih najboljših močeh pomagati pri iskanju resnice, objektivnosti in strpnosti ter k utrjevanju tistega poštenja, o katerem je tako spodbudno pisal duhovnik in eden najplodnejših slovenskih socialnih znanstvenikov, moj občasni sodelavec in do smrti zvesti prijatelj, akademik dr. Anton Trstenjak. Takšne človeške znančilnosti so gotovo tudi med najpomembnejšimi pogoji za resnično sproščeno demokracijo in prvi pogoj za neoporečne volitve in izbiro res sposobnih, demokratičnih in poštenih politikov. (Dr. Edi Gobec, zaslužni profesor sociologije, KSU, ZDA) Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 11 POLITIKA Danilo Tiirk prepričljivo zmagal Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Na Martinovo nedeljo 11. septembra je postalo dokončno jasno, kdo bo vodil državo v prihodnjih petih letih. Zmaga je pripadla Danilu Turku, ki je prepričljivo in z velikim naskokom premagal svojega tekmeca Lojzeta Peterleta. Ob 19. uri, ko so se zaprla volišča po vsej državi, sta TV Slovenija in POP TV v svojih informativnih oddajah sporočili prve neuradne izide t. i. vzporednih volitev, ki sta jih izvajali agenciji Valicon in Mediana. Po podatkih agencije Valicon je Tiirk prejel 69,2 odstotka glasov, Peterle pa 30,8. Podobno je izmerila tudi Mediana - po njenih podatkih je Turka podprlo 69,9 odstotka volivcev, medtem ko je Peterleta podprlo 30,1 odstotka volivcev. Podatki vzporednih volitev se ne razlikujejo veliko od do zdaj znanih neuradnih izidov, kot jih je zabeležila Državna vo- lilna komisija. Po podatkih 12. novembra je namreč Tiirk prejel 68,26, Peterle pa 31,74 odstotka glasov. Vzporedno z drugim krogom predsedniških volitev je potekal tudi referendum o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav. Tudi izid referenduma je bil v prid opo- ziciji, saj je zakon na referendumu padel. Zanj je glasovalo le 28,79 odstotka volivcev, ki so prišli na volišča. Sicer pa je bil drugi krog predsedniških volitev v znamenju precej nizke volilne udeležbe. Usodna povezava? Takoj po 19. uri, ko je bilo že jasno, da je PREDSEDNIŠKE VOLITVE ^ POLITIKA Tiirk zmagal tako rekoč z »ustavno« večino (dobil je namreč več kot dve tretjini glasov tistih, ki so prišli na volišča), so sledile prve izjave in komentarji volilnih izidov. V Opera baru, kjer je volilne izide pričakal Lojze Peterle s prijatelji - med redkimi političnimi osebnostmi je bilo videti predsednika NSi Andreja Bajuka, predsednika SLS Janeza Podobnika, poslanca NSi Janeza Drobnica, podpredsednika SDS Milana Zvera in poslanca SDS Franca Pukšiča -, je bilo ozračje kljub Peterletovemu porazu dokaj spodbudno, medtem ko so pri Turku bučno proslavljali z ognjemetom. Peterle jc takoj po razglasitvi prvih neuradnih izidov prek medijev čestital Turku za zmago in ocenil razloge za svoj poraz. Po njegovem mnenju je k temu veliko pripomogla polarizacija pa tudi gospodarsko-politični kontekst, visoka inflacija, ki je vrgla temno senco na vlado, čeprav ima vlada, kot je dejal Peterle, v resnici zelo majhen vpliv na inflacijo. Po Peterletovem mnenju naj bi bil visok poraz predvsem posledica dejstva, da so ga v javnosti predstavljali kot vladnega kandidata, škodoval naj bi mu bil tudi referendum o lastninjenju Zavarovalnice Triglav. Sicer pa je po lastnih besedah dal vse od sebe, kampanja ni bila napačno zastavljena, zato je pričakoval več. »Ne bi rad dajal generalne ocene o delu vlade, gotovo je na mnogih področjih zelo uspešna, tudi gospodarska rast se napoveduje za naslednja leta,« pravi Peterle, ki meni, da bo ta izid dal misliti tako levici kot desnici in ga bo treba vzeti zelo zares. Če bi še enkrat ponovil volilno kampanjo, je ne bi bistveno spremenil. Po njegovih ocenah se je večina vprašanj v njej nanašala na preteklost, pogrešal pa je poglobljene razprave o letu 2025: »Ko je nastopila polarizacija, mogoče nisem našel najboljših odgovorov na to.« Zavrnil je tezo, da je prezgodaj začel s kampanjo, češ da se v ZDA kampanja začne že dve leti pred volitvami. Na vprašanje, zakaj se kljub distanciranju od preteklosti ni mogel izogniti polemiki o tem, kakšno vlogo je kdo imel pri osamosvojitvi, je Peterle dejal, da je poudaril odnos do preteklosti, odklonil pa je tisti odnos, ki polarizira. Dejal je tudi, da so bile razlike med kandidatoma jasno predstavljene, vendar ne v zaslugarskem, ampak v resnicoljubnem smislu. »Če osamosvojitev v tej državi ne bo več kriterij, potem se za to državo bojim,« pravi Peterle. Poraz samostojne Slovenije? Poraz Lojzeta Peterleta je povzročil kar nekaj slabe volje med podporniki pomladnih strank, saj so se nadejali tesnega izida, podobno kot pred petimi leti, ko se je Barbara Brezigar v končnem Zmagovalec volitev Danilo Tiirk in poraženec Lojze Peterle Pričakoval drugačen rezultat Podpredsednik SDS Milan Zver, minister za šolstvo in šport, je dogajanje v zvezi s predsedniškimi volitvami komentiral z besedami, da ni pričakoval tako suverene zmage Danila Turka. »Tur ko ve zmage nisem pričakoval glede na to, da je kampanja pred drugim krogom volitev potekala zlasti v tem, kdo ima večje zasluge za osamosvojitev in demokracijo Slovenije,« je prepričan Zver, ki meni, da je bil Lojze Peterle dober kandidat in da je bil prepričan, da bo bolje unovčil prednost, ki jo je imel kot eden od akterjev slovenske državnosti. Zavrnil pa je tezo, naj bi bil rezultat predsedniških volitev nezaupnica vladi: »Te volitve nimajo neposrednega vpliva na parlamentarne volitve; prvič zaradi velike časovne distance, drugič pa zaradi tega, ker je filozofija izbora predsednika nekaj drugega, kot kadar gre za to, kdo bo oblikoval vlado na podlagi državnozborskih rezultatov.« Zver tudi ne verjame, da je Peterletu škodovalo poistovetenje z vladno koalicijo. Po njegovem mnenju volitve za vlado ne bodo imele dolgoročnih posledic. Vzroke za Peterletov poraz bo pokazala šele temeljita analiza, za poraz pa so odgovorni vsi, ki so Peterleta podpirali. Glede izida referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic pa Zver meni, da je vlada slabo pojasnjevala posledice, če bi zakon na referendumu padel. S tem je izgubljeno eno leto za urejanje razmer v naši največji zavarovalnici. Zver je tudi prepričan, da so državni svetniki ravnali pod vplivom opozicijskih strank, zaradi česar so brez tehtne razprave sprejemali politične odločitve, ki bodo imele daljnosežne posledice. Podpredsednik SDS Milan Zver izidu močno približala tedanjemu zmagovalcu Janezu Drnovšku - prejela je namreč skoraj 44 odstotkov glasov. Za poslanca in nekdanjega ministra Janeza Drobnica naj bi k velikemu porazu pripomogla predvsem slaba in neiskrena podpora »koalicijskih omrežij«. Med Peterletovimi podporniki je bil tudi pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je ocenil, da volilni izid kaže na katastrofalno stanje duha v naši družbi, predvsem glede odnosa do lastne države. Po njegovem mnenju je s Peterletovim porazom poražena Slovenija oz. samostojna Slovenija, »ki se je rodila ob izteku slovenske pomladi 25. junija 1991 in je pri njenem čudežnem rojstvu Peterle odigral eno odločilnih vlog«. Kljub temu pa Kuntner meni, da vrednote slovenske pomladi niso poražene. »Življenje naše mlade države je sestavljeno iz mnogih in mnogovrstnih Demokracija ■ 4e/xu ■ 15. november 2007 Evropska poslanka Ljudmila Novak zmag in porazov. Pomembnih in manj pomembnih. Samo čas lahko objektivno pokaže njihovo pravo težo in usodnost,« je bil prepričan Kuntner in dodal, da ima vsak narod takšne voditelje, kot si jih zasluži. Izide volitev je komentiral tudi Klemen Zumer, ► 13 POLITIKA Danilo Tiirk prepričljivo zmagal Predsednik SLS Janez Podobnik in predsednik NSi Andrej Bajuk mentiral izid referenduma o lastninjenju Zavarovalnice Triglav. Čeprav priznava veljavnost pregovora, da imajo volivci vedno prav, je prepričan, da so se volivci tokrat zmotili in nasedli zavajajoči propagandi nasprotnikov zakona, zlasti opozicije in državnega sveta. »Z današnjimi glasovi proti so volivci samo odložili rešitve, ki so bile že predlagane v tem zakonu,« je dejal Logar. Da je zakon na referendumu padel, je izrazil obžalovanje tudi predsednik DeSUS Kari Erjavec. Brez obžalovanja v uradni izjavi v Cankarjevem domu se je Lojze Peterle zahvalil vsem, ki so podprli njegovo kandidaturo, še posebej svoji družini, ki je bila znova navzoča v tiskovnem središču, pa tudi volilnemu štabu in vsem trem strankam, ki so ga podprle. Ponovil je izjave, ki jih je dal za medije takoj po razglasitvi prvih neuradnih izidov. »Ne obžalujem, da sem kandidiral, obžaloval bi, če ne bi,« je dejal Peterle in dodal, da želi, da se Slovenija odpre prihodnosti in da se ukvarja z vprašanji, ki združujejo in ne odpirajo starih ran zgodovine. Peterle je izrazil veselje, da so ga podprli ljudje, ki se sicer ne uvrščajo na desnico ali pa se politično ne opredeljujejo. »Jaz zase nisem potreboval funkcije, sem se pa dal na razpolago,« je sklenil Peterle. Predsednik NSi Andrej Bajuk je izrazil prepričanje, da inflacija ne bi mogla bistveno vplivati na Peterletov neuspeh, vendar je to zaskrbljiv vpliv, s katerim se vlada intenzivno ukvarja. ► predstavnik poslanske skupine Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu za stike z javnostjo in nekdanji Peterletov pomočnik v Bruslju. Po njegovem mnenju je volilni izid predvsem posledica tega, da ljudje niso znali prisluhniti argumentom. Evropska poslanka Ljudmila Novak je izrazila nezadovoljstvo ob Peterletovem neuspehu, saj je vložil veliko truda v kampanjo, poleg tega Slovenci niso nagradili njegovega preteklega dela in zaslug pri osamosvajanju. Po njenem mnenju ima Peterle utečene poti in veliko poznanstev, kar bi povečalo ugled Slovenije v Evropi, pri vplivanju na izid volitev pa so preveliko vlogo opravili javno-mnenjski voditelji. Glasovi proti Peterletu okrog 20. ure se je glavnina dogajanja preselila v tiskovno središče v Cankarjevem domu, kjer so od politikov prevladovali predstavniki opozicije, zlasti LDS in Zares, precej manj je bilo članov SD, medtem ko je bilo zelo malo predstavnikov vladnih strank - prišla sta predsednika SLS in DeSUS, Janez Podobnik in Kari Erjavec, medtem ko je SDS zastopal njen podpredsednik Milan Zver. Za izjave je bil zelo razpoložen nesojeni zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev Zmago pl. Jelinčič, za katerega so bili glasovi za Turka dejansko glasovi proti Peterletu. Po njegovem mnenju so volivci tudi kaznovali to, da je Peterle zaradi pritiska Borisa Popoviča zavrgel Pogorevca, »saj se svojih ljudi ne izdaja«. V Cankarjevem domu je bil tudi predsedniški kandidat iz leta 2002 Anton Bebler (tedaj ga je podprla DeSUS). Po njegovem mnenju je bil v predvolilni kampanji Tiirk objektivno precej boljši kandidat in se je tudi bolje odrezal v debatah. Poleg tega so volivci, ki so dali glas Turku, izrazili kritičen odnos do strank, ki so podprle Peterleta. Bebler je prepričan, da je podpora treh vladnih strank Peterletu škodovala in da se je Peterle premalo distanciral od vlade. Direktor vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je bil glede izida predsedniških volitev zelo skop z besedami, je pa zato nekoliko obširneje ko- 1/ Turkovem volilnem štabu so zmago bučno proslavili. Zmagovalcu so želeli vsi seči v roko. 14 Demokracija • 46/XII • 15. november 2007 Predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik stranke Zares Gregor Golobic POLITIKA Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor v pogovoru z novinarji Predsedniški kandidat iz leta 2002 Anton Bebler (na desni) Volitve kot zaveza Za Peterletom je prišel na prizorišče tudi Danilo Turk in med drugim dejal, da ga izid volitev zavezuje, saj so ljudje na volitvah povedali, kaj hočejo. Po njegovem mnenju je zmaga rezultat povezanosti vseh, ki so sodelovali v tem procesu. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da je bila najdrznejša poteza SD ta, da se je odločila podpreti kandidata, ki je bil pred tem praktično neznan, vendar je postal priljubljen. Pahorju ni žal, da se sam ni odločil za kandidaturo. Ne strinja se s stališčem, da so bile volitve nezaupnica vladi. »Kdor bo na levi sredini prehitro delal zaključke o razmerju med levo in desno sredino, se bo uštel,« je zatrdil Pahor. Po njegovem mnenju je Peterle naredil nekaj ključnih napak, s tem da je sam napovedal kandidaturo in s tem pritisnil ob zid nekatere stranke. Poleg tega je bilo po Pahorjevem mnenju problematično, da si je želel pripeti medaljo za osamosvojitev Slovenije, kar naj bi bilo užalilo nekatere volivce na desni sredini, zlasti volivce Janeza Jan- še. Peterletu tudi ni bilo treba v zadnjem tednu vzbujati dvomov o Tiirkovem patriotizmu, meni Pahor, ki je prepričan, da se z negativno kampanjo zadnji hip ne splača umazati nasprotnika. Za Gregorja Golobica (Zares) je izid volitev dokaz, da si volivci želijo sprememb, za Katarino Kresal pa so bili glasovi za Turka dejansko glasovi proti Janši. Predsednik DeSUS Kari Erjavec ni prepričan, da so glasovi za Turka izraz nezaupnice sedanji vladi, vendar meni, da je ta čas razpoloženje vohvcev bolj naklonjeno levici. Vsekakor se je s predsedniškimi volitvami levici izredno okrepila samo zavest, s tem pa se je tudi začela intenzivna priprava na parlamentarne volitve leta 2008. E Je mogoč tudi odstop vlade? Predsednik vlade Janez Janša, ki se zaradi obiska na Kitajskem v nedeljo ni pojavil v Cankarjevem domu, je dogajanje v zvezi s predsedniškimi volitvami ocenil šele v torek, 13. novembra, med obiskom vlade v Podravju. Na gradu Ormož je v svoji izjavi za javnost dejal, da so izidi nedeljskih glasovanj slabi, razmere, ki so privedle do njih, pa skrb zbujajoče, saj se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado. Janša je še dejal, da so odprte različne možnosti vključno z odstopom vlade. »V države EU in tudi v svet so šla iz Slovenije sporočila, ki situacijo slikajo, kot da bi šlo za Belorusi-jo ali primerljivo državo,« je dejal Janša, ki se mu zdi še posebej zaskrbljivo, da je bilo v času volilne kampanje veliko sil usmerjenih v to, da so slovensko vlado v času pred predsedovanjem EU očrnili v tujini. Tovrstne razmere po Janševem mnenju otežujejo delo vladi tudi pri vodenju rutinskih in običajnih zadev, še posebej pa je oteženo delo pri pripravah na predsedovanje EU, kar od vlade terja izjemne napore. Premier Janez Janša je v torek vse presenetil. Janševa izjava o morebitnem odstopu vlade je sprožila takojšen odziv opozicije. V imenu SD je Miran Potrč dejal, da mora vlada sama razmisliti, kako bo ravnala, o odstopu pa je prezgodaj govoriti. Zmago pl. Jelinčič (SNS) je prepričan, da vlada ne bo odstopila, pač pa gre za Janšev namig, da »se morajo predvsem znotraj koalicije nekatere stranke zavedati, da ga 'lomijo', da je treba konsolidirati koalicijo in da morda tudi Janša v tem primeru upošteva razmisleke SNS, ki ves čas ugotavlja in opozarja na vrsto neustreznih zakonov«. Janševe izjave bi po Jelinčičevem mnenju lahko pomenile napoved kadrovskih sprememb v vladi ah pa celo spremembe v koaliciji, saj naj bi se DeSUS pogovarjal s stranko Zares o pridružitvi. Predsednik DeSUS Kari Erjavec je tovrstne namige zavrnil. Peterletovi podporniki z Izidom svojega kandidata niso mogli biti zadovoljni. Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 15 POLITIKA Ne zanimajo nas politični interesi Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Pogovarjali smo se s Petrom Peterko, absolventom na mariborskem oddelku Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in prvim podpisnikom peticije proti študijskim metodam dr. Igorja Lukšiča, profesorja na FDV in podpredsednika SD. Nedavno ste na tiskovni konferenci predstavili peticijo, ki zahteva odstop dr. Igorja Lukšiča zaradi navodil študentom za spremljanje delovanja predstavnikov verskih skupnosti na dan volitev. Ne samo da zahtevamo odstop, ampak predvsem najostreje obsojamo dejanje političnega funkcionarja in profesorja dr. Igorja Lukšiča, saj smo prepričani, daje takšna metoda opazovanja, ali bolje rečeno kontrola, z vidika demokratičnosti in človekovih pravic nedopustna. Študentje so bih v tem primeru več let zapovrstjo izrabljani za vohunjenje, ki spominja na čase totalitarnega režima, ko je podobne dejavnosti izvajala politična policija Komunistične partije Slovenije. Bistveni sestavni del človekovih pravic sta duhovna svoboda in svoboda govora z vsem, kar spada zraven, zato se Lukšičevo dejanje še toliko bolj kaže v zelo čudni luči, saj pomeni nezaslišan in grob poseg v ti z ustavo zagotovljeni pravici. 16 Predvsem pa je treba poudariti, da je naša zahteva po odstopu z obeh funkcij jasna, ker je Slovenija danes svobodna in demokratična država in iz tega razloga takih metod nadzora ne smemo več dopustiti. Na omenjeno Lukšičevo početje je opozorila tudi Slovenska demokratska mladina, rektorica Univerze v Ljubljani dr. Andreja Kocijančič pa je v odzivu na zahtevo SDM dejala, da morajo študentje »spoznati praktično plat politike« in da je poseganje v to, kar profesorji počnejo, samo stvar fakultete in univerze, ki ima ustavno zagotovljeno avtonomijo. Kako to komentirate? Pričakoval sem, da bo slovenska strokovna javnost kot tudi rektorica ljubljanske univerze dr. Andreja Kocijančič do Lukšičeve predavateljske dejavnosti zavzela jasno stališče. S svojo izjavo je prostodušno podprla dr. Lukšiča, ki kontinuirano nadzoruje verske skupnosti pred vsakimi volitvami. To je zame dokaz arogantne in brezkompromisne zlorabe študijskega procesa za politične namene. Dr. Igor Ltikšič meni, da gre pri peticiji za politični boj oz. za poseganje politike v avtonomijo univerze. Gre torej pri peticiji za politične interese? Pri odzivih na peticijo so zanimive tri stvari: odgovor dr. Lukšiča, odgovor Boruta Pahorja in poročanje nekaterih medijev. Dr. Lukšič je med drugim dejal, da samo še pričakuje, da mu pripravimo metek na čelo. Takšno mnenje bi lahko bilo znak nezrelosti in pomanjkanja odgovornosti za njegovo nedopustno početje. Zdi se, da išče krivca v nekom drugem, konkretno v nas, podpisnikih peticije, da bi se elegantno izmaknil odgovornosti za svoje dejanje. Skratka, iz sebe dela žrtev in poskuša pozornost preusmeriti na nas. Borut Pahor je dejal, da naš poziv razume kot poseg politike v avtonomijo univerze. Tukaj moram povedati, da sam nisem nikjer pozival, da predsednik SD poseže v avtonomijo univerze, marveč sem pozval njega in vodstvo SD, da sproži postopke za zamenjavo svojega podpredsednika, če ta sam ne bo odstopil. Tretjič pa je zanimivo, kako so se novinarji z vprašanji osredinili na našo morebitno strankarsko pripadnost, čeprav sem že na začetku jasno povedal, da predstavljam peticijo javnosti v imenu študentov. Sam kot pobudnik peticije nisem politično motiviran. Motiviralo me je zlasti 200 podpisov - v veliki meri so se podpisali študentje -, ki smo jih zbrali v pičlih dveh dneh. Zanimiva je slovenska miselnost, da vedno nekdo za nekom stoji. Ali to pomeni, da za dr. Lukšičem stoji sam vrh Pahorjeve SD? Omenjate tudi, da se boste obrnili na evropske institucije, če dr. Lukšič ne bo odstopil. Kaj lahko do-sežeteprek omenjenih institucij? Evropske institucije bomo seznanili z nedopustnim početjem enega od slovenskih profesorjev, ki krati ustavne pravice predstavnikom verskih skupnosti pri nas in ustavne pravice udeležencem verskih obredov. Mislim, da bodo predstavniki evropskih institucij z velikim zanimanjem brali našo peticijo. Verjetno se nikomur niti ne sanja, da se v eni od članic EU še vedno izvajajo metode, ki spominjajo na partijsko vohunstvo. Pričakujete še več podpisttikov peticije? Na koga naj se obrnejo tisti, ki želijo peticijo podpisati? Doslej smo podpise zbirali v Pomurju in na Štajerskem, sedaj pa se bomo usmerili na celotno Slovenijo. Naša naloga je zbrati čim več podpisov. Zbiranje poteka na dva načina: v fizični obliki in na internetni strani http:// www.petitiononline.com/od-stop/petition.html. E 102.1 r- C Radio' 92£ t \ v AjT Mjáota tel:02/537-W« Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02í53 7 1948 GSM: 041/34 66 46 üi,M: 031/34 ' http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 Podlegel pritisku županov Predsednik SLS Janez Podobnik je na petkovi seji glavnega odbora in sveta stranke v sporočil, da na kongresu 17. novembra v Ljubljani ne bo kandidiral za predsedniško mesto. Metod Berlec, foto: Bojan Šuštar/STA Edini kandidat za prvega moža SLS tako ostaja podpredsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot, Podobnik pa bo kandidiral za podpredsednika stranke. Podobnikova obrazložitev ja- nez Podobnik je v izjavi za medije dejal, da v ozadju dogovora med njim in Šrotom »ni ničesar, razen iskrenega, odgovornega in resnega premisleka«. Po novem podpira Šrota »z veliko prepričanostjo in veseljem« za predsednika stranke. »Moja odločitev pomeni, da če bo kongres tako odločil, želim še naprej oblikovati zmagovito politiko stranke v prihodnje. V letih vodenja sem stranko notranje poenotil. Vanjo sem pripeljal kolegialnost, enotnost, dobre medčloveške odnose, ocenil pa sem, da po rasti stranke navznoter potrebujemo tudi dobro in zmagovito formulo po kongresu,« je svojo odločitev pojasnil Podobnik. Po njegovih besedah je odločitev, da na kongresu ne bo kandidiral za predse- dniško mesto, »zorela kar nekaj časa«. »Bil sem tudi vesel reakcije članov glavnega odbora in sveta stranke. Čeprav morebiti niso bili vsi zadovoljni s to mojo odločitvijo, pa sem čutil, da so jo sprejeli,« je še dejal. Dodal je, da dogovor med njim in Šrotom dokazuje, da sta oba »v celoti držala besedo«. »Ves čas najine komunikacije, še posebej zadnjega pol leta, sva govorila: če bo na koncu kongres odločal o predsedniku stranke, bo to nekaj normalnega in dobrega, bova pa poiskala tudi način, da lahko pride do drugačnega do- je pred Slovensko ljudsko stranko nov vzpon in se tega časa zelo veselim,« je zatrdil Podobnik Kot je slišati, je na dosedanjega predsednika stranke najbolj pritiskal tako imenovani županski lobi pod vodstvom celjskega in mariborskega župana Bojana Šrota in Franca Kanglerja, ki je navajen političnih zmag in težko prenaša dejstvo, da stranki v javnomnenj-skih anketah tako slabo kaže. Srotova zagotovila »Slovenska ljudska stranka je znana po tem, da gradi svojo politiko na ekipi in POLITIKA stri prestavili svoje delo v še malce višjo prestavo in do konca mandata izpeljali projekte, ki so si jih zastavili,« je poudaril Bojan Šrot in zanikal, da bi zamenjava v vrhu SLS kakor koli spremenila odnos stranke do vladajoče koalicije. Po njegovih besedah se bo SLS na kongresu predstavila s »posodobljenim« programom. Šrot je tudi potrdil, da bo še naprej opravljal župansko funkcijo. Kot so še pojasnili v SLS, so se roki za vlaganje kandidatur iztekli, na kongresu pa ne bo mogoče vložiti kandidature za nobeno od funkcij. Dogovoru med Podobnikom in Šrotom sta izrekla podporo tudi vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS Marjan Podobnik. Za slednjega naj bi bil to eden najpomembnejših dogovorov v slovenski politiki v zadnjih desetih letih, ki naj bi omogočil nov vzpon SLS. Presečnik pa je izrazil prepričanje, da se s prihodom Šrota na predsedniško mesto vloga SLS v vladajoči koaliciji ne bo spremenila. Res vsi zadovoljni? ob tem je v SLS slišati tudi glasove, ki z delnim umikom Janeza Podobnika niso zadovoljni, saj se bojijo, da bo SLS postala preveč urbana stranka, ki bo pozabila na interese kmetstva. Po drugi strani so v koalicijski SDS in NSi do napovedane spremembe precej zadržani, saj se lahko zgodi, da bo SLS po novem delala predvsem v interesu nekaterih kapitalskih povezav, ki poskušajo politiko izrabiti za svoje bogatenje in ustvarjanje monopolov. Znano je namreč, da je brat Bojana Šrota Boško član Pahorjevih Socialnih demokratov in direktor Pivovarne Laško, ki ne obvladuje samo proizvodnje pijač v Sloveniji, ampak tudi nekatere časopisne hiše. Že v preteklosti je SLS odigrala pomembno vlogo v t. i. pivovarski vojni, ko je delovala v korist Pivovarne Laško. Po novem obstaja možnost, da bo ta politično-kapitalska naveza še izrazitejša. Čas pa bo pokazal, ali bo znal Bojan Šrot delovati neodvisno od gospodarskih koristi svojega bogatega brata. Vsekakor pa bo delovanje vladne koalicije, ne nazadnje že zaradi parlamentarnih volitev, napornejše. 19 17 Čas bo pokazal, ali bo znal Bojan Šrot delovati neodvisno od gospodarskih koristi svojega bogatega brata. govora. In to se je v zadnjih dneh tudi zgodilo,« je dejal Podobnik. Po njegovih besedah bo kongres v Ljubljani priložnost za zmagovito prihodnost stranke. »Čutim, da Demokracija • ne na enem človeku. Politika stranke tako ni odvisna od predsednika, jo pa ta prezentira. Mi ostajamo še naprej trden člen vladne koalicije. Mislim, da bodo lahko naši mini- 46/XII • 15. november 2007 Janez Podobnik in Bojan Šrot v petek v Slovenski Bistrici POLITIKA Šolski primer sprenevedanja Damjan Popič, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Javna predstavitev dokumenta, ki dokazuje, da sta SO in LDS leta 1996 sprejeli isti zakon o financiranju zasebnega šolstva, kot ga vlada sprejema danes, na novo osvetljuje šolsko problematiko, vendar njeno sprejemanje ne bo lahko. GLASOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE DNE: 06.02.96 URA: 16:01:10 IZPIS DNE: 06.11.07 SKUPAJ PRISOTNI = 53 SKUPAJ ......ZA = 38 SKUPAJ ...PROTI = 7 1 PREDSEDUJOČI .K 195 ANDERLIČ TONE .K -Z 66 MOZETIČ MIROSLAV . .K ■ Z 92 AVBERŠEK FRANC ■ K .Z 84 OMAN IVAN . .K 38 BATTELLI ROBERTO .K .Z 233 OMAN IRENA 29 BAVČAR IGOR 63 OMERZA MAG. IGOR 108 BAVDEK DR. DUŠAN ■ K ■ Z 56 PAHOR BORUT 107 BERLIČ GABRIJEL .K .z 171 PARTLJIČ TONE 33 BIZILJ LJERKA ■ K .z 72 PAVLICA MILOŠ . .K • Z 45 BUČAR DR. FRANCE 151 PEČAN BREDA 102 ČERNELIČ FRANC .K .z 47 PERŠAK ANTON . .K .Z 194 ČERNETIČ MAG. DRAGAN .z 69 PESKAR MATJAŽ . .K .Z 24 DOBRAJC POLONCA 30 PETERLE LOJZE 105 DŽUBAN GEZA .K .z 219 PETROVIČ PETER . .K ■ Z 156 ERŽEN BRANE .K .z 160 PODOBNIK MARJAN 104 FRIM STANE 161 PODOBNIK JANEZ . .K 86 GERŽINA MIROSLAV ■ K 32 POLAJNAR IGNAC 143 HENIGMAN BENJAMIN 132 POLJŠAK MARIJAN . .K .P 110 HORVAT FRANC (FERI) 136 POTOČNIK FRANC 165 HVALICA IVO .K ■ P 216 POTOČNIK VIKA . .K .Z 126 JAGODNIK JOŽE .K 54 POTRČ MIRAN . .K 144 JANC BRANKO .K .z 36 POZSONEC MARIA . .K .z 170 JANČAR JANEZ .K 83 PREDAN DR. JANKO . .K . z 26 JELINČIČ ZMAGO 187 PREGELJ ŽARKO .p 123 JERIČ MIRAN ■ K .z 68 PRIMOŽIČ JANA 35 JUG JANEZ ■ K .z 192 PROTNER MAG. JOŽE 235 KARNER LUKAČ METKA 120 PUCKO CIRIL 122 KOCIPER ŠTEFAN 164 PUČNIK DR. JOŽE . .K ■ P 150 KOCIJANČIČ JANEZ .K . z 188 PUKL VITODRAG . .K 141 KOCUVAN JOŽEF 50 REJC IZIDOR 71 KOPAČ JANEZ 74 RIBIČIČ DR. CIRIL . .K .z 62 KOPŠE JOŽEF 65 SIMŠIČ DANICA . .K .z 99 KOROŠEC BOJAN 90 SISINGER IVAN 128 KOŽUH-NOVAK DR. MATEJA .K .z 48 SKUK NADA . .K .z 55 KREFT DR. LEV 116 STANIČ MARJAN . .K ■ P 44 KUŽNIK RAFAEL 89 SUŠEK MAKS . .K . z 98 LAP SAŠO .K • P 101 ŠEŠERKO DR. LEO . .K .z 87 LAVRINC MAKSIMILJAN 146 ŠETINC MARJAN .z 117 LENARČIČ ANDREJ .K 190 ŠIFTAR DRAGO 53 LENIČ JOŽE .K . z 14 7 ŠKOLČ JOŽEF . .K .z 148 LIPOGLAVŠEK FRANC .K 51 ŠTURM-KOCJAN JADRANKA . .K .z 185 LOGAR MIHAELA .K 119 TANCIG DR. PETER . .K . z 211 MADON ZORAN 81 TOPLER VLADIMIR . .K .z 140 MALOVRH JURIJ .K . z 96 VERZOLAK IVAN . .K .z 208 MATUŠ ŠTEFAN 139 VINDIŠ JANEZ 163 METELKO ALOJZIJ 184 ZAGOŽEN DR. FRANC . .K .P 168 MOGE RUDI .K .z 125 ZUPANEC DR. JANEZ . .K .z Bližamo se epilogu burnih razprav o sprejemanju nove šolske zakonodaje, ki je razburkala slovensko javnost. Gre za dve noveli, in sicer zakona o osnovni šoli (ZOŠ) ter zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Državni svet je na novelo ZOFVI nedavno izglasoval odložilni veto. Pobudo za veto je dala skupina enajstih državnih svetnikov, potem ko so poslanci noveli v tretji obravnavi sprejeli. Zaradi tega bodo morali poslanci o tem predlogu znova glasovati, vendar bo vladajoča koalicija za izglasovanje tokrat potrebovala 46 glasov. Novela ZOFVI, ki je v javnosti dvignila največ prahu, predvideva stoodstotno financiranje zasebnih šol z denarjem iz proračuna v nasprotju z zakonodajo iz leta 1996, ki določa, da zasebne šole, ustanovljene po letu 1996, iz državnega proračuna prejmejo le 85 odstotkov sredstev. Novi zakon tako predvideva soobstoj državnih in potencialnih zasebnih investitorjev v sferi zasebnega šolstva, ki bi tvorili t. i. javno-zasebno partnerstvo. Nova zakonodaja je tako pri opoziciji kot tudi pri socialnih partnerjih naletela na močan odpor. Najostreje novelama zakonov nasprotujeta LDS in SD, slednja pa je tudi javno izrazila svojo pripravljenost za razpis referenduma. Na zelo močan odpor je vlada pri sprejemanju obeh novel naletela tudi pri Svizu (Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture), ki je pred časom proti tej zakonodaji začel zbirati podpise, uspelo pa mu jih je napaberkovati okoli 74.000. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je na poslance naslovil številne Dokaz, da je leta 7 996 sedanja opozicija sprejela isti zakon ZOFVI, vendar z diskriminatornim dodatkom. 18 Demokracija • 46/XII • 15. november 2007 POLITIKA Stroški zasebnega šolanja Zelo vroča tema so tudi stroški šolanja, ki naj bi bili v zasebnih šolah astronomski. Kot so nam zaupali naši bralci, šolanje na škofijski gimnaziji stane mesečno okoli 200 evrov, v ceno pa so vključeni bivanje, hrana in vsi izleti ter podobne dejavnosti, prav tako pa obstajajo lestvice učencev glede na prihodek njihovih staršev. Glede na to, da morajo vse te stroške v javnih šolah kriti starši sami, lahko ugotovimo, da so stroški staršev za šolanje v zasebnih in javnih šolah praktično enaki. pozive o neustreznosti sprejemanja zakonodaje brez družbenega konsenza, ob tem pa pozval poslance, naj zakon zavrnejo, kar jim bo dalo novo možnost, da sedejo za pogajalsko mizo. Dvojna igra Glede na intenzivnost vsestranskih odzivov bi bilo naivno pričakovati, da gre pri sprejemanju nove šolske zakonodaje le za zakonsko problematiko, saj gre zelo očitno tudi za njeno politizacijo, hkrati pa korenine problematike segajo tudi v druga sporna vprašanja zadnjega časa. Tako smo bili v zvezi s šolsko problematiko priče agresivni demagogiji opozicije in socialnih partnerjev. Opoziciji je namreč uspelo dolgo prikrivati oziroma zamegljevati dejstvo, da so leta 1996 sami izglasovali isti zakon - predlagal pa ga je Slavko Gaber. Edino, v čemer se ta zakon loči od aktualne zakonodaje, je, da je zakon iz leta 1996 med zasebnimi šolami napravil prepad - tistim, ki so obstajale pred letom 1996, je omogočil stoodstotno financiranje iz državnega proračuna, vse šole pa, ki bi se ustanovile kasneje, bi se morale zadovoljiti s 85-odstotnim financiranjem iz državnega proračuna. Zelo težko se je domisliti argumenta, s katerim bi lahko strokovno utemeljili tovrstno razdelitev, saj je jasno, da zakon med šolami nekatere očitno preferirá, pri tem pa se opira na kronološki (!) dejavnik. Zelo zanimiv je seznam poslancev in poslank, ki so glasovali za sprejetje ZOFVI leta 1996. Na tem seznamu je kar nekaj imen, ki v današnji opoziciji ostro nasprotujejo sprejetju nove zakonodaje; poleg tega so na njem tudi imena, ki se s politiko ne ukvarjajo več aktivno, vendar pa kot »glasovi civilne družbe« ali »ekspertna mnenja« v javnosti nasprotujejo sprejetju zakona. Poslanci in poslanke, ki so leta 1996 prihodnjim zasebnim šolam odmerili 85-odstotno financiranje, so danes pri sprejemanju praktično enakega zakona prepričani, da bo stoodstotno državno financiranje (treh) zasebnih šol osiromašilo javno šolstvo. To torej pomeni, da lahko zakonsko predpisani datum opraviči diskriminacijo, hkrati pa naj bi bila šolska blagajna očitno pov- sem prazna. O kontradikciji zgovorno priča tudi pogost očitek o kršitvi načela ločenosti države in Cerkve, ki je še posebno zanimiv zato, ker je prav sedanja opozicija uzakonila stoodstotno financiranje zasebnih šol, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, zato isti očitek, če je seveda utemeljen, leti tudi na pripadnike sedanje opozicije. S tega vidika je diskriminatorni zakon iz leta 1996 uvedel zanimiv dualizem: obstoječe šole so bile z državo popolnoma »združene«, medtem ko naj bi bile vse morebitne prihodnje od države vendarle 15-odstotno »ločene«. V primeru sprejemanja nove šolske zakonodaje smo lahko videli tudi moč tranzicijske levice, ki jo ima ta v medijih. Čeprav dejstvo, da je sedanja opozicija leta 1996 izglasovala isti zakon, vendar z dodatno, diskriminatorno klavzulo, samo po sebi negira veliko argumentov opozicije, ki napadajo obe noveli, tega v javnosti ni bilo mogoče zaslediti. K temu njihove peticije proti cenzuri. Kako je mogoče, da vlada izvaja pritisk na medije in hkrati v javnost ne more spraviti preprostega in nedvoumnega sporočila? Ta uganka o peticiji in njenih podpisnikih vsekakor marsikaj pove. Strah pred neznanim Pri vsem tem se je treba vprašati, od kod izvirajo strahovi pred zasebnim šolstvom. Eden jasnih razlogov za to je tudi dejstvo, daje najbolj aktivna ustanoviteljica zasebnih šol RKC. Olje na ta ogenj strahu dodatno priliva napoved Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, da name- je med drugim zatrdil, da se bodo zasebne šole okoristile na račun javnih, kar je seveda v nasprotju z dikcijo predlaganih zakonov. Prav tako je nesmiselno pričakovati, da bo sprememba zakona o financiranju zasebnega šolstva privedla do občutnega odliva pedagoškega kadra v zasebno sfero, o čemer nas poskuša prepričati Barbara Zgajner Tavš, saj bo na začetku delež zasebnih vzgojno-pedagoških ustanov v primerjavi z javnim razmeroma majhen, na dolgi rok pa lahko ob povečanju deleža zasebnega šolstva v tem segmentu trga dela pričakujemo Minister za šolstvo Milan Zver le pozitivne trende, kijih prinašata (in narekujeta) večja možnost izbire in konkurenca. Seveda pa nikakor ne smemo zanemariti dejstva, da so zasebne šole same po sebi velika pridobitev za vsak šolski sistem. Poleg alternativnih načinov učenja, med katerimi lahko izbirajo starši, se zasebne šole ponašajo tudi z visoko uspešnostjo pri maturitetnih preizkusih znanja, kjer se zasebne šole po železnem pravilu odreže -jo bolje kot javne. Je to razlog, da marsikateri najostrejši nasprotnik privatizacije šolstva svoje otroke pošlje v zasebne šole - med njimi tudi Branimir Štrukelj? 13 19 je veliko pripomogla očitna blokada precejšnjega dela slovenskih medijev, zaradi česar je vest, da je opozicija ZOFVI sama sprejela pred več kot desetletjem, v javnost prodrla šele nedavno. Hkrati je ta učinkovita blokada aktualna tudi zaradi zdajšnjega dogajanja okrog Društva novinarjev Slovenije in Zakon iz leta 1996 je diskriminatoren za zasebne šole. Demokracija rava v bližnji prihodnosti ustanoviti novo zasebno šolo. Seveda pa to ni edini očitek novi šolski zakonodaji. Velik del javnosti, med njimi nekaj strokovnjakov s tega področja, se boji predvsem nazadovanja javnega šolstva na račun financiranja zasebnih šol. Glede na to, da gre za zelo majhno število zasebnih šol, hkrati pa tudi za razmeroma majhen poskok v financiranju, so tovrstni strahovi bržkone neutemeljeni, še posebno če upoštevamo, da se hkrati s povišanjem sredstev za zasebno šolstvo ne krnijo sredstva za javno šolstvo. Zato je toliko teže verjeti izjavi Branimirja Štruklja, ki 46/XII ■ 15. november 2007 Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza Slavko Gaber, predlagatelj ZOFVI,! 996 TRIBUNA Rast svetovnega prebivalstva in gospodarstva. Zemlja je edinstvena med planeti našega Osončja. V nasprotju z Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ima stabilno, trdo površje, ki omogoča vzdrževanje teže oceanov, ledenikov in živega sveta. »Geološka sila« planeta Dr. Dušan Plut, foto: Gregor Pohleven V primerjavi z Merkurjem in Venero ni izjemno vroča, v nasprotju z Marsom je izolirana s tankim slojem kisika v ozračju, označuje jo zmerna temperatura površja (povprečna temperatura je okoli 15 stopinj C) in obilica tekoče vode. Naš planet je torej veličasten, izredno raznolik in stalno v spreminjanju. V zemeljski zgodovini so se vrstile počasne in tudi dramatične spremembe razvoja geosfere kot posledica delovanja zunanjih (npr. asteroidi) in notranjih sil (vulkani, potresi). V zelo kratkem, sodobnem obdobju sprememb geosfere se je pojavil nov preobliko-valec - človeška vrsta. Zemlja je stara najmanj 4,5 milijarde let, življenje na planetu obstaja najmanj 3 milijarde let. Človeštvo je s kmetijstvom in stalno poselitvijo začelo temeljiteje spreminjati zemeljsko obličje pred 12.000 leti, industrijska revolucija in rast mest z več milijoni prebivalcev se je začela pred manj kot 250 leti. V 20. stoletju se je število svetovnega prebivalstva povečalo z 1,6 milijarde na več kot 6 milijard, za več kot trikrat torej. Letna stopnja rasti svetovnega prebivalstva se zmanjšuje, a se klub temu vsako leto poveča za okoli 75 milijonov. Število mest z več kot milijonom prebivalcev se je v 20. stoletju z 20 povečalo na 300, največja metropolitanska območja štejejo več kot 30 milijonov ljudi. Poraba virov, kot so nafta, voda in kovine, se je v zadnjih sto letih povečala za več kot 10-krat, še bolj je naraslo onesnaževanje ozračja. Letna izguba se-dimentov v svetovno morje je dvakrat večja, kot je bila v predkmetijskem obdobju, erozija prsti se dramatično veča. Človeška vrsta je edina vrsta na planetu, ki vpliva na obseg in usmerjenost tokov snovi in energije v geosfe-ri. Z rastjo prebivalstva in razvojem tehnologij v zadnjih stoletjih so se bistveno povečali antropogeni pritiski na geografsko okolje. Položaj človeške vrste kot preoblikovalca geosfere se je okrepil iz dveh temeljnih razlogov: eksponentnega povečanja števila prebivalcev in povečanja obsega in stopnje potrošnje surovin ter energije s pomočjo tehnološkega razvoja. Zaradi rasti svetovnega prebivalstva in še hitrejše rasti gospodarstva se pritiski na geografsko okolje, pokrajine, naravne vire nevarno povečujejo. V gospodarsko razvitih državah je v zadnjih desetletjih prišlo do stabilizacije prebivalstva, še vedno pa hitro narašča poraba naravnih virov na prebivalca. V državah v razvoju pa prihaja tako do povečevanja prebivalstva kot porabe naravnih virov na prebivalca. Številne revne države prevzemajo zahodni slog potrošništva, kar povečuje antropogene pritiske na globalno okolje. Človeška vrsta je postala nosilec globalnih sprememb geografskega okolja, torej »geološka« sila. Svetovno gospodarstvo in poraba naravnih virov narašča, zdravje planetarnega ekosistema in njegova raznovrstnost pa upada. Ekonomski kazalniki (proizvodnja, dohodek, vlaganja, trgovina) so globalno pozitivni, ključni planetarni okoljski kazalniki pa vse bolj negativni. Ideologija nenehne (količinske) rasti je prerasla svet in »prezrla« Človeška vrsta je postala nosilec globalnih sprememb geografskega okolja. univerzalne naravne in prostorske omejitve. Sodobni trendi pritiskov na planetarni ekosistem so prav tako dramatični, kot je bil teroristični napad na Svetovni trgovski center in Pentagon v ZDA 11. septembra 2001 in posledice cunamijev 26. 12. 2004, vendar potekajo neslišno, a vztrajno vsakodnevno, lokalno in globalno. Prelomno 20. Stoletje Dramatično povečanje pritiskov na planet v drugi polovici 20. stoletja: 1. svetovno prebivalstvo se je povečalo za 2,5-krat; 2. svetovno gospodarstvo oziroma BDP in poraba papirja sta se povečala za 6-krat; 3. ribolov se je povečal za 5-krat; 4. poraba fosilnih goriv, emisije toplogrednega CO^ in onesnaževanje so narasli za okoli 4-krat; 5. poraba žit, vode in hlodovine je bila večja za 3-krat. Ključni pritiski na planetarno okolje Svetovno gospo darstvo je s svojimi potrebami po osnovnih surovinah in storitvah začelo presegati zmogljivost, nosilnost Zemlje. Številne spremembe okolja so posledica pojava dodatnih (antropogenih) materialnih tokov, ki jih je povzročil človek, vplivi na okolje pa so zelo različni. Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 TRIBUNA O avtorju Dušan Plutje bil rojen leta 1950, osnovno šolo je obiskoval v Semiču (Bela krajina), gimnazijo pa v Črnomlju, Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za geografijo in oddelku za zgodovino. Sedaj je redni profesor, vodja katedre za varstvo okolja in raziskovalnega dela na oddelku za geografijo. V domačih in tujih strokovnih revijah je objavil več kot 250 samostojnih razprav, 13 knjig in sodeloval na več kot 30 tujih ter 60 domačih znanstvenih posvetih. V 80. letih je aktivno sodeloval v Zvezi društev za varstvo okolja, leta 1989 pa je postal ustanovni predsednik Zelenih Slovenije. Leta 1990 je bil na demokratičnih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. V letu 1996 je prejel zlati častni znak svobode, najvišje državno odlikovanje. V razmerju globalno geografsko okolje in človeštvo so v sedanjem civilizacijskem trenutku posebej kritični dejavniki, ključni antropogeni pritiski: 1. prebivalstvo: veliko število svetovnega prebivalstva s potrebami po prostoru, hrani, obleki, bivališčih, energiji materialih; 2. tehnologija: postopki v industriji, kmetijstvu in drugih dejavnikih, ki s produkti (npr. pesticidi, težkimi kovinami) obremenjujejo geografsko okolje; 3. potrošništvo: zmogljivost vsakega posameznika, da uporablja čedalje večji delež naravnih virov (les, kovine, voda, zrak); 4. raba zemljišč: spreminjanje naravnih ekosistemov v kmetijska in pozidana zemljišča ter s tem povezano onesnaževanje sestavin geografskega okolja. Omenjeni antropogeni pritiski na geografsko okolje se pojavljajo v geografsko zelo različnih območjih, ki jih označujejo različni naravni viri in samočistilne zmogljivosti. Geografske razmere v regijah sveta so ali pa niso v sozvočju s številom prebivalstva, potrošnjo naravnih virov, obremenjevanjem sestavin geografskega okolja. Neskladja med željami in potrebami prebivalcev na eni strani in zmogljivostjo geografskega okolja se širijo in poglabljajo z rastjo prebivalstva in materialno dejavnostjo, rabo zemljišč. S pomočjo prerazporeditve prebivalstva in rabo naravnih virov v drugih regijah in državah se v določeni meri neskladja lahko zmanjšajo, a hkrati pogosto le prostorsko prestavljajo. Človekova materialna dejavnost zadnjih desetletij sicer manj vidno spreminja svet v nevarno okolje za življenje (svetovni terorizem in vojaški spopadi), dolgoročne negativne posledice pa so še resnejše. Zaradi lastne dejavnosti je ogrožena širša pojmovana varnost človeške vrste, njeno preživetje. Tradicionalni razvojni model je materialno zelo zahteven, zasnovan na fosilnih gorivih, množični potrošnji in odlaganju različnih odpadkov ter skoraj v celoti usmerjen samo na gospodarsko rast. V gospodarsko razvitih državah kazalniki dohodkov prebivalcev ne zadostujejo več kot večplastno merilo splošnega napredka, kakovosti življenja, zadovoljnosti, sreče ljudi. Raziskave kažejo, da je bilo leta 1957 35 odstotkov prebivalcev ZDA zelo srečnih, sredi 90. let pa 33 odstotkov, čeprav se je v navedenem obdobju njihov dohodek povečal za dvakrat. Kako se danes odzvati Okolju in naravi prilagojena, so-naravna človekova dejavnost je edina realna pot preživetja in napredka. Svetovni konferenci OZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 in Johannesburgu leta 2002 sta razvojnemu modelu neskončne materialne rasti brez omejitev previdno, obotavljivo zoperstavili nov civilizacijski poskus, izzivalno alternativo - t. i. trajnostni, sonaravni razvoj. Potrebujemo torej napredek človeštva, ki bi zagotavljal zmerno materialno blaginjo za vse prebivalce, socialno pravičnost, a hkrati tudi okoljsko varnost prihodnjim generacijam. Razvojni model torej, ki bo okoljsko trajnosten, zasnovan na sonaraven, okolju prijazen in varen način. To preprosto pomeni, da mora gospodarski sistem kot (zgolj) sestavina planetarnega ekosistema upoštevati omejitve oziroma zmogljivosti naravnih sistemov. Prvič v zgodovini človeštva je torej v ospredju dograjevanje razvojnega modela, ki bo moral najti ravnovesje tako med človekom in naravo kot med potrebami sedanje in prihodnjih generacij, med človekom sedanjosti in človekom prihodnosti. V pričakovanju povečanja svetovnega prebivalstva, verjetnih izrazitejših posledic podnebnih in drugih sprememb sestavin geografskega okolja zaradi posegov človeštva ter potrebe po odpravi svetovne revščine bo iskanje ravnovesja med hkratnim dvigom kakovosti življenja in geografskega okolja izredno težka in zahtevna naloga. Nekateri strokovnjaki sodijo, da je glede na kazalnik ekoloških odtisov bila že okoli leta 1980 dosežena kritična meja obremenitve Zemlje glede na zmogljivost obnavljanja in biotsko raznovrstnost, konec 20. stoletja pa naj bi bila že presežena za petino. Zato naj bi ne bil več mogoč resnični sonaravni razvoj, namesto njega predlagajo »razvoj za preživetje«. Za preživetje človeške vrste in drugih vrst je edina alternativa čimprejšnja prilagoditev človekove materialne dejavnosti okolju. Nosilni stebri preživetja in napredka človeštva: 1. stabilizacija svetovnega prebivalstva; 2. raba obnovljive energije, nadomeščanje fosilnih goriv s sončno/vodikovo energijo; 3. vnovična uporaba/reciklaža materialov. Ne glede na večjo ali manjšo stopnjo optimizma ali pesimizma je sporočila civilizacijska nota glede na stanje in trende obremenjevanja ter izčrpavanja planetarnega okolja nedvoumna: za preživetje človeške vrste in drugih vrst je edina alternativa čimprejšnja lokalna, regionalna in globalna prilagoditev človekove materialne dejavnosti zmogljivostim okolja - sonaravni razvoj (napredek). Civilizacijski izziv, ki zahteva aktivne države in odgovorne državljane, kar seveda velja tudi za Slovenijo, vsakega od nas... OB Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 21 Rina Klinar si želi podobo gospodarstvenice, čeprav je globoko v politiki. Sprenevedanje Rine Klinar Vida Kocjan, foto: Domen Grogl/STA, Gregor Pohleven Prva nadzornica Soda v času, ko je ta prodal deleže tisoč podjetij, se danes ne spomni niti tega, koliko časa je bil eden od vodilnih Tone Rop, niti kako je prišla v nadzorni svet. Kako bi se potem spomnila raznih dogovorov o prodajah pod mizo? Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v 83 gospodarskih družbah, se je pretekli teden spet sešla na seji in zaslišala Rino Klinar, nekdanjo predsednico nadzornega odbora Soda (vodila ga je kar dva mandata), sicer pa članico SD in nekdanjo ministrico za delo, družino in socialne zadeve. Skladno s pričakovanji je Klinarjeva seveda zanikala vsakršne nepravilnosti. Dejala je, da se odbor v času njenih mandatov ni ukvarjal s konkretnimi prodajami, saj te pristojnosti (menda) ni imel, temveč je o prodajah odločal upravni odbor. Odbor ni odločal Klinarjeva, v obdobju 1994-1996 ministrica za delo, družino in socialne zadeve, 22 sicer pa med letoma 1997 in 2001 ter 2001 in 2005 predsednica nadzornega odbora Soda, je med pričanjem večkrat ponovila, da nadzorni odbor ni imel funkcije odločanja in sklepanja o prodajah deležev, sama pa menda tudi ni imela neposrednega vpliva na odločitve upravnega odbora Soda. Odločitve o pro- dajah naj bi bil sprejemal upravni odbor, ki pa je moral vsaj dvakrat letno poročati nadzornemu odboru. Nadzorni odbor je samo obravnaval poročila vodstva Soda in se seznanjal s sklepi upravnega odbora. »S konkretnimi prodajami smo bili seznanjeni »post festum« (po izvršenem dejstvu). Na seji smo sicer upravni odbor vprašali, zakaj je prišlo do posamezne odločitve o prodaji. Na podlagi našega poizvedovanja ni bilo razlogov, da bi lahko ugotovili, da je bilo kaj izvedeno mimo predpisov,« je zatrdila Klinarjeva. Da ni prihajalo do nepravilnosti, je po njenih besedah ugotavljalo tudi računsko sodišče v takratnih poročilih. Nič ne ve Klinarjeva tudi ni podrobneje govorila o prodajah deležev v Pivovarni Union, Mercatorju in Leku. Glede prodaje deleža Soda v Pivovarni Union je dejala, da je takratni direktor Soda nadzorni odbor seznanil z razlogi za prodajo. Mercator je bil prodan po izteku mandata Klinarjeve v nadzornem odboru Soda, glede prodaje Leka pa je bil nadzorni odbor, kot je zatrdila, po prodaji deleža seznanjen z razlogi in ocenami za prodajo. Demokracija • 46/xii ■ 15. november 2007 Sod je v času prejšnjih vlad pridelal velike izgube. SLOVENIJA Težko verjetno Člani preiskovalne komisije, predseduje ji Branko Marinič (SDS), so sicer vztrajali pri pojasnilih glede konkretnih primerov, a je Klinarjeva vedno znova poudarjala, da se s konkretnimi primeri prodaj nadzorni odbor ni nikoli ukvarjal. Zatrdila je tudi, da kot predsednica ni imela večjih pristojnosti kot drugi člani nadzornega odbora. Član komisije Kristjan Jane (SLS) je sicer podvomil o besedah Klinar-j eve, da kot predsednica nadzornega odbora ni nikoli z nikomer govorila o konkretnih prodajah, Marinič pa ji je očital, da na vprašanja komisije odgovarja preveč na splošno. Marinič je še dejal, da je politična opredeljenost Klinarjeve glede na to, da je članica SD (takratne ZLSD), znana in da je blizu tudi ljudem iz Foruma 21, v katerem je imel vidno vlogo nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič. Predsednik komisije je zato izrazil začudenje, da se ni v času svojega mandata nikoli z nikomer pogovarjala o prodajah, saj so ji bili ljudje iz vrst Foruma 21 blizu. Klinarjeva je na to odgovorila: »Meni ni nihče blizu. Ker delam v gospodarstvu, so mi blizu le korektni in profesionalni odnosi.« Glede na politično pripadnost in na to, da je Rina Kli-nar dejavna v gorenjskem delu SD, je temu seveda težko verjeti. Vse niti k Ertlu Po nam dostopnih podatkih je Klinarjeva, ki je v gorenjski organizaciji SD poleg Rada Bohinca zelo dejavna, povezana s Tomažem Ertlom, nekdanjim visokim političnim funkcionarjem nekdanje ZKS in nekdanjim ministrom za notranje zadeve, ki živi in deluje na Gorenjskem. Glede na podatke, ki jih imamo, Ertl še vedno (iz ozadja) skrbno bedi nad delom v organizaciji, Bohinc in drugi (tudi Klinarjeva) pa so njegovi varovanci. Sicer pa je Klinarjeva z mesta ministrice odšla na delovno mesto direktorice Radia Triglav Jesenice, kar danes šteje kot delo v gospodarstvu. Omenjeni radio velja za »rdečega«. Dodajmo, da je Klinarjeva tudi med ustanovitelji radia (poleg občin Jesenice, Žirovnica in nekaterih posameznikov). Lani je imel radio z manjšim številom zaposlenih (približno deset) slabih pol milijona evrov prihodkov in minimalni dobiček Predsednik komisije Branko Marinič v višini dobrih 5 tisoč evrov. Glede na podatke, ki jih imamo iz te regije, Klinarjeva v resnici samo nadaljuje svoje poslanstvo, ki ji je bilo določeno z vodenjem ministrstva in nadzornega odbora Soda, le da tokrat na lokalni ravni. Sprenevedanje iiuzomo je pričakovati, da bo Klinarjeva kot preverjen Ertlov kader (z njegovimi mlajšimi nasledniki seveda) zdaj povedala, kaj so delali v času, ko je bila prva nadzornica Soda. Zato lahko njena pojasnila, da so nadzorniki v času njenega mandata opozarjali, da mora Sod čim natančneje oceniti obveznosti iz naslova denacionalizacije, gledamo kritično oziroma jih brez težav označimo za sprenevedanje. Slednje vedo seveda tudi poslanci. Nevednost Sod je v času mandata Klinarjeve odprodal deleže v kar 1.000 podjetjih, od tega jih je 71 na seznamu, ki ga preiskuje preiskovalna komisija. Glede na to, da je leta 2004, ko je mandat nastopila nova vlada, zijala 250 milijard to- Anton Rop, poslanec SD larjev velika denacionalizacijska luknja, je seveda težko govoriti o gospodarnosti Soda, nad katero naj bi bedel nadzorni odbor. Na to je opozoril tudi predsednik komisije Marinič, Klinarjeva pa je seveda vztrajala, da je nadzorni odbor opozarjal na obveznosti in anomalije. »Zahtevali smo ocene in odgovorno gospodarjenje in upravljanje s sredstvi,« je dejala Klinarjeva. Seveda ne ve nič niti o morebitnih političnih pritiskih. Dejala je, da sama teh ni čutila. Še tega ni vedela, na kakšen način je postala predsednica nadzornega sveta. Dejala je, dajo je najverjetneje na predlog stranke (ZLSD) v nadzorni odbor Soda imenoval državni zbor, člani nadzornega odbora pa so jo izvolili za predsednico. Vloga Ropa Na Mariničevo vprašanje, ali se spomni, da je bil predsednik upravnega odbora Soda Anton Rop (zdajšnji član SD), je Klinarjeva odgovorila, da je bil določeno obdobje Rop predsednik upravnega odbora. »Rop je bil dvakrat predsednik upravnega odbora Tomaž Ertl deluje iz ozadja. Soda,« jo je popravil Marinič, in sicer med letoma 1993 in 1998 ter med letoma 1998 in 2000, v istem času pa je bil tudi nekaj časa direktor Kada. Po svojih funkcijah je bil Rop neposredno in posredno vpet v upravljanje obeh skladov. »Na Sodu je bil v času, ko ga je obvladovala LDS oziroma Rop, zaradi slabega gospodarjenja - nepreglednih prodaj in prodaj pod mizo - primanjkljaj v višini 250 milijard tolarjev,« je poudaril Marinič. Resnica Po zaslišanju Klinarjeve je predsednik komisije Branko Marinič v izjavi za javnost zatrdil, da sta Kad in Sod v času prejšnjih vlad premoženje prodajala nepregledno in pod mizo. Na seznamu prodanih deležev je po njegovih besedah najti podjetja, katerih direktorji so med ustanovnimi člani Foruma 21 in se pojavljajo kot kupci deležev, ki jih je prodajal Sod. Marinič je izpostavil Bojana Petana (DZS), Janeza Pergerja (Kompas), Bruna Koreliča (nekdanji direktor Luke Koper), Janeza Bohoriča (Sava), Hermana Rigelnika (ACH) in Zorana Jankoviča (nekdanji direktor Mercatorja). Nadaljevanje Komisija bo svoje delo nadaljevala. Med drugim je na seznamu tudi pregled prodaje deleža v Mercatorju. Marinič je pretekli teden dejal, da je funkcija preiskovalne komisije jasna. »V teh okvirih delujem, tako bom deloval tudi v prihodnje, ne da bi se izogibal izreči imena, ki so v neposredni ali posredni povezavi s prodajo deležev, ki jih preiskuje komisija,« je še poudaril predsednik komisije. fH 23 Člani Kučanovega Foruma 27 vpleteni v prodaje pod mizo. Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 SLOVENIJA Ne zaupajte slepo trgovcem Vida Kocjan, foto: Dejan Mijovič/Žurnal24 Tržni inšpektorat RS je začel z akcijo poostrenega nadzora oglaševanja cen. Kako je to videti v praksi in na podlagi katerih ugotovitev oziroma indicev ste se odloči za ta korak? Uvodoma naj povem, da Tržni inšpektorat RS spremlja oglaševalska sporočila potrošnikom skozi vse leto, in sicer tako na podlagi prejetih prijav potrošnikov kot tudi po uradni dolžnosti. Nekajkrat na leto, v okviru letnega načrta, pa na celotnem območju Slovenije izvedemo nadzor nad kar največjim številom oglasov, ki jih podjetja pošiljajo potrošnikom. Že v preteklosti je bilo ugotovljeno, da čedalje več podjetij svojo, predvsem akcijsko ponudbo oglašuje po vsej Sloveniji npr. s pošiljanjem katalogov na naslove gospodinjstev. V zadnjem času, ko smo bili priče višanju cen osnovnih ži- 24 vljenjskih potrebščin (zlasti hrane), so podjetja pri oglaševanju svoje ponudbe, običajno kot najugodnejše, še toliko agresivnejša. Ker se cene v Sloveniji oblikujejo prosto in so posledica poslovnih odločitev posameznega podjetja, nadzor nad tem segmentom seveda ni mogoč. Je pa prav zaradi tega še toliko pomembneje, da cene, ki jih oblikuje in oglašuje podjetje, dejansko držijo. Še posebej pomembno je to z vidika dejanske ugodnosti cene, ki jo podjetja poskušajo predstaviti v oglasih. Kako intenzivno poteka akcija, v katerih prodajalnah izvajate nadzor? Zaradi uvodoma navedenih razlogov smo se v mesecu novembru odločili za nadzor nad oglaševanjem cen. Tržni inšpektorji izvajajo nadzor prvenstveno pri torji že doslej ugotovili, da različna poimenovanja akcij, ki jih izvajajo podjetja, ne razumejo niti zaposleni v družbi, kaj šele potrošniki. Dejstvo, da podjetja uporabljajo termine, katerih vsebina potrošnikom ni znana oziroma je nejasna, po naših ugotovitvah že pomeni zavajajoče oglaševanje. V konkretnih primerih smo tako ocenili, da oglaševanje s pojmi, katerih prava vsebina potrošnikom ni znana, pomeni takšno nejasnost, ki jo družba izkorišča ali bi jo lahko izkoriščala v dobičkonosne namene. Kakšne kazni čakajo kršilce? Zakon o varstvu potrošnikov za primere zavajajočega oglaševanja predvideva tako kazensko sankcijo - globo od 4.172,93 evra do 20.864,63 evra za samostojnega podjetnika, od 12.518,78 evra do 41.729,26 evra za pravno osebo in nemogoče navesti, katera določila zakona so za potrošnike še posebej pomembna. Iz naše prakse pa bi morebiti vendarle izpostavili področje stvarne napake in garancije. Ob tem lahko navedemo, da so nekateri potrošniki že kar dobro seznanjeni s svojimi pravicami, kljub temu pa ocenjujemo, da večina potrošnikov svojih pravic ne pozna dovolj dobro. Kaj na koncu svetujete potrošnikom? V zvezi z nadzorom nad oglaševanjem ugodnih ponudb trgovcev vsem potrošnikom svetujemo, da pred nakupom v vsakem primeru preverijo, ali je izdelek, ki je v akciji pri trgovcu, dejansko cenejši kot drugi izdelki, ki niso v akciji (pri istem ali drugem trgovcu), in ne zaupajo slepo trgovčevim objavam akcij. S) Demokracija • 46/xii ■ 15. november 2007 Andrejka Grlic je glavna tržna inšpektorica v Republiki Sloveniji. Z njo smo se pogovarjali o nadzoru nad oglaševalskimi akcijami v trgovinah in s tem povezanimi morebitnimi zlorabami. Vsem potrošnikom svetujemo, da pred nakupom v vsakem primeru preverijo, ali je izdelek v akciji res cenejši. od 1.251,88 evra do 4.172,93 evra za odgovorno osebo pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika - kot tudi upravno ukrepanje -prepoved tovrstnega oglaševanja. Katere so bistvene stvari, ki jih morajo potrošniki poznati oziroma kaj je najpomembnejše v zakonu o varstvu potrošnikov? Ali menite, da potrošniki svoje pravice sploh dovolj poznajo? Glede na to, da zakon o varstvu potrošnikov pokriva skoraj celotno področje varstva potrošnikov (en del ureja še zakon o potrošniških kreditih ter povsem novo področje še zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami), je na kratko trgovcih, ki prodajajo prehranske izdelke, pri vseh t. i. velikih trgovcih, ki imajo svoje prodajalne po vsej Sloveniji, kot tudi pri manjših prodajalcih, ki imajo le posamično prodajalno. V okviru nadzora pregledujejo tako tiskane oglase, ki so jih trgovci poslali na domove potrošnikov, kot označbe oziroma napise, ki se v čedalje večjem številu pojavljajo na prodajnih policah in ob njih. Prav tako so inšpektorji pozorni na obvestila ob vhodih v prodajalne. Katere so največje kršitve trgovcev? O konkretnih kršitvah za zdaj še ne moremo govoriti, saj postopki še niso končani. Na splošno pa lahko navedemo, da so inšpek- SAMO SE DO KONCA MESECE BREZPLAČNO! SIROKOPA o O © INTERNET ■ TV • TELEFON 'NI SiOL INTERNET Ponudba velja do 30.11. 2007 za vse nove naročnike, ki bodo v času trajanja akcije naročili katerokoli širokopasovno storitev ali paket in se zavezali za 12 mesecev. V primeru subvencioniranja TV komunikatorja je vezava 24 mesecev. 4 mesece brezplačno se nanaša na mesečno naročnino. www.siol.net ■ 080 8000 Telekom V' Slovenije w SLOVENIJA Kako ustaviti cestno morijo? Primož Pečnik, foto: arhiv Demokracije, PU Ljubljana Prometne nesreče na naših cestah so že dolgo velik problem. Koliko bo predlagana novela zakona o varnosti v cestnem prometu pripomogla k večji varnosti? Glede nameravanega zvišanja kazni za prometne prekrške je javnost razdeljena. Razvoj sodobne civilizacije je skupaj z lažjo dostopnostjo in drugimi olajšavami v prometu s seboj prinesel tudi veliko tragedij. Kljub čedalje boljšim cestam, boljši prometni signalizaciji, ozaveščenosti udeležencev in predvsem vse boljši varnostni opremi v prometu imamo v Sloveniji težave na cestah. Razlog je pravzaprav preprost in je povsod po svetu enak. Čedalje več je avtomobilov in s tem voznikov, zastoji na cestah so iz dneva v dan večji in udeleženci v prometu najverjetneje postajajo vse manj strpni in vse bolj agresivni. Toda cestni promet je specifičen in se razlikuje od ladijskega, zračnega in železniškega prav po tem, da so njegovi udeleženci najpogosteje neprofesionalni. Poleg tega se po cestah vozi največ ljudi, zato je v Ministrstvo je pripravilo predlog sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu. prometu poleg hitrosti in udobja najpomembnejša varnost. Ta pa pride predvsem z odgovornostjo. V Sloveniji je bilo leta 2006 10.990 prometnih nesreč s telesno poškodbo; v njih je umrlo 262 ljudi, 1.220 pa jih je bilo hudo poškodovanih. Število mrtvih se sicer na daljši rok zmanjšuje, a vseeno pride ena smrtna žrtev na 7.673 prebivalcev. Z drugimi besedami, bi pri teh številkah prav vsak Slovenec v malo manj kot 77 letih življenja imel 1 odstotek možnosti, da umre na cesti. Pri teh številkah zaostajamo za evropsko petnajste-rico, ki si je leta 2001 zadala cilj prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah do leta 2010. Glavni razlogi V Svetu za preventivno vzgojo v cestnem prometu ugotavljajo, da je lahko vzrok za prometno nesrečo v zunanjih okoliščinah, kot so slabo cestišče, slaba prometna signalizacija, tehnična okvara avtomobila oziroma drugega prevoznega sredstva. Veliko pogosteje pa gre za posledice ravnanja udeležencev v prometu. Tukaj se najpogosteje izpostavljata neprila- gojena hitrost in alkohol. Največ smrtnih izidov povzroči neprilagojena hitrost, lani 111 od 262, pribljižno tretjino pa povzročijo pijani udeleženci. Alkohol sicer ni kvalificiran kot samostojen vzrok, ampak se skrije za "neprilagojeno hitrost", "nepravilno smer vožnje", "izsiljevanje prednosti" in druge neposredne vzroke. Uživanje alkohola je del običajev v družbi, ki se z razvojem cestnega prometa ni dovolj prilagodila razmeram. Kljub čedalje večji ozaveščenosti voznikov ter akcijam Sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu in reklamnim spotom na televizijah ostajajo številke v enakih okvirjih. Vsi vemo, da alkohol zmanjšuje zbranost in sposobnost zaznavanja, hkrati pa povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo. Poleg tega iluzorno krepi zaupanje v lastne vozne sposobnosti. Po podatkih sveta je v Sloveniji med letoma 1991 in 2000 v prometnih nesrečah, v katerih so sodelovali alkoholizirani udeleženci, umrlo 1.200 ljudi, nastalo pa je za 200 milijard tolarjev (833 milijonov evrov) škode. Tudi hitrost sestavlja cel mozaik nevarnosti. Povezana je s prekratko varnostno razdaljo, z nepravilnim prehitevanjem in izsiljevanjem prednosti. Vsi vemo, da se razdalje, ki so potrebne, da se vozilo pri zaviranju ustavi, potencirano dvigujejo s povečevanjem hitrosti. Vemo tudi, da se vidno polje voznika, ki normalno obsega kot 180 stopinj, pri višji hitrosti oži, tako da je pri hitrosti 50 km/h 150 stopinj, pri hitrosti 150 km/h pa le še 50 stopinj. "Tunelski vid" že sam po sebi povečuje tveganje v prometu. Poleg tega pri previsokih hi- Vozniki postajajo vse bolj nestrpni in agresivni. Demokracija • 46/xu ■ 15. november 2007 SLOVENIJA trostih niti najbolj izurjen voznik ne more preprečiti najhujšega. Represija K večji varnosti lahko država pripomore na več načinov. Eden je, da posodobi ceste in zgradi avtoceste, a to terja čas in je drago, zato se na to ne kaže preveč zanašati. Drug način je vzgoja. A tudi ta ne daje hitrih rezultatov, zato moramo veliko storiti predvsem sami prometni udeleženci, pri čemer pa nam lahko malo "pomaga" tudi država. V parlamentarnem postopku je predlog spremembe zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-iE), ki so ga pripravili na ministrstvu za promet. "Bistveno se zvišujejo globe za prometne prekrške, povezane s hitrostjo, smerjo in Pri teh številkah bi prav vsak Slovenec v malo manj kot 77 letih življenja imel 1 odstotek možnosti, da umre na cesti. stranjo vožnje, prehitevanjem in psihofizičnim stanjem udeležencev cestnega prometa," pišejo predlagatelji novele. Razprava o strožjih kaznih je postregla že z mariskaterim zanimivim predlogom. Slišati je bilo, naj se kazni relativizirajo. Tako bi, poenostavljeno rečeno, bogati plačevali več, revni pa manj, saj naj bi kazni udarile po žepih bolj socialno ogrožene. Cilj takega predloga je plemenit, a vseeno prometni prekršek ni pravica, ki bi jo bilo treba z zakonom varovati, saj menimo, da je zakone treba spoštovati. Še vedno ostaja dilema, kako je z bogatimi, ki si prekrške še vedno lahko privoščijo. Pojavljajo se predlogi, naj bi storilce hujših prekrškov doletela drugačna sankcija, na primer v obliki družbeno koristnega dela. Ideja je zanimiva, vendar v praksi ni zaživela. Zakaj? Ker je uprava na tem področju tako slabo organizirana, da takega predloga ne bi izvajala! Življenjskost zakona Postavlja se tudi vprašanje, koliko lahko zakon spremeni razmere, predvsem pa ravnanje voznikov. Dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani meni, da je največja težava v tem, da noben zakon ne more biti učinkovit, če mu ne sledi učinkovit postopek. "Če bi za vsak Poviševanje kazni V Evropi in pri nas se denarne kazni za prometne prekrške zvišujejo. Tako pri nas predlagajo zvišanje kazni z 10.000 tolarjev na 80 evrov za prekoračitev hitrosti do 10 km/h v naselju, prekoračitev za 20 km/h nas bo stala 250 evrov namesto 30.000 tolarjev, tudi prekrški z višjimi hitrostmi bodo sankcionirani dvojno. Poleg tega bodo tovrstni prekrški prinesli več kazenskih točk. Pri prekoračitvi hitrosti zunaj naselij bo globa za okoli 50 odstotkov višja. V povprečju za 25 odstotkov se dvigajo kazni za čezmerno vsebnost alkohola v telesu. Poleg tega ZVCP-1E uvaja "obvezno pridržanje oseb, ki so bile zalotene pri prekršku, povezanem s psihofizičnim stanjem". Kazenska zakonodaja Pripravlja se tudi sprememba Kazenskega zakonika RS. Kaznivo dejanje "povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti" ohranja v enakem besedilu. Pod splošnimi pogoji inkriminira le prometno nesrečo, ki se konča s "hudo telesno poškodbo" ali smrtjo ene ali več oseb. Sprememba predvideva tudi novo kaznivo dejanje - "predrzno vožnjo v cestnem prometu"; zagrožena je kazen do treh let zapora tistemu, ki vozi z več kot dvakrat večjo hitrostjo od dovoljene ali ima več kot 1,1 grama alkohola v litru izdihanega zraka ne glede na posledice. Pri tem morajo biti izpolnjeni še nekateri drugi pogoji. Kazen naj bi bila strožja, če pri tem pride do nesreče, v kateri je kdo "hudo telesno poškodovan" ali umre. prekršek plačali le simboličen znesek, bi bil rezultat lahko zelo pozitiven," pravi dr. Petrovec in dodaja, da je v boju za večjo varnost v prometu še zelo veliko neizkoriščenih možnosti, država pa pritiska le na kazni. Dodaja tudi, da pretirano poviševanje kazni vodi v nepravičnost kaznovanja, saj kazen ne doleti nujno tistega, ki vozi objestno, ampak tudi tistega, ki sicer vozi previdno, a je v določeni situaciji na primer prezrl znak za omejitev hitrosti. Zakon ima torej šibke možnosti za uspeh, če mu ne sledijo še drugi ukrepi. Sprašujemo se, koliko rezerve v svojem delovanju in načinu delovanja ima policija pri odkrivanju in sankcioniranju prekrškov. Policija pa naj pri tem ne bo osamljena. Pridružiti bi seji morali vsi udeleženci v prometu, in to predvsem s svojo zbranostjo. Tako kot je pilot zbran med letom, bi morah tudi vozniki v avtomobilih dati iz rok mobilne telefone in voziti zbrano, skrbeti za brezhibno stanje vozila in paziti na druge udeležence v prometu. Da je vzgoja udeležencev v prometu najpomembnejša, so prepričani domala vsi. Ampak vse skupaj ne bo imelo učinka, dokler nam varnost v cestnem prometu ne bo vsaj tako pomembna kot hitrost in udobje. Do takrat pa lahko samo upamo, da nam bodo pomagali zakoni s svojimi dobrimi in z malo manj posrečenimi rešitvami, ffi Ali je zaradi varnosti prihodnost v javnem prometu? Letos je na cestah umrlo že 258 ljudi. Novela zakona naj bi pripomogla k večji varnosti. Vzgoja mladih je pomemben dejavnik. Demokracija • 46/xii • 15. november 2007 27 REGIJE Med lokalnim in javnim interesom Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije DARS, ministrstvo za okolje in prostor ter podjetje Urbis so konec minulega meseca v Šentjanžu pri Dravogradu predstavili predlog hitre ceste, ki bo območje Koroške, Savinjske in Šaleške doline povezovala z avtocesto Maribor-Ljubljana. in Čistilni napravi Ravne, kateri hitra cesta enostavno 'povozi',« dodaja Rožen. Čistilna naprava naj bi se začela graditi leta 2009, podobno pa je po županovih besedah tudi z gospodarskim središčem Noordung, ki je del vladne resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Zato bodo Ravenčani vlado pozvali, naj v postopku sprejemanja načrta za hitro cesto zagotovi zakonitost, od ministrstva za promet pa bodo zahtevali, da sprejme tudi preostale predstavljene študije. Prevaljska občina se zavzema za različico hitre ceste na južnem delu mesta, pri tem pa bi bilo treba traso umakniti z naselitvenega območja. »Zahtevamo, da prometnico s skupnimi močni umestimo v prostor tako, da ne bo povzročala konfliktnih situacij tako v prostoru kot med ljudmi in da ne bo posegala v grajeno strukturo naselja, s čimer bi se zmanjšala kvaliteta življenja in možnosti širitve kraja,« trdi župan občine Prevalje Matic Tasič. Sicer pa ima pripombe na predvideno traso kar pet koroških občin - poleg Raven še Prevalje, Dravograd, Mislinja in Slovenj Gradec. A slednje niti med seboj o predvideni trasi nimajo enotnega mnenja. Slovenjgraška civilna iniciativa tako predlaga traso, ki bi bila speljana vzhodno od mesta, s čimer pa se ne strinjajo v Mislinji, saj bi na ta način ta občna ostala brez priključka. Umestitvi hitre ceste skozi Mislinjsko dolino je bilo namenjenih tudi več kot tisoč podpisov, ki jih je med krajani Slovenj Gradca, Pameč, J>mar-tnega in Podgorja zbrala Civilna iniciativa za razvoj Koroške. Vse odtlej se med občinami, skozi katere naj bi predvidena trasa hitre ceste potekala, pojavljajo nesoglasja. Minister za promet Rado-van Žerjav se čudi pripombam občanov, saj je bila predvidena različica ceste ob nedavni predstavitvi po njegovih besedah sprejeta pozitivno. Odziv lokalnih skupnosti Minuli ponedeljek je predlog hitre ceste, katere natančnejši potek opisujemo v posebnem okviru, obravnaval občinski svet občine Ravne na Koroškem. Tako sve- 28 tniki kot župan so glede predvidene trase izrazili številne pomisleke. Menijo namreč, da je bila pri pripravi predloga trase kršena uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Po besedah župana Raven Tomaža Rožena je bila ta uredba kršena, ker so bile opravljene le analize predlagane trase, medtem ko bi morale biti pripravljene različne, na koncu pa izbrana najboljša. Župan ima glede predvidene trase tudi vsebinske pomisleke, saj »ima veliko slabosti, ki se lahko odpravijo brez bistvenega posega v prostor«. »Sploh ni navedenih dejstev o Poslovni coni Ravne Kaže, da bo za čimprejšnjo zgraditev hitre ceste potrebnih še precej dobre volje in odrekanj. Se bo projekt zavlekel? Na ministrstvu za okolje in prostor so nam dejali, da gre za fazo, v kateri Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 Kdaj bo Koroška končno dobila sodobno prometnico? REGIJE imajo krajani pač možnost podajati pripombe na njihov predlog. Smotrne predloge bo ministrstvo pregledalo, pri čemer pa opozarjajo, da prav vseh zagotovo ne bo mogoče upoštevati. Na burne glasove krajanov se je za našo revijo odzval minister za promet Radovan Žerjav. Izrazil je presenečenje nad tolikšnim razburjenjem prebivalcev, saj je vlada v času svojega obiska na Koroškem predstavila najustreznejšo različico poteka severnega dela trase tretje razvojne osi, ki je po njegovih besedah strokovno utemeljena, odziv občin pa je bil tedaj izrazito pozitiven. Žerjav pravi, da je vlada sicer vedela, da se je pri Slovenj Gradcu pojavila civilna iniciativa, ki je bila tudi na predstavitvi in izrazila željo, da bi traso nekoliko premaknili. Vlada se je s tem strinjala, iniciativa pa je še opozorila, da ne ve, ah se jim bodo o optimalni možnosti uspelo dogovoriti med seboj. »To pa je bilo vse, kar je bilo takrat nakazano kot problematično,« trdi Žerjav. 24. oktobra je bila trasa predstavljena tudi vsem županom in šele tedaj so se po ministrovih besedah začeli pojavljati pomisleki v zvezi s prostorskim načrtom. V zadnjih tednih se namreč začenjajo sestajati posamezni občinski sveti in trasa je na lepem za marsikoga postala nesprejemljiva. Za postavitev trase je odgovorno ministrstvo za okolje in prostor, kljub temu pa bodo tudi predstavniki ministrstva za promet poskušah vzpostaviti čim Župan občine Prevalje Matic Tasič Predlagana trasa HC Najustreznejša različica hitre ceste naj bi potekala od mednarodnega mejnega prehoda Holmec do Poljane, po Mežiški dolini južno od Prevalj in severno od Raven na Koroškem ter mimo Otiškega vrha v Mislinjsko dolino. Okoli Dravograda bi potekala vzhodna, južna in zahodna obvoznica, ki bi se na glavno cesto priključila pri Otiškem vrhu. Naprej pa bi potekala v koridorju obstoječe glavne ceste, skozi predor Gradišče vzhodno mimo Slovenj Gradca, kjer v nadaljevanju poteka v zgornjem delu po sredinskem, v spodnjem pa po zahodnem poteku - mimo Podgorja, skozi predor Graška gora, mimo Škalskega jezera skozi pokriti vkop po zahodni strani Velenja, skozi predore severno od Gore Oljke in pri Letušu preide v Savinjsko dolino. Od tod dalje poteka v koridorju obstoječe regionalne ceste, zahodno mimo Polzele in se pri Šentrupertu priključi na avtocesto Al. Kombinacija ima tudi navezovalno cesto Velenje, ki poteka od priključka Velenje pri Škalskem jezeru skozi predor pod Konovim do Šaleške ceste v naselju Konovo. bolj konstruktiven dialog z občani in najti dobro rešitev. »Je pa dejstvo, da se bo zadeva časovno lahko precej zamaknila, če se bomo preveč pogovarjali. Nekdo bo na osnovi vseh teh pripomb moral narisati novo traso, to pa najbrž ne bo lahko. Prav gotovo pa bo posledica tudi to, da bo odsek, ki ga krajani želijo iz doline umakniti na pobočja, postal dražji,« pravi Žerjav. To pa utegne povzročiti težave s financiranjem hitre ceste. Velik pomen prometnice Prometna povezava je sicer bistven element projekta 3. razvojne osi, ki jo vlada načrtuje v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Načrtovanju in financiranju hitre ceste je bila namenjena tudi osrednja tema nedavnega strokovnega simpozija v Slovenj Gradcu. Sekretar na ministrstvu za promet Gregor Ficko je ob tej priložnosti poudaril, da bo poleg iskanja primerne trase treba pozornost nameniti tudi iskanju različnih možnosti financiranja projektov prometne in logistične infrastrukture. Predstavnica ministrstva za okolje in prostor pa je dodala, da bo učinkovitost umeščanja 70-kilometrske trase v prostor odvisna predvsem od pripravljenosti lokalnih skupnosti na kompromis. Dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Peter Ga-brijelčič je ob tem opozoril, da projekt 3. razvojne osi ne pomeni le integracije ceste v urbani sistem, ampak bo pripomogel tudi k ekonomski socialni in teritorialni primerljivosti prostora. Temeljni cilj nove prometne povezave med avtocesto Ai Šen-tilj-Koper in avstrijsko mejo je po besedah predstavnikov Dar-sa, podjetja Urbis in ministrstva zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena. Nova cesta naj bi povečala predvsem konkurenčnost območja ob razvojni osi in okrepila gospodarske povezave. Sprva zelo burni odzivi po nekaj tednih od predstavitve predvidene trase hitre ceste zdaj postajajo nekoliko treznejši. Kljub temu pa kaže, da bo potrebnih še kar precej dobre volje pa tudi odrekanj, če bo regija želela kar najhitreje dobiti tako zelo potrebno hitro cesto. V tem času je namreč edina boljša cestna povezava Koroške s preostalim delom Slovenije vijugasta in razmeroma ozka prometnica. E RADIO U NI VOX 107.5 MHz ¡-mail: info@univox.si Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 29 Minister za promet Radovan Žerjav Župan Raven Tomaž Rožen V Slovenj Gradcu se je organizirala tudi civilna Iniciativa. Center Kočevje bi se lahko hitreje razvijalo. Čarovnije kočevskega župana Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Kočevski župan vlada s trdo roko že trinajsto leto. Mesto se ne razvija tako, kot bi se lahko, župan svojo funkcijo razume po svoje, predvsem pa v življenju igra dvojno politično igro: eno v vlogi poslanca, drugo v vlogi župana. Zupan občine Kočevje Janko Veber se je nenadoma odločil, da bo več pozornosti namenil gospodarstvu, ki je v letih njegovega vodenja občine močno nazadovalo. Sklenil je, da bo občina kupila proizvodnjo stavbo Aviotexa v Kočevju za 1,5 milijona evrov in jo dala v najem uspešnemu idrijskemu podjetju Kolektor. Slednji se je s pismom o nameri obvezal, da bo odprl 30 novih delovnih mest za najmanj 5 let. Občina daje Kolektorju v najem stavbo pod izjemno ugodnimi pogoji, vložki Kolektorja v stavbo pa se bodo odštevali od najemnine. Obnova objekta bo draga, saj bo kljub županovemu zatrjevanju, da je stavba v zelo dobrem stanju in pripravljena na proizvodnjo, treba vanjo vložiti znatna sredstva. S tem nakupom tudi ni jasno, komu je župan hotel pomagati; Aviotexu, ki stavbe ni mogel nikomur prodati, ah Kolektorju, ki je postavil pogoj, da pride v Kočevje le, če ga čaka tovarna in najemnina, kakršno bo določil sam. Vsekakor bodo nova delovna mesta za občino izredno draga. SpOmO Da občina kupi poslovne prostore in jih potem da v najem podjetju za določen čas, je pravno vprašljivo. Zakon o lokalni samoupravi sicer v 20. členu določa, da lahko občina v skladu z zakoni pridobiva vse vrste premoženja in razpolaga z njim, vendar je v 21. členu določeno, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, v kar pa bi nakup tovarniškega poslopja težko uvrstili. Občina torej s tem nakupom posega v nepremičninski trg (občina tudi gradi profitna stanovanja in jih prodaja na prostem trgu), kar je pravno vprašljivo. Zavajanje Za dosego svojega cilja je kočevski župan sklical izredno sejo občinskega sveta in ta je nakup potrdil. Po naših podatkih je župan odločitev izsilil s tem, da občina ne bo dobila sredstev iz regionalnih ter razvojnih skladov v višini 1 milijona evrov, ki so jih njemu (županu Vebru) že odobrili župani sosednjih ob- čin. To pa še ni vse. Za sejo dokumentacija ni bila pripravljena. Namesto poslovnega načrta, ki je obvezen del vsake, posebno še tako visoke investicije, je župan predložil pismo o nameri, ki je bilo napisano le na eni strani. Ko so ga nekateri svetniki, ekonomisti, na to opozorili, jih je zavrnil s pojasnilom, da bo investicija prikazana v proračunu občine, ki je neke vrste poslovni načrt. Župan po več kot štirih mesecih še vedno ni predložil nikakršne dokumentacije v zvezi z nakupom poslovne stavbe razen že omenjenega pisma o nameri niti ni zagotovil sredstev za nakup tega objekta, čeprav je obljubil oboje. Župan je torej ves čas zavajal svetnike in občane, da bo občina ku- 30 DEMOKRACIJA • 46/XII ■ 15. november 2007 SLOVENIJA Pred časom je Demokracija »izginila« s prodajnih mest. Bo tudi tokrat tako? pila poslovno stavbo z državnim denarjem iz razpisa, tega pa ni. Zgodbe, zgodbice... Ob vsem tem je pomenljivo, da se je Veber osebno pogodil z nemškim lastnikom Aviotexa za ceno nepremičnine, in to brez uradne cenitve objektov, kar je v telefonskem pogovoru enemu od občinskih svetnikov 6. junija potrdil tudi direktor občinske uprave, ko je dejal, da uradne cenitve še ni, ker ni bila narejena izmera. Zato so svetniki iz vrst opozicije, predvsem SDS, opozarjali, da v primeru, ko se župan dogovori za ceno objekta in to naredi brez uradne cenitve, obstaja sum o zakulisnih dogovorih. Župan zdaj trdi, da je bila uradna cenitev objekta narejena pred podpisom predpogodbe, vendar je več prič, ki lahko tudi na sodišču potrdijo, da uradne cenitve objekta ni bilo pred sklenitvijo predpogodbe, ki je bila podpisana 15. maja 2007. Ko je eden od opozicijskih svetnikov želel videti uradno cenitev, mu je bilo to onemogočeno. Na vpogled so jo dali šele pred približno tremi tedni z datumom izdelave 17. maja 2007, vendar s pojasnilom, da je bila cenitev narejena 15. maja 2007. Zanimivo je, da so na ta dan izdali tudi lokacijsko informacijo. Na občini zdaj zatrjujejo, da so 15. maja zbrali vso dokumentacijo, potrebno za cenitev, da je cenilec takoj ocenil vrednost objekta in da je bila še isti dan sklenjena predpogodba, česar pa ne verjame niti največji laik na tem področju. Nezakonito To pa še ni vse. Zupan se je že vnaprej dogovoril s Res socialdemokrati? Janko Veber sedi na več stolih. Kolektorjem za višino najemnine, in sicer v višini 3,8 evra za kvadratni meter, kar je v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, saj bi moral biti prej objavljen javni razpis za izbiro najugodnejše ponudbe. Tudi to potrjuje sum o nezakonitih dogovorih, še posebno ker kočevski podjetniki plačujejo najemnine v višini od 5 do 9 evrov za kvadratni meter. Razpis Čeprav se je županu sredi maja tako mudilo, da ni hotel prestaviti izredne seje niti za en teden (kar so zaradi pridobitve potrebne dokumentacije predlagali nekateri občinski svetniki), o čemer smo v našem tedniku že pisali, je celotna zadeva stala dva meseca. V drugi polovici julija pa je z občine pricurljala vest, da je občina zamudila razpis za regionalni razvojni program. Vlogo bi morala oddati na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko do vldjučno 26. junija 2007. Čeprav po zakonu Kočevje si zasluži boljšega župana. o lokalni samoupravi občinsko upravo usmerja in nadzira župan, je kmalu po objavi te novice svojo krivdo za nastali položaj zanikal in zanjo obtožil svoje podrejene. Zamuda Najverjetneje je župan dobro vedel, da bo občini na razpisu spodletelo, ker nakup objektov ne spada pod upravičen namen (Ur. 1. št. 48/2007 - Razpisna dokumentacija). To so mu jasno povedali tudi strokovni delavci Regijskega razvojnega centra Kočevje - Ribnica in Regijskega razvojnega centra Novo mesto, vendar jih je grobo zavrnil. Zato je bila oddaja vloge na koncu izpeljana tako, da se je občina na razpis prijavila prepozno, krivdo pa je Veber zvrnil na vodilni uslužbenki občinske uprave. IE Občina potrebuje poklicnega župana Konec oktobra so se na delovanje župana in dogajanja v občini na posebni tiskovni konferenci odzvali tudi v območni organizaciji SDS. Predsednik Stane Gabrič (občinski svetnik) je dejal, da bodo v stranki zahtevali imenovanje komisije, ki bi raziskala vse, kar se je dogajalo okoli zamujenega razpisa, predvsem pa naj bi ugotovila dejansko odgovornost. Prepričan je, da bi takšen postopek moral sprožiti župan Janko Veber, še preden je krivdo pripisal vodjema oddelkov v občinski upravi. Kritični so bili tudi do delovanja občinskega sveta, ki deluje podobno kot svet v prejšnjem mandatu. Večina pobud in predlogov svetnikov SDS je preprosto preslišana ali preglasovana, saj je v svetu le šest njihovih članov. Kot slabost štejejo tudi to, da tako velika občina, kot je kočevska, nima poklicnega župana. Občinski svet je pretekli teden potrdil že tretji občinski rebalans proračuna, kar je slovenska posebnost. Kočevski župan, poslanec in predsednik kočevskega odbora Socialnih demokratov (SD) Janko Veber zahteva brezpogojno poslušnost članov svoje stranke. Druge stranke ignorira, po naših podatkih večinoma tudi koalicijsko LDS. Vse komisije in odbore (razen nadzornega odbora) vodijo njegovi ljudje. 0 politiki sodelovanja, širšega povezovanja, upoštevanju drugače mislečih in osebni odgovornosti, ki jo ves čas glasno razglaša SD, ni sledu. Kako ta stranka upošteva načelo demokratičnosti, se je videlo pred nekaj leti, ko je Veber izločil vidne in ugledne kočevske člane te stranke, ker so se mu upali ugovarjati; to so bili ljudje, ki so za Kočevsko veliko naredili in so socialdemokrati po srcu. Ker ima Veber ubogljivo večino v občinskem svetu, o čemer smo se na eni od sej občinskega sveta prepričali tudi sami, z lahkoto doseže potrditev vseh svojih predlogov, tudi če so protizakoniti. Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 31 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedni čezmejnega sodelovanja Lucija Horvat, foto: SNG Drama Ljubljana Na pobudo avstrijskega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve so med 4. in 15. novembrom na različnih prizoriščih v Sloveniji in Avstriji potekali Tedni čezmejnega sodelovanja. Prikazna je bila kulturna raznolikost v prostoru med državama. Letošnji tedni čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo so potekali v znamenju letošnjega evropskega leta enakih možnosti za vse in v duhu prihajajočega evropskega leta kreativnosti in inovacij 2009. Zato so poudarek namenili tudi prepletanju med kulturo in znanostjo. Prireditve so organizirali Avstrijski kulturni forum v Ljubljani, Avstrijski znanstveni inštitut Ljubljana (ASO) in Center Alpe-jadran za čezmejno sodelovanje (AACC) iz Celovca na avstrijskem Koroškem. Veliko pozornosti je bila deležna tudi vloga narodnih manjšin v čezmejnem sodelovanju. V ta namen so pripravili tudi dve okrogli mizi. Prvo, na kateri so govorili o vprašanju kulturne dediščine kot priložnosti za slovensko-avstrijsko čezmejno sodelovanje, je gostila dvorana Slovenskega svetovnega kongresa 32 v Ljubljani, drugo pa Cankarjev dom v Ljubljani. Na slednji je tema nosila naslov Naša skupna evropska prihodnost - čezmejno sodelovanje v luči slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Teatr Trotamora Tedni čezmejnega sodelovanja so se začeli 4. novembra v Pavlovi hiši v Potmi na avstrijskem Štajerskem, kasneje pa se je slovesnost ob odprtju preselila v slovensko Cankovo. Pomembnejši kulturni dogodek je bil večer samospevov 9. novembra v Kulturnem domu Nova Gorica z mezzosopranist-ko Mirjam Kalin in baritonistom Gabrielom Lipušem. V ljubljanski Drami pa je 10. novembra gostovala gledališka predstava Prerok Ilija poljskega dramatika Tadeusza Slobodzianka v izvedbi Teatra Trotamora z avstrijske Koroške v režiji Marjana Stikarja, ki gledališko skupino Teatr Trotamora iz Roža vodi še od njegove ustanovitve. Predstava, ki je bila slovenska praizvedba in prva avstrijska uprizoritev, je potekala v treh jezikih, v slovenščini, rožan-ščini in nemščini, in je bila opremljena s podnapisi. Gledališka skupina Teatr Trotamora deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož že od leta 1993, v njej pa sodelujejo poklicni umetniki in gledališki ljubitelji. Igralska zasedba šteje okoli 30 igralcev in nastopa v vsakem projektu v drugačni postavitvi, odvisno od potreb predstave; ekipa profesionalnih sodelavcev na področju režije, glasbe, kostumografije in dramaturgije pa je navadno ista. Vse predstave Teatra Trotamora so v slovenščini, ker pa se predstav v velikem številu udeležuje tudi nemško govoreča publika, se vedno potrudijo, da bi jim sledila tudi ta. Na ta način je ta zavedna slovenska skupina postala simbol sožitja na Koroškem, vendar s tem ni izgubila svoje identitete. Prerok Ilija Avtor drame Prerok Ilja Tadeusz Stobodzianek (*195 5) je bil rojen v Jeniseju v Sibiriji, odraščal je v Bialystocku, na vzhodu Poljske, blizu Belorusije. Na Ja-giellonski univerzi v Krakovu je doštudiral teatrologijo, se ukvarjal s pisanjem gledaliških kritik in bil umetniški vodja gledališč v Kaliszu, Poznanju in Gdansku. Režiral je lutkovne predstave ter bil hišni dramatik in dramaturg gledališča Teatr Dramatyczny v Varšavi in gledališča Teatr Nowy v Lodzu. Predaval je na Collegium Civitas v Varšavi. Je soustanovitelj in predsednik Fundacije Bialegostock »Wierszalin«. Za okvir drame Prerok Ilija je uporabil srednjeveško formo drama- DeMOKRACIJA ■ 46/xii ■ 15. november 2007 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO tiziranega mirakla, skozi katero sugestivno pripoveduje zgodbo, ki se je v resnici zgodila v tridesetih letih na vzhodu Poljske, nedaleč od beloruske meje. Eliasz Klimo-wicz se je razglasil za preroka in napovedal konec sveta. Njegovi sovaščani so mu vdano sledili, ker jim je v težkem medvojnem času, ko sta vladala lakota in brezup, dajal upanje za boljšo prihodnost. Tik pred drugo svetovno vojno je tisoč vernikov blizu poljsko-ru-ske (danes beloruske) meje začelo graditi mesto Wierzalin, kjer se človeštvu ne bo treba več bati ničesar - ne vojn, ne revščine, ne sovraštva med ljudmi. Konec sveta je Klimowicz napovedal za 10. 8. 1939, a zgodilo se ni nič. Toda prerokove napovedi so se vseeno na neki način izpolnile, saj se je že čez nekaj tednov začela vojna. Pravoslavna cerkev je delovanje preroka in njegovih vernikov obsodila in jih izobčila. Klimowicz je svoj konec dočakal v sibirskem gulagu, kjer je umrl star 66 let. Njegovi verniki pa ga še danes pričakujejo. Stobodzianekova drama v Preroku Iliji se na humoren način prepletajo različni elementi: farsa, burka, poetična drama in tragikomedija. Tema drame je za današnji čas vsekakor primerna, saj raste število verskih fanatizmov vseh vrst. Opraviti imamo s celo vrsto raznih gurujev in pa-darjev, ki nam, mogoče le zaradi lastne koristi, pridigajo o boljšem svetu, ki bo prišel le, če se bomo držali njihovih naukov. Dramo je Teatr Trotamora prestavil na koroško podeželje, ga odigral v ro-žanščini po motu »vsaka vas ima svoj glas«. Zaradi specifičnosti dramskih oseb so igralci govorili tudi v nemščini, jidišu in v »pravi« slovenščini. Poskrbeli so za slovenske in nemške podnapise. Tako v vas pride potujoči judovski trgovec, ki revnim vaščanom ne more prodati ničesar. Omeni le novega preroka Ilijo, ki živi v oddaljeni vasici, zdravi ljudi in jim pomaga v življenjskih stiskah, zato se k njemu napoti veliko ljudi. Prvi obisk se konča brez večjega »uspeha«, na drugem pa želijo, da bi jim blagoslovil križ, ker ga hočejo postaviti sredi vasi, da bi jih obvaroval pred zlom. Potem se romarji spomnijo, da je njihova dolžnost najprej preveriti, ali je novi prerok zares prerok, in sicer tako, da bi ga kot Kristusa pribili na križ. Med seboj si razdelijo biblične vloge in po generalki, vaji za križanje, odidejo po Ilijo in ta se jim neuspešno upira. Križanje prepreči ženska, ki naj bi jo bil ozdravil obsedenosti s hudičem. Ženska prosi Ilijo, naj ljudem odpusti, kar tudi stori in jim obljubi nebesa. Za konec seminar Pripravam in vodenju projektov čezmejnega sodelovanja v programih Interreg in Kultura 2007 je bil 14. novembra v Tinjah na avstrijskem Koroškem namenjen seminar, na katerem je sodelovala tudi Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca. Tedni čezmejnega sodelovanja 2007 so se končali danes, 15. novembra, v rezidenci avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, ko so slavističnemu inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) izročili znanstveno knjižno zbirko pokojnega profesorja slavistike na univerzi v Gradcu Stanislausa Hafnerja. IH Tedenski utrip > - * TARTINI V ARGENTINI Godalni kvartet Tartini je bil oktobra in v začetku novembra na turneji po Argentini. Nastopil je v Salti, Jujuju, Rosariu, Tandilu in Buenos Airesu ter na vseh koncertih navdušil tako publiko kot kritiko. V sobotni izdaji argentinskega dnevnika La Nacion je na kulturni strani izšla odlična kritika koncerta v bue-nosaireškem teatru Gran Rex. Argentinski glasbeni kritik Juan Carlos Montero je izpostavil njihovo brezhibno in popolno muzikalnostter izvrstno tehniko. Godalni kvartet Tartini je začel svojo pot kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije leta 1983, ko so se štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu, ki velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, a tudi najobčutljivejšo zasedbo. Sestavljajo ga prvi violinist Miran Kolbl, drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksan-dar Milošev in violončelist Miloš Mlejnik. Kvartet je v Argentini gostoval že 2002 in 2005. Tako kot leta 2005 je tudi tokratna turneja potekala v organizaciji argentinske koncertne agencije Mozarteum Argentino in fundacije »El Sonido y el Tiempo Internacional«. NOVI DEŽELNI POSLOVODJA Enotna lista je s 1. novembra dobila novega deželnega poslovodjo. To je postal Adrian Kert, nekdanji urednik Mohorjeve založbe Celovec, poslovodja Mohorjeve, d. o. o. Celovec-Ljubljana in nekdanji urednik Radia dva (Radio Korotan). Nasledil je Karla Hrena, osrednjega tajnika SGZ. Kert bi službo rad začel z ambicioznim pristopom, bil ombudsman za funkcionarje in skupaj z njimi nasploh izboljšal podobo stranke. »Prepričan sem, da so izboljšave vedno mogoče in potrebne,« pravi Kert, ki je začel z obnovo in osvežitvijo logotipa ter spletne strani (http:// www.elnet.at), ki ponuja nekaj zanimivih posodobitev, odbornikom pa bo intranet omogočil hitro in udobno izmenjavo informacij. »Rad bi skupaj z odborniki dosegel, da bo EL privlačna stranka za celotno južno Koroško, da se bodo v njej dobro počutili stari in mladi, koroški Slovenci in Nemci, skratka, da bo EL že bolj simpatično, atraktivno in samozavestno gibanje, ki lahko brez vsakršnega diktata zvezne stranke povsem neodvisno zastopa interese južno-koroškega prebivalstva. To je absolutna prednost in edinstvenost EL,« poudarja Kert. V naslednjih mesecih se bo EL posebej posvetila pripravam na občinske in deželnozborske volitve. Za slednje EL naprej zahteva znižanje odstotnega deleža za vstop v deželni zbor. »Relikt iz politične zgodovine, ki je bil uveden zgolj za preprečitev vstopa koroškega Slovenca v deželni zbor, je treba takoj odpraviti, saj prav takšna dejstva ustvarjajo slabo mednarodno sliko Koroške. Čas je, da se tega prav zave tudi Koroška,« pravi Kert. Adrian Kert, Enotna lista Godalni kvartet Tartini Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 33 TUJINA Po Kirchnerju Kirchnerjeva Petra Janša, foto: Reuters Na nedavnih predsedniških volitvah v Argentini je bila soproga dosedanjega argentinskega predsednika Nestorja Kirchnerja Cristina Fernandez de Kirchnerže v prvem krogu z veliko večino izvoljena na predsedniški položaj. 34 Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 odstotno prednost pred drugou-vrščenim. 27 milijonov volilnih upravičencev je istega dne volilo tudi 130 od 257 poslancev spodnjega doma parlamenta, 24 od 72 senatorjev in devet guvernerjev. Na položaj guvernerja pokrajine Buenos Aires, ki je drugi najvplivnejši položaj v Argentini, je bil izvoljen argentinski podpredsednik Daniel Scioli. Zmaga V prvo Za položaj predsednika Argentine se je poleg Cristine Fernandez de Kirchner potegovalo še 13 kandidatov, ki pa niso imeli večjih možnosti, saj so prvi dami države javnomnenj- Po vseh preštetih glasovih je Cristina Fernandez de Kirchner dobila nekaj manj kot 45 odstotkov glasov. Drugo-uvrščena 50-letna Elisa Carrio, političarka leve sredine, je prejela 23 odstotkov glasov, s 17 odstotki glasov pa ji je sledil 64-letni Roberta Lavagna, nekdanji gospodarski minister. Fernandezovi se s takšnim izidom za predsedniški položaj tako ni treba potegovati v drugem krogu. Glede na argentinsko zakonodajo mora namreč predsedniški kandidat za zmago v prvem krogu zbrati 45 odstotkov glasov volivcev oziroma 40 odstotkov glasov volivcev in 10- Levosredinska političarka Elisa Carrio ske raziskave dobro kazale, in sicer najmanj 20 odstotkov glasov več od drugih kandidatov. Trikratno peronistično senatorko v domovini radi primerjajo z ikono argentinske politike Evo Peron, ki si s slednjo ni podobna le po dragih oblekah in naličenosti, temveč tudi po odločilnem vplivu na svojega soproga. V tujini jo predvsem radi primerjajo z ameriško senatorko Hillary Clinton. Fernandezova je te primerjave zavračala, čeprav so ji vidno godile in jih je spretno izkoriščala. »Hillary in jaz imava le malo skupnega: obe sva senatorki, odvetnici in soprogi predsednikov, kaj več pa ne,« je dejala v enem redkih pogovorov. »Ne želim, da me primerjajo s Hillary Clinton, z Evito Peron ali s komer koli dru- gim,« je poudarila. »Ni boljšega, kot biti sam svoj,« je dodala. Senatorka Fernandezova, ki ima za seboj 2o-letno politično kariero, je tako postala prva izvoljena predsednica Argentine, ne pa tudi prva voditeljica te države. Na predsedniški položaj je bila namreč v Argentini že ustoličena ženska, tretja soproga nekdanjega predsednika Juana Perona, Isabe-la Peron, in sicer po smrti soproga leta 1974, pred tem pa je bila na podpredsedniškem mestu. »Zmagali smo z veliko prednostjo,« je 54-letna senatorka v govoru, ki so ga v živo predvajali po televiziji, izjavila nekaj ur po zaprtju volišč. V predvolilni kampanji je predvsem obljubljala ohranitev levo usmerjene gospodarske politike, ki jo je vzpostavil njen soprog Nestor Kirchner, kaj določnejšega pa »La Cristina«, kot jo imenujejo Argentinci, ni ponudila. »Spremembe se šele začenjajo,« je bilo njeno geslo, kakšne natančno naj bi bile, pa ni povsem jasno. Tako je Fernandezova le nejasno govorila o novih delovnih mestih, krepitvi demokratičnih institucij in financiranju novih šol, bolnišnic in avtocest. Kljub temu so »Argentinci volili Fernandezovo, saj bodo primerjali sedanje stanje z letom 2002«, je dejal argentinski politolog Eduar-do Fidanza, in to kljub temu, da je bila po poročanju argentinskega tiska nezainteresiranost volivcev velika kot še nikoli. Med 13 preostalimi predsedniškimi kandidati po oceni Fidanze ni bilo pravega voditelja, čeprav je med volivci obstajala velika želja po njem. Po javnomnenjskih raziskavah so poslanki Carriovi, ki je tako kot na volitvah 2003 stavila na boj proti korupciji, pripisovali okoli 15 odstotkov glasov, nekdanjemu gospodarskemu ministru Robertu Lavagnipa 11-odstotno podporo. Lavagna, ki je sodeloval s predsednikom Kirchnerjem, nato pa se je z njim zaradi različnih pogledov glede proračunske in davčne politike razšel, tako ni imel velikih možnosti za zmago. Izzivi za predsednico Cristina Fernandez de Kirchner bo svojega moža na položaju nasledila 10. decembra. V prihodnosti se bo morala soočiti z mnogo manjšimi izzivi kot njen soprog, ko je leta 2003 zasedel predsedniški stolček Takrat je bila Argentina v najhujši gospodarski krizi, saj je zaradi 100 milijard državnega dolga večina Argentincev čez noč ostala brez dveh tretjin prihrankov. Takratni predsednik Fernando de la Rua je moral dve leti po izvolitvi zaradi množičnega bega kapitala blokirati vse bančne račune. Finančna kriza ga je prisilila k odstopu 20. decembra 2001. Naslednja dva tedna so vladali različni t. i. provizorični predsedniki. Po mnogih protestih je bil 2. januarja 2002 za začasnega predsednika izbran Eduardo Dualde. Nova argentinska Mnogi jo vidijo kot novo Evito. TUJINA inflacije, energetske krize in še vedno obotavljajočih se investicij. Latinski fenomen Čeprav se na mednarodnem spletu pojavljajo dokumentirani posnetki o klientelističnih primerih kupovanja glasov za novo predsednico, ti so bili vredni 50 pesov, kar je 11 evrov, pa so iz sveta medtem deževale čestitke novi argentinski predsednici. Femandezovi je med prvimi čestital venezuelski predsednik Hugo Chavez in v telefonskem pogovoru z njo dejal, da je Venezuelce ob tej lepi zmagi preplavilo veselje. »To je zmaga latin-skoameriških žensk, saj so ženske tiste, ki bodo rešile svet,« je dejal Chavez v pogovoru s Fernandezovo. Ob tem je izrazil upanje, da bosta državi še poglobili stike, so sporočili iz njegovega urada. Fernandezovo je poklical tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Iz njegovega urada so sporočili, da je Fernandezova predsedniku Luli da Silvi obljubila, da bo obiskala Brazilijo. Datuma obiska niso sporočili. Brazilija in Argentina sta pomembni gospodarski partnerici, blagovna menjava pa je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašala 17,7 milijarde dolarjev. Argentinska predsednica je v po- nedeljkovem prvem televizijskem pogovoru po zmagi za televizijo Todo Noticias med drugim želela vse najboljše ameriški senatorki Hillary Clinton pri njeni kandidaturi za predsedniško nominacijo demokratske stranke. Ob tem se je za veliko podporo zahvalila tudi svojemu možu, zdaj že nekdanjemu argentinskemu predsedniku Nestorju Kirchnerju. »Kraljica Cristina«, tako se glasi zadnja biografija avtorice Olge Wornat, v kateri ta novo izvoljeno predsednico označuje za neupogljivo, inteligentno, polemično in ambiciozno žensko, je nedvomno izrabila prav zadnji atribut. Argentinci so torej izvolili svojo novo »santo Evito«. 0) 35 »Predsednicaaa ... Vem, da ste bili do sedaj navajeni drugače, vendar je prišel čas, da se to spremeni,« je Cristina F. de Kirchner izjavila na enem od redkih nastopov. vlada je začela podpirati domačo industrijo in nadomeščati uvožene izdelke z domačimi. Tudi nov tečaj pesa je bil za domačo ekonomijo vzpodbudnejši. Povečal se je izvoz osnovnih izdelkov, kakor sta žito in meso. Leta 2003 je bil za predsednika izvoljen Nestor Kirchner. Nadaljeval je s pro-tekcionistično politiko in nacionaliziral določena privatizirana podjetja. Država je tako poplačala svoj dolg Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Kir-chnerjeva priljubljenost je takrat zrasla, saj ga je podpiralo več kot 60 odstotkov volivcev. A gospodarska rast se je medtem začela upočasnjevati, Kirch-nerjeva priljubljenost pa upadati. Njegova žena se bo tako morala soočiti z najmanj tremi problemi, ki ta čas pestijo državo; pritok denarja v državno blagajno peša, občasno se pojavlja pomanjkanje pri preskrbi z električno energijo in nihče ne verjame podatku o 8,6-odstotni inflaciji, saj naj bi bila ta po podatkih strokovnjakov bistveno višja. O tem so takoj po volitvah pisali tudi mednarodni časniki, kot so The Economist, Financial Times in The Washington Post. Argentinci se v državi, kjer prepad med bogatimi in revnimi ostaja velik, tako soočajo s kruto realnostjo, ko četrtina od 40 milijonov prebivalcev živi pod pragom revščine. Ta je posledica visoke Demokracija • 46/xii • 15. november 2007 Nemiri v času argentinske krize Prepad med bogatimi in revnimi ostaja velik. GLOBUS Obnovljena dama Prenova leipziške opere, za katero so porabili 9,5 milijona evrov, je i; končana. Slovesnega odprtja prenovljene palače se je udeležilo več i tisoč ljudi. Prva premiera bo opera Rienzi Richarda Wagnerja, delo i torej, ki je bolj redko na repertoarju. Vodstvo je navdušeno nad opravljenim delom in pravi, da je 200 delavcev v minulih enajstih mesecih hiši vrnilo izvirno podobo, kakršno je imela opera pred odprtjem v letu 1960. Na novo so uredili avditorij in sedišča. pa ostala združena z medenično kostjo. Ločili so tudi obe hrbtenici. Več kot 27-urna operacija je šele začetek operacijskih posegov, saj bodo morali kirurgi ločiti še druge organe in rekonstruirati medenični obroč. Po mnenju kirurške ekipe ima deklica 75 do 80 odstotkov možnosti, da preživi. Zgodovinsko Savdski kralj Ab- dulah se je v Vatikanu srečal s papežem Benediktom XVI. To je bil prvi obisk savdskega monarha v Vatikanu. Srečanje je potekalo v prijetnem ozračju. Sogovornika sta se osredinila predvsem na medverski in medkulturni dialog, dotaknila pa sta se tudi bližnje-vzhodne krize in se strinjala, da je treba najti rešitev, posebno pri sporu med Izraelci in Palestinci. Savdska Arabija in Vatikan doslej nista imela diplomatskih stikov. Aretacije Italijanska vlada je ob-glavila panevropsko teroristično mrežo, ki je novačila samomorilske napadalce za Irak in Afganistan. V okviru akcije so v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in na Portugalskem skupno aretirali 20 domnevnih teroristov. Skupino so večinoma sestavljali Tunizijci, Operacija Skupina indijskih kirurgov je uspešno operirala dveletno indijsko deklico, rojeno s štirimi rokami in štirimi nogami ter z nekaterimi dvojnimi organi siamske sestre dvojčice, ki se je nehala razvijati med nosečnostjo. Skupina tridesetih kirurgov in šestih drugih medicinskih delavcev, od pediatrov do plastičnih kirurgov, je odstranila odvečne ude sestre dvojčice, ki se ni razvila, je policijska operacija pa je potekala v sodelovanju z varnostnimi silami nekaterih drugih držav. Med aretacijami v Italiji je policija med drugim odkrila daljinske elektronske sprožilce, strupe, navodila za gverilsko tehniko bojevanja in dokaze o psiholoških treningih. Tarče napadov naj bi bile zmerne muslimanske države pa tudi Irak in Afganistan. TUJI TISK The Times Kožna bolezen TIMES0M.1* tj.' Angleški dermatolog trdi, da je Karel Marx bolehal za kožno boleznijo, ki sicer izzove težke psihične posledice, kot je gnus do samega sebe. Tako piše Sam Shuster v svojem članku v British Journal of Dermatology. To bole- zen je opisal francoski zdravnik Alfred Velpeau, latinsko pa se imenuje hidradentis suppurativa in je bolezen žlez, ki izločajo pot. Prizadeti deli kože so pokriti z izpuščaji, lisami in ognojki. Zdravniki so jih imenovali furunkuli, karbunkuli in čiri. Toda ti izpuščaji so bili preveč obstojni in recidivi so se dogajali preveč pogosto, da bi jih lahko imenovali tako. Dermatolog se je seznanil z Marxovo kartoteko in odkril, da se je začel zaradi karbunkulov pritoževati pri 46 letih, verjetno pa je, da je zaradi njih trpel že prej. Bolečine, ki jih je trpel, mu pogosto niso dale delati. Zdravila niso pomagala, edina tolažba so bile njegove izpovedi Engelsu, da je njegova bolezen prav aproletarska. Die Welt Cepljenje WELT .'ONLINE 88?.....§§te iS^Kas« Epidemij a deb elosti j e zaj ela Ame-riko, Nemčijo in mnoge druge države. Neki ameriški znanstvenik meni, da je proti temu našel pojasnilo. Pravi, da te epidemije ne gre pripisovati samo kalorični prehrani in življenju s premalo gibanja. Virolog je pri preučevanju vzrokov za debelost odkril, da imajo pri tem svojo vlogo tudi virusne infekcije. »Prišel je čas, da bi izdelali cepivo proti debelosti,« pravi Richard Atkin-son, direktor znastvenorazisko-valnega centra za raziskovanje debelosti v Richmodu v ZDA. Danes je znanih že pet virusov, ki napadajo živali, in trije, ki napadajo človeka. Spadajo v skupino adenovirusov in imajo vpliv na prebavo in izmenjavo hranilnih snovi v celicah. Posebno prepričlive so bile raziskave na dvojčkih. Če je bil eden od dvojčkov nosilec adenovirusa in drugi ne, je bil prvi težji in je imel večjo maso maščevja kot drugi. 36 Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 GLOBUS Najdražji Največje kitajsko naftno podjetje Petrochina je prvo podjetje na svetu, ki je na kitajski borzi v Šanghaju doseglo vrednost bilijon dolarjev. Delnice največjega kitajskega naftnega konglomerata, ki je hčerinsko podjetje družbe China National Petroleum Corporation (CNPC), so prvi dan kotiranja na borzi v Šanghaju po-trojile svojo vrednost. S prvo javno prodajo štirih milijard delnic je družba dosegla dobiček v višini 8,94 milijarde dolarjev. Vsi na kolo Južna Koreja, ena najrazvitejših držav v Aziji, se je prometnih težav lotila staromodno: prebivalce spodbuja, naj se vozijo s kolesi. Vlada meni, da je kolo idealno sredstvo v boju proti prometnim zamaškom, onesnaževanju zraka in naraščajočim cenam nafte. Ob tem so napovedali tudi povečanje površin, namenjenih kolesarjem, in spremembo predpisov. Spodbujanje uporabe koles je namenjeno tudi skrbi za zdravo in kakovostno življenje. Zdaj pričakujejo, da bo imel do leta 2015 vsak četrti Juž-nokorejec svoje kolo, medtem ko ga ima sedaj komaj vsak sedmi. Na Japonskem ima kolo okoli 60 odstotkov ljudi, v Nemčiji 74, na Nizozemskem pa 75 odstotkov. Konec časti Drugo največje slovaško mesto Košice se je odločilo, da nekdanjemu sovjetskemu voditelju Stalinu odvzame status so razpravljali že leta 2001, vendar ga niso sprejeli, pa tudi pri tokratnem odločanju odvzema častnega naziva niso podprli vsi mestni svetniki Košic. Stalinu, ki je umrl leta 1953, so naziv častnega meščana mesta Košic podelili leta 1947 v znak zahva- častnega meščana, in to več kot 50 let po njegovi smrti. Mestni svetniki so se odločili, da nekdanjemu sovjetskemu diktatorju odvzamejo omenjeni naziv, potem ko so moralno ovrednotili zgodovino. O podobnem ukrepu Nov planet le za osvoboditev mesta, ki so ga proti koncu druge svetovne vojne osvobodile enote Rdeče armade. Mestni svetniki Košic so naziv častnega meščana odvzeli tudi nekdanjemu češkoslovaškemu komunističnemu premierju in predsedniku Klementu Gottwaldu. Astronomi so odkrili planet, ki kroži okrog soncu podobne zvezde, ima približno 45-kratno maso Zemlje in zvezdo 55 cancri obkroži v 260 dneh. Planet, ki so ga odkrili s še štirimi že prej znanimi planeti, je v ozvezdju Raka in kroži v tako imenovanem območju, primernem za življenje, kjer bi lahko obstajala tekoča voda in mile temperature, vendar je bolj podoben Saturnu kot Zemlji, zato okolje verjetno ni primerno za življenje. Odkrili so ga po skoraj dveh dese-detjih opazovanj s teleskopi. Zvezdi najbližji planet naj bi bil podoben Neptunu, najbolj oddaljen pa Jupitru. Sistem je tako postal prvi znan petdelni planetarni sistem zunaj našega Osončja. Znanstveniki še vedno niso izključili možnosti, da bi ob izboljšanju tehnologije v tem sistemu našli Zemlji podoben planet. Po njihovem mnenju zadnje odkritje kaže, da naše Osončje nikakor ni edinstveno. TUJI TISK The Woman Times Rehabilitacija TIMES • * —— Mračna zgodba o zakonski nezvestobi, čarovništvu in umoru se lahko konča danes, po 225 letih, z odločitvijo o rehabilitaciji zadnje čarovnice. Anna Goldi je bila usmrčena, potem ko jo je sodišče v mestu Glarus obsodilo za krivo čarovništva. Skupina aktivistov, med katerimi so novinarji, pravniki in člani parlamenta, zahteva uradno rehabilitacijo in trdi, da je obsojenka žrtev lokalne Cerkve in sodišča. »Oblasti se morajo opravičiti za to zgodovinsko nepravičnost in vzeti nase odgovornost za to, da je bila zaradi sodišča obsojena nedolžna oseba,« je dejal poslanec Walter Hauser, pobudnik kampanje. V dokumentaciji sodišča je namreč našel dokaze za to, da se je je znebil njen delodajalec, s katerim je zanosila, ker je hotela objaviti njuno zvezo. Delodajalec jo je obdolžil, da je hotela zastrupiti njegova dva zakonska otroka. Služkinjo so mučili in prisilili, da je vse priznala, potem pa obglavili. The Herald Tribune Bogati v London Pod Putinom ruski poslovneži cvetijo in število milijonarjev raste iz leta v leto. Rusko gospodarstvo se razvija, Putin pa s trdo roko nadzoruje oblast, vendar kljub temu mnogi bogataši še vedno ne verjamejo, da so njihov denar in družine Demokracija • 46/xii • 15. november 2007 na varnem. Pribežališče zanjeje postal London. Rusi vlagajo milijarde v nepremičnine, da bi se utrdili v Veliki Britaniji. Ta naloga je zdaj še bolj kot kadar koli prej pomembna, saj se Putinov drugi mandat bliža koncu, zato vlada negotovost glede razmer, ki bodo nastopile po pomladanskih predsedniških volitvah. Večina Rusov, ki živijo v Londonu, se trudi biti čim bolj neopazna, toda njihova povečana navzočnost se občuti. Lani so kupili 316 nepremičnin, najcenejša med njimi je stala dva milijona dolarjev. Leta 2000, ko je Putin postal predsednik, so Rusi v Veliki Britaniji kupili »le« 65 objektov. Nepremičnine v Londonu ima skupno 300.000 Rusov, med njimi dvanajst novopečenih ruskih milijarderjev. 37 mmm INTERVJU Avtoceste smo začeli graditi prav šele proti koncu Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven r\adovan Žerjav se je rodil 2. decembra f< 1968 v Mariboru. Diplomiral je iz kemij-I I ske tehnologije. Ob delu je leta i 996 študij nadaljeval na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru, kjer je z uspešnim zagovorom naloge »Analize reakcijskih in se-paracijskih metod pri proizvodnji biodieselske-ga goriva« leta 2003 postal magister znanosti s področja kemijske tehnologije. V Nafti Lendava je opravljal številne odgovorne naloge. Marca 2007je bil imenovan za direktorja družbe Nafta Biodizel, d. o. o., kije bila ustanovljena za vzpostavitev proizvodnje biodizla v skupini Nafta Lendava. Še ne 39-letni minister Radovan Žerjav je 12. septembra nasledil prometnega ministra Janeza Božiča, kije s tega mesta odstopil. Pogovor z novim ministrom kaže, da je v delo resorja, ki ga vodi, prinesel svežino, ki temelji predvsem na strokovnih in menedžerskih izkušnjah. Je član SLS. Zdaj ste si verjetno že ustvarili podobo o delu ministrstva, ki ga vodite. Kako bi ocenili stanje na ministrstvu? Moram reči, da imam dobre sodelavce in sem se prav odločil, ko nisem sprejel odstopa dr. Petra Verliča z mesta državnega sekretarja. To je bila nedvomno dobra poteza, s katero sem na neki način zagotovil kontinuiteto. Prišel sem namreč z drugega področja in se mi je zdelo modro, da dr. Verlič, ki področje ministrstva nedvomno dobro pozna, ostane in mi pomaga predvsem pri strokovnih vprašanjih. Kar se tiče drugih sodelavcev, tu mislim predvsem na direktorje direktoratov, moram reči, da so strokovno zelo dobro podkovani in zelo delavni. Pravzaprav nimam z nobenim težav. Nekoliko sem spremenil sestavo kabineta, kjer je prišlo do nekaterih zamenjav, ki pa niso drastične. Osebno sem zadovoljen in moram povedati, da sem bil zelo pozitivno presenečen nad sprejemom, ki sem ga doživel na ministrstvu. Ali načrtujete še kakšne kadrovske spremembe na področju, ki ga vodite? Uvodoma sem opisal prvi vtis, ki sem ga dobil po slabih dveh mesecih sodelovanja. Sicer pa so nekatere stvari še odprte, postavil sem časovne roke za njihovo dokončanje, pravo meritev dobrih ali slabih vodij pa bomo lahko ugotavljali šele čez nekaj časa. Tu bomo pogledali, ali posamezne službe spoštujejo roke za posamezne opravila, kot sem jih postavil. Za zdaj jih spoštujejo in to me veseli. V javnosti so precej odmevale kadrovske spremembe v vodstvu Darsa. Razlogov zanje, še manj krivde, niste pojasnjevali, v dolenjskem lokalnem časniku pa so med drugim zapisali, da je »politično oziroma strankarsko nepovezanega strokovnjaka zamenjal funkcionar SLS«. Namigovali so torej na politične igrice. Nekdanji predsednik uprave Rajko Siročičpaje v daljšem pogovoru za omenjeni časnik dejal, da »ne ve, kakšne kupčije so bile zadaj«. Sprašujem vas, ali so bile res kakšne kupčije. Nobenih političnih igric ali kupčij ni bilo. To zagotavljam s polno odgovornostjo in to zagotovo ni res. Odločitev je bila osebno moja, seveda v dogovoru tako s predsednikom vlade kot drugimi koalicijskimi strankami. Moja ocena je, da smo izbrali odlično, kompetentno, dobro in mlado ekipo, predvsem pa je izredno pomembno to, da po vseh tovrstnih očitkih imenovani strokovnjaki v vodstvu Darsa niso povezani z nobenim od gradbenih podjetij. Moja osnovna želja je bila, da na ta mesta imenujemo osebe, ki so neodvisne od tega. Pri tem ne govorim o politični pripadnosti, govorim o neodvisnosti od gradbenih lobijev, čeprav mi ta beseda ni najbolj všeč. Besede niti ne poznam dobro, saj v dejavnosti, kjer sem pred tem delal, lobijev ni in mi je to pojmovanje pravzaprav neznano. Tudi iz tega razloga sem se zamenjav in urejanja zadev lotil tako, kot sem se. Trdno sem prepričan, da sem naredil prav. Novo imenovani predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec je odličen organizator in zelo dober poznavalec poslovnih procesov, magister, hkrati pa ima odlično pomoč s strani dr. Zana Jana Oplotnika, ki je doktor znanosti s področja ekonomije. Gospod Rigler pokriva strokovni del skupaj z Alešem Hojsom, ki je kot edini v novi upravi ostal iz časov prejšnje. Prepričan Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 sem, da je vzpostavljena odlična ekipa, ki bo Dars znala voditi predvsem transparentno in z veliko odgovornostjo do denarja, ki ga država vlaga v avtocestni križ. Ali nameravate kaj spremeniti tudi v nadzornem svetu Darsa? Ali držijo informacije nekaterih, da že razmišljate o odstopu, ker naj se Andrej Bajuk, predsednik NSi, ne bi strinjal z zamenjavo predsednika Francija Slaka? Glede članov nadzornega sveta stvari še niso dokončno dogovorjene, smo pa zelo blizu dogovora. Moje stališče je znano in sem ga že večkrat ponovil. Menim, da je treba zamenjati tudi vodenje nadzornega sveta Darsa, saj bi na takšen način stvari postavili res na nove temelje; zgodovino je treba pustiti ob strani in graditi na novo. Prepričan sem, da bo dogovor kmalu sprejet in bodo tudi te stvari kmalu udejanjene. Obstajajo kakšne napetosti, zaradi katerih bi odstopili z mesta ministra ali vsaj razmišljali o tem, kakor so poročali nekateri? Za zdaj ni te potrebe, ker se bomo dogovorih. Nekateri opozarjajo, da bi treba zamenjati tudi vodilne v drugih organizacijah (DDC ...), kjer naj kadri, večinoma nastavljeni v času prejšnjih vlad, ne bi delali v korist načrtov zdajšnje vladne ekipe. Ste s tem oziroma z njihovim delom že seznanjeni in kakšne načrte imate na tem področju? Tovrstna vprašanja se vedno znova postavljajo. Kar se tiče Družbe za državne ceste (DDC), je dejstvo, da direktorju poteče mandat februarja prihodnje leto, do takrat pa zagotovo ne bomo ničesar spreminjali. Ko bo prišel ta čas, se bomo z direktorjem usedli in se pogovorili o vsem, kar bo potrebno. Kar se tiče Direkcije RS za državne ceste (DRSDC), moram reči, da je direktor Vili Žavrlan pred časom sam izrazil željo, da bi po osmih ah devetih letih predal vodenje in bi v dogovoru, ko bo do njega prišlo, odšel drugam. Direktorja sem sicer prosil, da bi svoje delo opravljal vsaj do konca mandata ministra in te vlade, vendar stvari na tem kadrovskem področju še niso dokončno dogovorjene. ► 39 INTERVJU Mag. Radovan Žerjav ► Kako pa komentirate namigovanja o različnih povezavah med državnimi službami ali ustanovami v njeni lasti na tem področju ter povezavami s cestnimi lobiji? O tem se res veliko govori, vendar oprijemljivih dokazov za to ni. Osebno izvajalcem na tem področju ne zamerim ničesar, saj gre za gospodarske družbe, ki težijo k dobičku in razvoju tako kot vse druge. Po drugi strani pa morata ministrstvo in Dars kot vedno zagovarjati interese države, davkoplačevalcev in z denarjem, ki ga imamo na razpolago za graditev cest, ravnati gospodarno in odgovorno, kolikor je najbolj mogoče. To ni naloga izvajalcev graditve, to je naša prioritetna naloga, zato moramo poskrbeti, da bomo izvajalcem lahko parirali. To je ključno pri tem. Druga stvar, ki bi jo pri tem vprašanju želel izpostaviti, pa je, da mo- ramo znati brzdati apetite izvajalcev, se postaviti z argumenti, dejstvi in analizami, da bomo lahko parirali izvajalcem, ki so očitno doma v svojem poslu. Naslednje dejstvo, ki ga želim omeniti, pa je, da se je skozi Darsov denar, če lahko temu tako rečem, marsikdaj naredil tudi kakšen projekt, ki ni povsem povezan z avtocestami. Tu gre za kakšno od povezovalnih cest ali infrastrukturni del, ki je bil seveda v dobro občanov in občin, res pa je, da odstopa od osnovnega načrta oziroma namena, za kar je bil prvenstveno ta denar namenjen. Govorim seveda o proble- 40 matiki, zakaj je graditev avtocest tako draga. Tretja stvar pa je, da so marsikateri lastniki zemljišč na trasi avtocest izsiljevali, zahtevali visoke cene za svoja zemljišča in podobno. Tudi zaradi tega se nam zdaj odmika rok, do katerega bi moral biti zgrajen del avtoceste okrog Trebnjega, ki je pravzaprav edini odsek, za katerega že skoraj z gotovostjo vemo, da ne bo končan v prihodnjem letu. Vse drugo v t. i. avtocestnem križu bo končano do konca leta 2008. Izjema je torej le odsek mimo Trebnjega; rok se je podaljšal tudi zaradi posameznikov, ki zemljišč niso želeli prodati, pa zaradi razpisov, pritožb in podobnih zgodb, ki jih vedno znova poslušamo. To so tri dejstva, ki jih vidim kot razlog za tako drage avtoceste. Kakšen delež ima katera od teh treh zadev, je seveda težko oceniti, ampak razlogi za to so prav gotovo tudi v tem. Ko sva že pri avtocestah, kako pa je s tem v Prekmurju? Kar se tiče prekmurskega avtocestnega kraka bo krak Beltinci-Pince končan avgusta 2008, od Maribora do Beltincev, se pravi celoten pomurski avtocestni krak, pa do konca leta 2008. To pomeni, da se bom jaz kot Lendavčan decembra 2008 peljal v Ljubljano po avtocesti. Ali je to realna napoved in kakšni so načrti za druge dele avtocest v državi? To je povsem realno. Sicer pa se na Go- DeMOKRACIJA ■ 46/XII ■ 15. november 2007 renjskem gradita dva odseka; odsek Perači-ca-Podtabor bo odprt v tem mesecu. Temu bo sledila rekonstrukcija starega dela avtoceste. Odsek Vrba-Peračica bo po načrtih zgrajen novembra 2008. Dolenjski del celotnega kraka, kjer sta odprta še dva odseka, bo končan, kot kaže zdaj, v začetku leta 2009, odsek Lešnica-Kronovo pa do konca prihodnjega leta. Če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da bo avtocestni križ v celoti zgrajen do konca leta 2008 z izjemo dela okrog Trebnjega, kjer bodo dela končana v začetku leta 2009. Kako pa je s šentviškim predorom v Ljubljani? Še vedno vztrajamo, da bi bila dela končana junija ali julija 2008, pred začetkom turistične sezone torej, ker bo sicer nastala prometna zmeda. Kakšno je vaše stališče do zadolževanja Darsa, o čemer je v javnosti kar precej pomislekov? Po mojem prepričanju je to pravzaprav edina možnost, da bomo avtoceste dobili v tako kratkem času. Vse drugo bi bilo pravzaprav nesprejemljivo za našo državo. Vedeti je treba, da se je v času, ko se je graditev začela, gradilo zelo počasi zato, ker je bila graditev financirana iz državnega proračuna. Zdaj proti koncu, ko se je sistem financiranja spremenil, smo pravzaprav šele začeli prav graditi avtoceste. Če se to ne bi spremenilo, v Sloveniji ne bi bilo gospodarske rasti, kakršni smo danes priče. Ko bo prihodnje leto avtocestni križ končan, z izjemo na Dolenjskem, kakor sem že dejal, bo gospodarska rast še toliko večja, saj bodo te prometnice v Slovenijo pripeljale tuje investicije in gospodarski razvoj nasploh. To pa je tisto, kar smo ves čas želeli. To je generator razvoja in gospodarske rasti, kije zdaj bistveno večja, kot je bila v preteklih letih. Res pa je, da se zdaj pojavlja problem inflacije, vendar menim, da bi bilo nesprejemljivo, če bi se odločili in ustavili zdajšnji način financiranja graditve avtocest in avtocestnega križa ne bi končali. To bi bil samomor. Graditev je treba končati, strinjam pa se seveda s tistimi, ki trdijo, da je treba hkrati vzpostaviti nov sistem cestninjenja, ki nam bo zagotovil varno vračanje posojil. S tem se absolutno strinjam in za to si tudi prizadevamo. Katero možnost zagovarjate na področju cestninjenja? Morda vinjete, kot jih imajo v Avstriji? Ne, tega ne. Akcijski načrt je sprejet, zajema pa cestninjenje v prostem prometnem toku s satelitskim sistemom oziroma signalom, kar je edino modro. To je edina prihodnost. Projekt je zastavljen dvofazno. Prva faza bo speljana do sredine leta 2009, pri čemer bi zajeli najprej tovorni promet, nato do konca leta 2010 še osebna vozila. Projekt je dobro zastavljen Bilo bi nesprejemljivo, če bi spremenili zdajšnji način financiranja graditve avtocest in nehali graditi avtocestni križ. To bi bil samomor. INTERVJU in ga na ministrstvu zelo dobro spremljamo. Prav v teh dneh smo objavili razpis za svetovalca, ki nam bo pomagal na tem področju, saj gre za zelo pomemben projekt, pri katerem si ne moremo dovoliti spodrsljaja. Kako pa je z razvojem regionalnih cest, saj ne živimo vsi ob avtocestah? Kakšni so načrti na tem področju? Poleg avtocestnega križa so iz mojega zornega kota pomembne predvsem razvojne osi, to je tretja, tretja a in b ter četrta razvojna os. Trase zanje se postavljajo v prostor, kar poteka zelo intenzivno. Aktivnosti tudi na tem področju intenzivno potekajo, res pa je, da finančne konstrukcije še niso popolnoma zaprte. Prav gotovo bomo morali pri tem uporabiti tudi druge načine financiranja. V nobenem primeru pa ne bo prišlo do zadolževanja, ampak bomo morali stvari urediti z javno-zasebnim partnerstvom. Mislim, da je to mogoče. Vedeti je treba, da gre tudi pri teh oseh za ceste, ki so skoraj po celotni dolžini tri- ali štiripasovnice, podobno kot avtoceste, poleg tega bodo potekale po terenu, ki je zelo zahteven. Kakšno je vaše stališče do lastninjenja Luke Koper, njenega povezovanja in morebitnega zunanjega poslovnega partnerja? Moje mnenje je pri tem jasno. Luka Koper mora ostati slovenska, večinski delež mora ostati slovenski, kot je to zdaj. V nobenem primeru je ne smemo nikomur podariti, prodati, dati ali kaj podobnega. Luka Koper mora biti slovenska zato, ker je to ena redkih gospodarskih družb v Sloveniji, ki jo vidim kot biser. Takšnih družb imamo v državi zelo malo. Krka pa Gorenje, naprej pa moram že razmišljati. Luka Koper je to definitivno. Luka je slovenska, ima potencial, odlično lokacijo in možnost velikega razvoja, seveda v povezavi z železnicami. S tem se strinjam. Če sem zdaj prešel na železnice in železniško javno infrastrukturo, pa menim, da Slovenija ob vseh težavah, ki jih ima na cestnem delu, tega zalogaja prav gotovo ne bo mogla sama financirati. Ocene so, naj bi posodobitev in dograditev javne železniške infrastrukture stala več kot 9 milijard evrov, kar je več kot avtocestni križ, ki bo stal od 6,5 do 7 milijard evrov. 9 milijard evrov Slovenija sama ni sposobna investirati, zato menim, da je treba poiskati javno-zasebno partnerstvo. Pri tem ne bi a priori izpostavljal družbe Deutsche Bahn. Naj bo tukaj tisti strateški partner, ki bo najboljši in bo ponudil največ. Zavzemam se za mednarodni razpis, nanj pa naj se prijavijo vsi zainteresirani. Kdaj, menite, bo ta mednarodni razpis objavljen? Pričakujem, da bo to v prihodnjem letu oziroma še v mandatu te vlade. m Na Slovenskih železnicah se zapleta pri vodenju družbe. Kakšni bodo vaši nadaljnji koraki v zvezi s tem? Petra Puhana, ki je zadnje mesece vodil železnice, sem že prej dobro poznal, saj sva sodelovala, še preden sem prišel na ministrstvo, in sicer v upravnem odboru zavoda za obvezne rezerve, kjer je bil gospod Puhan predsednik, jaz pa član, bil pa je tudi član nadzornega sveta Nafte Lendava. Zelo dobro sva sodelovala, zato se mi njegov zdajšnji hitri odstop zdi poslovno nekorekten. Njegovo odločitev sicer sprejemam, jo pa zelo obžalujem. Ko sem prevzel vodenje ministrstva, sem prevzel ministrstvo z ekipo. To sem kar dobro poznal, vedel sem za šibke in močne točke. Na področju železnic sem menil, da so v dobrih rokah in da je gospod Puhan pravi človek na pravem mestu. Potem je prišlo do njegovega nepredvidenega odstopa in to ni najboljše. Na ministrstvu se seveda zelo trudimo, da bi čim prej imenovali novega generalnega direktorja, saj zdajšnje stanje za Slovenske železnice ni dobro. Zagovarjamo interese države, davkoplačevalcev in da z denarjem, ki ga imamo na razpolago za graditev cest, ravnamo gospodarno in odgovorno. Predstavniki nemške družbe so se sešli že z vašim predhodnikom Božičem. So vas tudi že poiskali? Za zdaj še ni bilo nobenih stikov, stvari so se nekoliko umirile, prepričan pa sem, da bo prej ali slej do pogovorov prišlo. Poudarjam, da moramo najti partnerski odnos. Govorilo se je sicer o ustanovitvi holdinga, čeprav o tem ne bi govoril; zavzemam se za partnerski odnos med železnicami, Luko Koper, Intereuropo in mogoče tudi letališčem. Zakaj pa ne? Logistične povezave je treba urediti, za to pa morajo biti poslovni odnosi jasno opredeljeni. Nobene prodaje torej? Ne. Za to ne vidim nobene potrebe. Ali obstaja še kdo, ki bi poleg Deutsche Bah-na lahko pristopil k temu partnerstvu oziroma ali kdo protežira to nemško podjetje? Ne, zakaj pa bi? Medijsko je bilo to tako izpostavljeno, da je bilo videti, kot da so stvari že dogovorjene, in to pod mizo. Poudarjam, da tega ni. Prišlo bo do transparentnega mednarodnega razpisa, prijavil se bo lahko, kdor se bo želel. Ali bo to francoska družba ali nemška, avstrijska ali italijanska, pri tem ni nobenega zadržka. Ključno pa je, da imamo od slovenskih družb, kot so Luka Koper, železnice in podobno, največ slovenski državljani. Zakaj bi to zdaj nekomu podarjali? Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 Že ob prihodu na ministrstvo ste naleteli na neurejene železniške prehode in s tem povezane nevarnosti. Koliko je še neurejenih prehodov in kaj se zdaj dogaja na tem področju? Devetindvajset prehodov je zgrajenih, pa ne delujejo, ker dela niso dokončana. Takoj po prihodu na ministrstvo sem sprejel sklep, da morajo biti vsi ti prehodi urejeni do točno določenega datuma. Ne zanima me, kako bo to potekalo znotraj ustreznih služb, biti morajo končani do roka. Lahko pa povem, da jih je pet od njih že priklopljenih, trije naj bi bili ta teden, štirje prihodnji teden, skratka, videti je, da vse poteka po načrtu. To pomeni, da se stvari dajo narediti, če se hočejo. Je pa res, da je notranja birokracija zelo zapletena in preprečuje, da bi se stvari uredile prej. Tako je bilo prav pri železniških prehodih; 18 jih je bilo zgrajenih leta 2005 in 11 leta 2003, kar je bistveno premalo. Nihče me ne bo prepričal, da je to normalno. Če bi tako delali v Nafti Lendava, kjer sem bil prej zaposlen in smo se večinoma ukvarjali le z varnostjo, ne vem, kako bi se vse skupaj končalo. V birokratskih postopkih s toliko administracije bo treba nekaj spremeniti. Za zapornico na prehodu v Cirkovcah, ki je bila problem v času mojega prihoda na ministrstvo, me ne bo nihče nikoli prepričal, da so jo morali tako dolgo graditi. E 41 ZGODOVINA Sto let stara podoba Vidma Zgodba o dveh bregovih V. M., foto: arhiv Demokracije Župnija Videm ob Savi je ob 850. obletnici prve pisne omembe kraja izdala zbornik, v katerem različni avtorji prikažejo bogato zgodovino tega kraja v Posavju, katerega ime se »zgublja« v imenu kraja Krško na drugem bregu Save. Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm - tako začenja zapisovanje v kroniko leta 1894 dvakratni videmski župnik Henrik Verk. Njegov zapis se začne na 107. strani prvega zvezka kronike, ki ga je pripravil župnik Dragotin Ferdinand Ripšl. Zgodovina Vidma Tako kot kronista zadnje četrtine 19. stoletja so si na Vidmu tudi v začetku 21. stoletja zadali nalogo, da zapišejo in tako trajno ohranijo preteklost in sedanjost s pridihom prihodnosti skozi raznovrstne poglede v življenje župnije Videm in okolja. Takrat je bila to kronika, danes je to zbornik. Zbornik, ki so mu nadeli naslov Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm, je tudi spomin na 850. obletnico prve pisne omembe župnije in kraja Videm ob Savi kot sredstvo za odkrivanje in posredovanje različnih zgodb, ki so se odvijale na prostoru župnije, ki so jih Cerkev sv. Ruperta na Vidmu velja za sedež pražupnije. ustvarjali ljudje, ki so tu živeli, sem prihajali, od tod odšli... Vsebina, ki sta jo oblikovala urednika Alenka Černelič Krošelj in sedanji videmski župnik Mitja Markovič, je usmerjena v čim širši prikaz življenja župnije Videm v različnih obdobjih in predstavitev pomena župnije za širši prostor ter vpliv tega prostora na župnijo. Ob tem sta poskušala pritegniti znane in manj znane raziskovalce in pisce, tiste, ki Videm že dobro poznajo, tiste, ki so specialisti za posamezna obdobja in predvsem mlajše avtorje, ki so kakor koli povezani s tem okoljem. Navidezna obsežna literatura, v kateri je omenjen tudi Videm, je razkrila številne »luknje« in praznine, ugotavljata urednika v spremni besedi. Njihova zapolnitev, predvsem na področju odkrivanja življenja Vidma v najstarejših obdobjih, je bila do zdaj neuresničljiva naloga. Na prepihu Stoletij Zbornik je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov, ki sledijo najpomembnejšim elementom življenja župnije od začetka do danes. V prvem sklopu Sv. Ema in sv. Rupert: pražupnija Videm kot sad križanja dveh svetniških poti sledimo začetkom župnije v luči življenja in dela obeh svetnikov. Uvodoma je objavljen prepis in prevod listine, kjer je prvič zapisano ime kraja. Pripravil ga je France Baraga, vodilni strokovnjak za stare listine na Slovenskem. Prof. dr. Bogdan Kolar, dekan Teološke fakultete v Ljubljani, je pripravil prispevka o sv. Rupertu, zavetniku župnije in sv. Emi, pomembni podpornici krščanstva na Slovenskem. Sklop Na prepihu stoletij začenja prispevek arheologa Andreja Preložnika. sodelavca Inštituta za dediščino Sredozemlja, v katerem predstavlja številna arheološka izkopavanja, ki potrjujejo pomen Libne in območja v različnih obdobjih. Zgodovinarka Mihaela Kovačič je povzela objavljene raziskave o povezanosti župnije Videm s cistercijanskim samostanom v Kostanjevici na Krki in zajela obširno časovno obdobje od inkorporacije leta 1331 do vključitve župnije v Lavantinsko škofijo leta 1786 (razpustitev samostana v Kostanjevici na Krki). Prispevek mag. Bojana Cvelfarja, direktorja Zgodovinskega arhiva Celje, odkriva življenje župnije v 19. stoletju, predvsem z vidika prebivalstva, družin, njihovih priimkov ter raznih drugih podatkov, ki pričajo o župniji Videm in njenih vaseh. Iskanje priimkov in sledenje družini bo za Videmčane zanimivo branje in dokument gibanja prebivalcev in odkrivanja »starih« videmskih družin. Alenka Černelič Krošelj je raziskala življenje Krškega v različnih obdobjih. Pri tem delu je spoznala tudi raziskovalca domačega okolja, predvsem Vidma, 42 Demokracija ■ «/xii ■ 15. november 2007 ZGODOVINA Olafa Lovrenčiča, ki je zadnje desetletje 20. stoletja posvetil prevajanju različnih virov iz nemškega jezika. Med njegovim delom ima posebno mesto Ripšlova kronika, ki jo je ravno on s pomočjo župnika Janeza Zorka znova odkril in jo pripravil za »uporabo«. Več kot desetletje je prevod rabil raziskovalcem in uporabnikom Valvasorjeve knjižnice Krško, kamor je prinašal rezultate svojega dela. Lovrenčičeva želja je bila objava v knjižni obliki, uresničila pa se je le malo po njegovi smrti. Tako so z besedilom o piscu kronike in videmskem župniku Dragoti-nu Ferdinandu Ripšlu predstavili tudi prevajalca kronike, z objavo narodopisnega dela kronike pa so se poklonili spominu vseh kronistov župnije Videm. Ripšlova zapuščina presega območje videmske župnije, njegovo delo za razvoj sadjarstva, veljavo slovenskega jezika in uveljavljanje dosežkov vsakdanjega življenja (ljudske pesmi, napitnice idr.) in pristno veselje do življenja je odmevalo na Slovenskem še v prvi polovici 20. stoletja. Cerkvena zgodovina stanje na Vidmu, način življenja Videm-čank in Videmčanov v »Ripšlo-vem času« popelje v tretji sklop zbornika Cerkvene zgradbe: kraji srečevanj žive Cerkve. Odpira ga zanimiv prispevek mag. Igorja Weigla o obisku konservatorja dr. Arnolda pl. Luschin-Eben-greutha na Vidmu 3. oktobra 1891, ko si je temeljito ogledal in natančno premeril župnijsko cerkev sv. Ruperta, naredil nekaj izpiskov iz omenjene Ripšlove župnijske kronike in se pozanimal o okoliščinah, ki so pripeljale do načrtovanega rušenja in novogradnje župnijske cerkve. O svojih spoznanjih je izčrpno poročal Cesarsko-kraljevi centralni komisiji za raziskovanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju. Avtor prispevka je njegova poročila »odkril«, prepisal in prevedel. O okoliščinah graditve nove cerkve, vzgibih zanjo, slikovito jih razkrivajo zapisi v župnijski kroniki in ljudeh, ki so sodelovali pri tem obsežnem »projektu«, prikaže Alenka Černelič Krošelj. Med drugim je razkrila zgodbo o življenju in delu bogate meščanke Josipine Hočevar s sosednjega brega Save - Krčanke, ki je za novo cerkev, ki jo je lahko opazovala skozi okno prvega nadstropja svoje hiše, podarila zajetno vsoto. Prispevek poskuša prikazati povezanost življenja na obeh bregovih reke Save, kjer sta se vzporedno razvijala Videm in Krško. Ko je bregova, deželi Štajersko in Kranjsko, ljubljansko in lavantinsko škofijo (danes novomeško in celjsko) leta 1866 povezal še most, se je zgodba o dveh bregovih vedno bolj prepletala v eno. Ponosni na preteklost Leta 1894 so Videmčani sodelovali pri slovesnostih ustanovitve nove župnije Krško, 7. septembra 1897 pa so Krčani obiskali Videm, ki je bil slovesno okrašen. Čez most so priromali prijatelji in znanci iz različnih koncev in krajev, številni so se pripeljali z vlakom. Slovesnost je vodil škof dr. Mihael Na-potnik, njegov govor je objavljen posebej in v celoti. Sklop končuje umetnostno-zgodovinski pregled razvoja in pomena cerkva in kapel v župniji. Dr. Daša Pahor razkriva in vrednoti arhitekturne dosežke graditeljev in skrbnikov cerkva. Ob tem izpostavlja tudi nekaj slikarskih in kiparskih stvaritev, ki presegajo lokalni okvir. V zadnjem sklopu Ponosni na preteklost, zazrti v prihodnost spoznamo življenje župnije v 20. stoletju, stoletje treh vojn, štirih držav ter silovitega napredka in razvoja Vidma. V najobsežnejši prispevek v zborniku ga je strnila Ljudmila Šribar, skrbnica domoznanske zbirke Valvasorjeve knjižnice Krško. Bogato življenje prebivalcev župnije, ki ni teklo brez srečevanj in sožitja s široko okolico, je predstavljeno z navedki iz kronike, iz spominov in pričevanj. Prispevek končuje zanimiv vpogled v življenje redovne skupnosti sester frančiškank Brezmadežnega spočetja, ki so si za dom izbrale dvorec s kapelo sv. Jožefa na Resi. Seznam duhovnikov, ki se začenja s prvim znanim Rudibertom (Rodbert, Rupert) iz leta 1213, je delo različnih raziskovalcev, uredila pa ga je Ljudmila Šribar. Župnijo Videm, ki se zaradi starosti in pomena imenuje tudi pražupnija, so v stoletjih vodili duhovniki, ki so pustili neiz-brisljive sledi in dediščino, ki je vidna široko zunaj župnijskih meja. Zazrti v prihodnost Zbornik končuje prispevek videmskega župnika Mitje Markoviča, ki je jubilej 850. obletnice prve pisne omembe Vidma s sodelavci že od leta 2005 peljal skozi zanimive dogodke in srečanja do tega zbornika. Na začetku 21. stoletja župnija združuje številne Videm-čanke in Videmčane, ki aktivno sooblikujejo življenje župnije in celotnega območja ter povezujejo dva bregova, združena v mesto Krško, kjer se ime Videm ne zgublja tudi zaradi trdne pripadnosti svojemu bregu, kar je tudi avtorjevo sporočilo. Zbornik je izšel v nadstandar-dni velikosti, vendar je poljuden in berljiv, opremljen z razkošnimi barvnimi in mnogimi dokumentarnimi fotografijami ter z znanstvenim aparatom: s seznami referenc, prevedenimi povzetki ter stvarnim, imenskim in krajevnim kazalom. 09 Videm, kije danes sestavni del Krškega, leži na levi strani Save. Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 líNÓLOGUA Župnijska cerkev sv. Nikolaja na Golcu Čičke prekvantice z Goca V. M., foto: arhiv Demokracije Založba Libris iz Kopra je izdala knjigo Čičke prekvantice z Goca, v kateri so objavljeni pregovori in reki, ki jih je v vasi Golac v Slovenski Čičariji zbral duhovnik Renato Podbersič. Ce v Obrovu, na cesti Kozi-na-Reka, zavijemo desno, pridemo po štirih kilometrih v vas Golac. To je ozemlje Slovenske Čičarije, na tem območju, še posebej pa v vasi Golac živijo potomci beguncev, ki so se v te kraje priselili v prvi polovici 17. stoletja iz Južne Dalmacije, v kar so jih prisilila pustošenja Turkov. S seboj so prinesli svojo ljudsko kulturo, med katero spada tudi vsakdanji govor. Vas je bila nekoč kljub revščini zelo živa, saj je v stodvanajstih hišah živelo 770 prebivalcev, danes pa jih je le še 35. Prekvantice z Golca Renato Podbersič je leta 2002 kar nekaj časa preživel v Golcu z namenom, da zbere pregovore in reke, čemur na Golcu rečejo prekvan- tice. Zbirka je narasla na 2.322 enot, kar je zelo veliko. Od tega je 669 pregovorov, 897 rekel in 250 primerjalnih rekel, več kot 500 pa je drugih folklornih obrazcev: groženj, kletev, prepovedi, pretenj, zmerljivk, verovanj, vraž, urokov, priseg, prerokb, slikovitih besednih zvez, ugank, šaljivih narečnih nagovorov, svaril otrokom ter zbadljivk na račun Čičev in drugih. kv-n.Uu I'od hc rs k: CTfKE PREKVANTICÉ Z GOC A Folklorni obru/ci / < »*>!< s Slovenski Čičariji Knjiga je tako vsebinsko kot tudi oblikovno vzorna. Čeprav avtor ni etnolog ali slavist, ampak duhovnik, je napisal brezhibno strokovno knjigo o slovstveni fol-kloristiki. Uvodoma je predstavil vas Golac v Slovenski Čičariji, kar pomaga bralcu, da laže postavi bogastvo folklornih obrazcev v geografsko in zgodovinsko konkreten prostor konkretnih ljudi. Predstavitvi Golca sledijo kratka uvodna pojasnila v enote, razdelke in vsebinske skupine folklornih obrazcev, ki vsebino povzemajo in kratko razložijo. Napisana so za lažje in hitrejše razumevanje ter celovitejši pogled nanje z namenom, da pojasnjujejo in dajo bralcu strnjen pogled v bogastvo zbranih folklornih obrazcev. Uvodna pojasnila je narekovalo spoznanje, da je običajno navajanje pregovorov, rekel in primerjalnih rekel zgolj po abecedi ali vsebinskih sklopih za bralca lahko pusto in premalo razkriva njihovo resnično bogastvo. Strnil jih je pred enotami in razdelki. Golačka govorica Gradivo je avtor uredil v šest enot. V prvi so Prekvantice, razdeljene na pet razdelkov: Človik, Ljudi, Narava, Prekvantice ud vrimena in Duhovni svit. Razdelki so dalje razdeljeni na vsebinske skupine in oboji so naslovljeni s kakim čičkim pregovorom ali rekom, ki vsebuje sorodno vsebino. Pri Prekvanticah od vrimena so v prvem delu vremenski pregovori in reki, ki niso vezani na določenega svetnika ali dan v letu, v drugem pa so razdeljeni po mesecih in dnevih v mesecu in so ponavadi vezani na določenega svetnika. Avtor je želel, da bi folklorne obrazce bralcu čim bolj približal. Druga enota nosi naslov Utari si bdcicu pod nos! V njej so zbrane slikovite besedne zveze golač-ke govorice, to je drobno golač-ko izražanje in manjši folklorni obrazci, ki jih ne moremo šteti med prave pregovore in reke, razodevajo pa značilnosti in posebnosti te narečne govorice. V tretji enoti z naslovom Ča bi bilo to so uganke, stare okrog sto let, ki jih je ohranil dober spomin Jožeta Čandaka in Jolande Fičur Fržičo-ve. Izhajajo iz slovenskega in hrvaškega ugankarskega zaklada. Renato Podbersič 44 Demokracija • 46/xn ■ 15. november 2007 ETNOLOGIJA Pogled na Golac Narečni slovarček Četrta enota je naslovljena Cigan cigánku pra-ša. V njej so premetanke v obliki šaljivega spraševanja in odgovarjanja, ki ga je porodilo vsakdanje življenje in dogajanje. V njem prihaja do izraza šaljiv in iskriv čički značaj. V peti enoti pod naslovom Ne pijte mltka, čete biti stúrlovi káko tele, so povezana nekdanja svarila otrokom. Rabila so kot vzgojno sredstvo za spoštljiv odnos do starejših in svarila pred otroškimi krajami, da se je zavarovalo sadje in druge stvari. Zadnja, šesta enota nosi naslov Čič se rodi z malón matúron. V njej so zbadljivke na račun Čičev in drugih, zlasti prebivalcev sosednjih vasi. Avtor je folklornim obrazcem dodal še priročen slovarček domačega narečnega govora z Golea, ki se je oblikoval iz slovenskih, hrvaških, nemških, italijanskih, romunskih in še kakšnih jezikovnih virov. Dodani so še seznami pripovedovalcev. Vsebino knjige bogatijo številne fotografije iz preteklosti življenja na Golcu s kratkimi pripisi. Priznanje stroke Renato Pod- bersič je v devetih mesecih in v okoli stodvajsetih urah, kot je zapisal v uvodni besedi, vztrajnega dela pozabi in izginotju iztrgal bogat del čičkih folklornih obrazcev na Golcu. Naša vodilna strokovnjakinja za slovstveno fol-kloristiko dr. Marija Stanonik je v spremni besedi zapisala: »Stroka je resnično hvaležna, da se je bil g. Renato Podbersič pri pripravi te knjige odločil obrniti se nanjo. V njem vidi izredno dragocenega sodelavca, ki zadnja leta preseneča z izjemno pomembnimi terenskimi izsledki naše slovstvene dediščine; tiste najmanjše, prezrte in na videz nebogljene, ko pa se združi, postane kot čebelji panj polna dragocene vsebine s številnimi odtenki temnejše ali svetlejše barve in nas zdravi naše oholosti v preziranju preteklosti in objestnosti v zaverovanosti v prihodnost. Pomenljivo je, da se služabnik Besede tako ljubeznivo sklanja k strokovno najbolj zanemarjeni umetnosti slovenske besede.« Renato Podbersič se je rodil leta 1943 v Vrtojbi, leta 1968 je v Ljubljani doštudiral teologijo, med letoma 1987-2000 je bil generalni vikar in kancler škofije Koper, od leta 2000 pa je škofov vikar za pastoralo v škofiji Koper. Stroka se lahko zamisli To ni prva Podbersičeva knjiga s to tematiko. Leta 2001 je v njegovi rojstni Vrtojbi s pomočjo Kulturnega društva TOJVA a.D. 1200 iz Vrtojbe izdal lično opremljeno knjigo z naslovom Vrtojbenska pamet, v kateri je zbral krajevno karakteristične reke, rekla, pregovore, zbadljivke in besedne zveze. Danes, tudi na podlagi te bogate knjige s pregovori in reki z Golca vemo, da prva njegova knjiga ni bila le njegova priložnostna oddolžitev rojstnemu kraju, ampak znamenje avtorjeve globlje zainteresiranosti za slovensko identiteto: jezik, narečja in slovstveno dediščino. Kot nam je dejal, ima že zbranega veliko enakega gradiva za Slovensko Istro, in to za več knjig. Renato Podbersič svojega prostega časa ni prepustil dolgčasenju, ampak ga pridno, kot čebelica, uporablja za neznansko koristen namen, saj zobu časa in pozabe dobesedno krade narodno dediščino in jo tako ohranja za prihodnost. To počne ljubiteljsko, vendar na zelo odgovoren in strokoven način. Vesoljna slovenska etnološka stroka, ki jo v velikem delu zanimajo zunaj evropske kulture, doma pa jim ljudska de- Vrulja (vodnjak) pri pokopališču na Golcu diščina izgineva s hitrostjo strele, se lahko ob tej knjigi in ob Renatu Podbersiču pošteno zamisli. Prekorice in prekvantice Pomembno vlogo je pri tej knjigi odigrala tudi koprska založba Li-bris, ki je pod vodstvom Alojzije Zavnik v preteklosti že večkrat pokazala posluh za kakovostne knjige. Začela bo izdajati knjižno zbirko Prekorice in prekvantice v Slovenski Istri, v kateri bodo objavljeni folklorni obrazci od vrhov Cičarije na severu do sečovelj-skih solin in Piranskega zaliva na jugu, od Rižane in koprskega zaliva do pregarske planote in Dragonje. V njej bodo zbrani reki, re- kla, primerjalna rekla, pozdravi, uganke, zagovori, uroki, kletvice, zakletve, prisege, molitvice, blagoslovi, vraže, sanje, obredna besedila, voščila, zbadljivke, vzkliki pri živini in otroška slovstvena folklora. Jeseni 2006 je Renato Podbersič začel poskusno zbirati to bogastvo naših prednikov na Pregarski planoti, v Bržaniji pod Kraškim robom in v drugih ša-vrinskih vaseh in že do zdaj ga je zbral za več knjig. Poleg tega avtor knjige Čičke prekvantice z Goca pripravlja še več knjig o slovstveni in folklorni dediščini z območja vasi Golac, med drugim slovar narečnih besed Golca. tB VtP« 18. novembra, ob 15h in 19h Simfonični orkester Domžale Kamnik ■ in operni solisti. Pavle Ravnohrib in radijski voditelji. Vstopnice v predprodaji: 011512-11-26 (pon-pet od 7h-14h) RADIO OGNJIŠČE Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 45 Cerkev sv. Kancijana na pokopališču pri Golcu OSEBNOSTI Reformator ali inkvizitor? Gašper Blažič, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven V zgodovini Slovenije je kar nekaj osebnosti, ki so zaradi takšnih ali drugačnih (največkrat ideoloških) razlogov prikazane v popačeni podobi. Ena izmed njih je Tomaž Hren, ljubljanski škof iz obdobja protireformacije. v Skof Hren je znova vzbudil pozornost na nedavni državni proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu, ko je bil kot relavantna zgodovinska osebnost vključen v scenarij proslave. Po mnenju evangeličanskega škofa Geze Erniše vključitev škofa Hrena ni bila najbolj posrečena, saj naj bi bil škof Hren odigral pomembno vlogo v protire-formaciji in zažiganju slovenskih knjig. Po mnenju Erniše državne proslave niso namenjene delitvam med Slovenci. Zgovornejši pa so bili odzivi nekaterih medijev na vključitev Hrena v proslavo. Vse to dokazuje, da je podoba škofa Hrena močno popačena, podobno velja tudi za ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča, ki ga večina slovenske javnosti še vedno pozna le po tem, da je dal sežgati Cankarjevo »Erotiko«. Protestantski izvor Tomaž Hren se je rodil 13. novembra 1560 v Ljubljani očetu Lenartu in materi Uršuli. Zanimivo je, da sta bila roditelja protestanta. Tomažev oče je bil nekajkrat mestni sodnik in nato ljubljanski župan. Še v otroških letih je Tomaž odšel na Dunaj k stricu Gašperju Žitniku, zaradi nevarnosti kuge pa ga je stric poslal na šolanje v benediktinsko opatijo v Admontu, kjer je Hren dobil osnovno izobrazbo. Leta 1573 je nadaljeval šolanje pri jezuitih v Gradcu, šest let kasneje pa se je vpisal na umetniško fakulteto na Dunaju. Leta 1984 se je vpisal še na dunajsko pravno fakulteto, vendar jo je po enem letu zapustil in znova odšel v Gradec, kjer je začel študirati teologijo in jo uspešno končal, čeprav je vmes zbolel. Sekovski (graški) škof Martin Brenner ga je leta 1588 posvetil Ljubljanski škof Tomaž Hren 15. november 2007 OSEBNOSTI v duhovnika, istega leta pa ga je nadvojvoda Karel imenoval za stolnega kanonika v Ljubljani, kjer je bil stolni pridigar, od novembra 1596 pa stolni dekan. Težave z nuncijem Ljubljanski škof Janez Tavčar je Hrena priporočil nadvojvodinji Mariji in njenemu sinu Ferdinandu kot svojega naslednika. Že leto dni po imenovanju za stolnega dekana je po Tavčarjevi smrti Hren postal f deveti ljubljanski škof v zgodovini ljubljanske škofije. Za škofa ga je imenoval nadvojvoda Ferdinand II., vendar je bil Hren posvečen v škofa šele dve leti kasneje, ko je njegovo imenovanje 29. marca 1599 potrdil papež Klemen VIII., 12. septembra istega leta pa ga je nuncij Porzia v Gradcu posvetil v škofa, čeprav je imel do Hrena na splošno precej neprijazen odnos. Bržkone je prav nuncijeva nenaklonjenost vplivala na to, da je bil Hren posvečen v škofa šele dve leti po imenovanju. Vzrok za takšen zamik naj bi bil tudi v tem, da je Hrenovo imenovanje za ljubljanskega škofa podrlo načrte tržaškega škofa de Bertisa, ki je hotel prevzeti ljubljansko škofijo, v Trstu pa naj bi ga nasledil prav Porzia. Oba sta škofu Hrenu povzročala veliko težav in vzbujala sumničenje tudi v najvišjih cerkvenih krogih. Hrenovi nasprotniki so širili govorice celo o domnevnem incestnem razmerju, ki naj bi ga bil škof imel s svojo sestro (na te govorice se je nedavno oprla tudi Pop TV!). Leta 1614 je nadvojvoda Ferdinand imenoval škofa Hrena še za deželnega namestnika. Na tem položaju je ostal do 1621, ko se je zaradi starosti odpovedal tej služ- bi. Ostal pa je ljubljanski škof do svoje smrti leta 1930 v Gornjem Gradu, kjer je tudi pokopan. Tako se je uvrstil med ljubljanske škofe z najdaljšim delovanjem, saj je ljubljansko škofijo vodil več kot trideset let, dlje časa je škofijo vodil le Anton Alojzij Wolf (ljubljanski škof 1824-1859). Na škofovskem sedežu je Hrena nasledil na Madžarskem rojeni Italijan Rinaldo Scarlichi, ki je bil pred tem tržaški škof. Prenova semenišča v času svojega delovanja se je škof Hren posvetil predvsem uresničevanju odlokov tridentinskega koncila, njegova prva in največja skrb pa je bila vzgoja duhovniških kandidatov. V ta namen je dal reformirati bogoslovno semenišče, ustanovil je več štipendij za bogoslovce pri jezuitih na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani. Sestavil je nova pravila za semenišče »Collegium Mari-anum« v Gornjem Gradu, ki ga je ustanovil njegov predhodnik Janez Tavčar. Resnejše delovanje samostanskih šol in jezuitskih kolegijev je pripomoglo, da se je tudi stanje v semenišču izbolj- ŠkofHren, kakor ga je upodobil Božidar Jakac ševalo.Vsako leto 6. februarja je škof Hren zbiral duhovnike na letnih sinodah v Gornjem Gradu, kjer so razpravljali o vprašanjih cerkvenega življenja in discipline. Posvetil se je katoliški prenovi in v to dejavnost vključil redovnike, zlasti jezuite in kapucine. Velike težave pa je Hrenu povzročalo nezaupanje graških nuncijev, ki so pri škofu izvedli kar dve apostolski vizitaciji, najprej leta 1607 in nato v letih 1620-1621. Leta 1610 se je moral podvreči »kanoničnemu očiščenju«. Poleg tega je imel tudi težave z jurisdikcijo nad nekaterimi župnijami (Kranj, Šalek) in samostani (kartuzija v Bistri, cister-cijanski samostan v Kostanjevici), kjer si je oblast prisvajal oglejski patriarh. Hren si je prizadeval urediti vsa nejasna ozemeljska vprašanja ljubljanske škofije, zato je tudi odločno preprečil posege oglejskega vizitatorja de Bertisa v teh krajih in si dokončno pridobil jurisdikcijo ljubljanske škofije nad spornimi ozemlji. Poleg tega je ustanovil župniji Kropa in Bela peč, leta 1628 pa sije pridobil pa-tronat nad Kamnikom. Ohranil Dalmatinovo Biblijo Škofa Hrena zgodovinarji predstavljajo kot enega glavnih pobudnikov protireformacije, saj je skupaj z lavantinskim škofom Stobejem in graško-sekovskim škofom Brennerjem ključna osebnost katoliške obnove in rekato-lizacije v tedanji Notranji Avstriji (ki jo sestavljajo dežele Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška grofija, Istra in Trst), katere sedež je bil v Gradcu. Najodločnejši izvajalec protireformacijskih ukrepov je bil nadvojvoda Ferdinand. Tudi sicer so graški nadvojvode več desetletij izkoriščali pravico, ki jim jo je dal državni zbor rimsko-nemškega cesarstva (kamor so spadale tudi slovenske dežele), da odločanje glede veroizpovedi prepusti deželnim knezom v duhu načela »Cu- »Nastop« desetletja obrekovanega škofa na osrednji državni proslavi ob dnevu reformacije je naletel na številne negativne odzive. rffr:: T V V^v j . Nj vteNcdcie.» 1 I te Prcunifcc, eeiigA Icjta, po ihti Kar« fetijulki iiivaci Etsaclcci. VSEM CATHO- LISHKIM CERKVAM,STV. prau vKryi fc: Deshdi, JMobrircu, snovwh is Bukovftjga na Slovi-s-fti Jcsik jvciiu nido- .tnxpFsz-jismkJ^1* ■ pjrr Dtvtti& LMnJiigt Sbkifft, ch. ¡ufiVkbtimL - Ifsac DC. XII. Hrenov prevod evangelija A ius regio, eius religio«. Ferdinandova glavna pooblaščenca sta bila graško-sekovski nadškof Martin Brenner in ljubljanski škof Tomaž Hren. Za slednjega je bilo tiskanje in širjenje protestantske literature v katerem koli jeziku protidržavno dejanje, sežiganje omenjene literature pa je imel za izvajanje rekato-lizacijske politike. Hrenu je tako kot državnemu uradniku uspelo s pomočjo vojske, vendar brez prelivanja krvi (!), izvesti protirefor-macijo na Kranjskem. Pri tem pa je ohranil Dalmatinovo Biblijo in jo s papeževim dovoljenjem tudi uporabljal. Poleg tega je s svojim prizadevanjem iz Rima dobil dovoljenje, da smejo katoliški duhovniki uporabljati protestantski prevod Biblije. Zavedal se je pomena slovenske literature, zato si je tudi sam prizadeval za knjižno produkcijo v slovenščini. Vendar le-ta ni bila tako plodna kot pri ► Ljubljanska stolnica v Hrenovem času Demokracija • 46/xii ■ 15. november 2007 47 OSEBNOSTI Reformator ali inkvizitor? ► protestantih, k čemur so pripomogle tudi objektivne okoliščine (težave z graškim nuncijem). Leta 1613 je škof Hren v sodelovanju z jezuitom Janezom Čandkom izdal berila in evangelije v tri tisoč izvodih. Pri tem velja omeniti, daje oglejski patriarh Francesco Barbaro med svojo vizitacijo slovenskih dežel leta 1593 dal sežgati precej večjo količino protestantskih knjig kot škof Hren. Verski prenovitelj Kljub ostrim sodbam, ki jih zaradi protirefor-macijskih ukrepov še dandanes doživlja škof Tomaž Hren, je vendarle treba priznati, da je bil po pričevanju mnogih izjemno delaven in odločen človek z veselim značajem. Imel naj bi bil izjemen čut za umetnost in zgodovino, pisal naj bi bil tudi pesmi v latinščini. Poleg tega je bil ekumensko naravnan, saj je vzpostavil stike s pravoslavnimi Srbi, ki so pred Turki zbežali na avstrijsko mejo. Ne nazadnje pa je bilo glavno poslanstvo škofa Hrena katoliška obnova, vendar ne samo kot zunanja rekatohzacija, ampak tudi notranja duhovna prenova Katoliške cerkve. Apostolski vizitator Znameniti Dalmatinov prevod Biblije Carcanus je v vizitacijskem poročilu leta 1620 zapisal, da je škofu Hrenu uspelo obrniti Ljubljano h katoliški veri še zlasti po zaslugi pridig, kar kaže na to, da se je škof Hren veliko posvetil oznanjevanju že v času, ko je bil še stolni pridigar. V pridigah je zavračal protestantske teze in spodbujal vernike k pravi veri. Poudarj al je zlasti tiste verske resnice, ki so jih protestanti zavračali (duhovništvo, dobra dela, evharistija, itd.). Sestavil je tudi navodilo za pridiganje, ki je moralo biti v slovenščini. Pri tem je posebej poudarjal dober zgled duhovnika. Spodbujal je tudi razne bratovščine in druge laiške skupnosti, ki so vse bolj postajale temeljni nosilec verskega življenja med ljudmi, podobno kot dandanes katoliška gibanja in skupnosti. Širil je pobožnost čaščenja Marije ter svetega Rešnjega telesa, podpiral je tudi romanja, zlasti v Novo Štifto pri Gornjem Gradu, ki je Hrenov doprsni kip, ki ga je izdelal Tine Kos postala glavno romarsko središče Slovencev, obnovil je tudi stara romanja v Aachen. Poleg tega je podprl graditev 28 novih cerkva, dal je tudi obnoviti ljubljansko stolnico. Mnogi zgodovinarji so si enotni, da je škof Hren storil izredno veliko na verskem pa tudi na kulturnem področju, zato je dal svoj pečat slovenski vernosti ne samo tedanjega časa, pač pa tudi za naslednja obdobja. Moteč za evangeličane Glede na znana dejstva je po svoje razumljivo, da je vključitev škofa Hrena v državno proslavo ob dnevu reformacije precej moteča za predstavnike Evangeličanske cerkve v Sloveniji, ki se ji zdi neprimerno na proslavi, kjer se spominjamo oseb, ki so slovenskemu narodu dale prvo slovensko knjigo in prebudile slovensko narodno zavest, »vključiti v spored osebo, ki je bila na čelu protireformacijske komisije, ki je z vojaško pomočjo uničila skoraj vse, kar so reformatorji ustvarili, nje ali njihove pristaše pa izgnala ali nasilno vključila nazaj v Katoliško cerkev«. Kot pravijo predstavniki evangeličanov, ne želijo zanikati prispevka škofa Hrena k slovenskemu jeziku, ne želijo pa, da bi tistega, ki je imel vse vzvode, da uniči sadove reformacije, v svojih rokah in jih je žal zelo dosti tudi uničil, postavili ob bok reformatorjem. K tem stališčem bi lahko dodali pojasnilo, da je bil glavni pobudnik protirefor-macije na Slovenskem nadvojvoda Ferdinand, medtem ko je bil Hren kot njegov pooblaščenec izvajalec na nižji ravni. V tedanjih razmerah spopad med katolištvom in protestantizmom ni bil samo verski, ampak je imel predvsem politični značaj, sicer ne bi prišlo do zažiganja protestantskih knjig. Ne držijo pa obtožbe nekaterih, da je bil škof Hren nasprotnik slovenske literature. Čeprav drži, da je ogenj uničil tudi marsikatero dragoceno knjigo, je treba priznati, da je Hren pred požigom obvaroval prvi prevod Svetega pisma v slovenščino (Dalmatinovo Biblijo). Razprava o tem, koliko knjig je dal uničiti škof Hren, se dotika tudi vprašanja, koliko literature je dala uničiti komunistična oblast med letoma 1945 in 1990 (na primer sveže natisnjeno Balantičevo pesniško zbirko, ki so jo odpeljali v papirnico Vevče), vendar se o tem skoraj ne govori. V zvezi s proslavo pa velja razmislek, komu je dan reformacije posvečen - ali proslavi v čast začetkom slovenske literature ali verski skupnosti, ki je izšla iz gibanja, ki je Slovencem dalo prvo slovensko knjigo. Kajti vsi tisti branilci državne sekularnosti, ki jih moti navzočnost Katohške cerkve v javnosti, se doslej na dan reformacije še niso oglasih. IS EVJ ELEKTROPROM d.0.0. € M ELEKTROPROM 2e 40 iet z vami. uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 48 Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 tel.: 03/897 50 05 RADIO VELENJE Za cistejse^ izgorevanje ^ Prima - novo kurilno olje Novo kurilno olje je prihranek za vas in okolje. Izboljšali smo njegovo kakovost, zato izgoreva bolj čisto, s tem pa povečuje izkoristek in zaščito vašega ogrevalnega sistema. Z njim boste prihranili tako pri vzdrževanju naprav kot pri porabi goriva. Prima, kajne? Šmartno k ^vH^ Petra Janša, foto: STO/ D. Mladenovič, Bobo Briška rebula je avtohtona sorta teh krajev. Šmartno (254 m) leži v geografskem središču Goriških brd. Pesnik Alojz Gradnik opisuje vas, ki kot orlovsko gnezdo ždi na točki, od koder se odpira pogled od Nanosa na vzhodu do Karnijskih Alp na severozahodu in od prostrane Furla-nije do Jadranskega morja. Na tej razgledni vzpetini je v prvi polovici 16. stoletja na ostankih rimskega oporišča nastal okoli cerkve velik protiturški tabor. Obmejna utrdba Hiše v samem jedru so strnjene okrog cerkve sv. Martina, največje župnijske cerkve v Brdih, katere cerkveni zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Po sv. Martinu je vas dobila ime. Mogočna baročna cerkev se ponaša s freskami Toneta Kralja. Zgodovina Šmartnega sega v antično obdobje. Zgodnjo poselitev je pogojevala strateška lega kraja. O njej priča tudi fragment rimskega nagrobnika, vzidan v cerkvenem stolpu. Prve pisne omembe kraja dokumentirajo razvoj naselja od leta 1317 dalje, ko je desetino v tem kraju pobiral goriški grof. Podatek, da je Bertold iz Cialle leta 1377 za eno marko prodal en vinograd v Šmartnem Nikolaju iz Florence, pa nam pove, da so kraj že takrat obdajali vinogradi. Po smrti zadnjega goriškega grofa leta 1500 je Goriško podedoval habsburški cesar Maksimilijan, vendar si je pravico do območja moral pribojevati v dolgoletnih bojih z Benečani. Šmartno, ki se je že ob nevarnosti turških vpadov v drugi polovici 15. stoletja, predvsem po letu 1470, utrdilo v protiturški tabor okoli cerkve, je takrat postalo pomembna strateška točka na beneško-avstrijski meji in dobilo do danes ohranjeno mogočno obzidje in stolpe. Prebivalci Šmartnega so poleg kmetovanja začeli opravljati tudi vojaškoobrambno službo. V času avstrijsko-beneških vojn je bilo Šmartno vključeno v sistem utrdb (Števerjan - Vipolže - Šmartno), Benečani, ki so poskušali zasesti Brda, so bih prav tu v obeh vojnah poraženi in so se morah umakniti. Leta 1511 je bilo obzidje že postavljeno, saj je bil, kot piše Simon Rutar v knjigi o zgodovini Goriške in Gradiščanske iz leta 1893, prav pod šmartenskim obzidjem poražen beneški poveljnik Marko Delfin. Specifična vloga utrdbenega obzidja je pogojevala tudi arhitekturo. Ta se z nizi tesno sklenjenih ulic in z dvema trgoma ob obeh glavnih vhodih približuje bolj mestni zasnovi, čeprav v mikroobliki. Šmartno se vključuje v sklop vaških naselij in pro-titurških taborov v Brdih in na Primorskem, ki so v 16. stoletju dobili obzidja in funkcijo utrjenih naselij; med njimi sta najbolj znana Štanjel in Vipavski Križ, ki je z obzidjem pridobil celo mestne pravice. Šmartno je funkcioniralo kot obmejna utrdba vse 16. in 17. stoletje, dokler ni sredi 18. stoletja benečanska nevarnost minila, območje pa je dokončno postalo del avstrijskega cesarstva. Prav zaradi svoje zgodovinske vloge, kulturnega in spomeniškega pomena ter zaradi pretežno še ohranjene prvobitnosti je bilo jedro vasi z obzidjem v sedemdesetih letih ovrednoteno in zavarovano kot kulturni spomenik najvišje kategorije. Briška hiša Po potresu leta 1976 je tedanja Kulturna skupnost z občinskimi oblastmi sprožila obsežno akcijo reševanja prvovrstnega zgodovinskega in kulturnega spomenika. Obnova je dala lepe rezultate, saj je bilo obnovljenih precej hiš in v glavnem tudi vseh sedem trdnjavskih stolpov. Ob vstopu v okrilje šmartenske trdnjave in sprehodu po ozkih ulicah ali gasah med starimi, tudi obnovljenimi hišami, se počutiš kot v srednjeveškem labirintu, ki oživi ob vstopu v gotsko ah briško hišo. Ta je dobila ime po zanimivem gotsko oblikovanem kamnitem portalu, ki danes vodi v njene kletne prostore. Šilasti lok kaže na slogovni odmev poznogotskega stavbarstva, ki se je v začetku 16. stoletja, v času, ko so gradili obzidje, odražalo tudi v graditvi kmečkih hiš. Sčasoma je bila hiša obnovljena, v obdobju kmečkega baroka v 18. ah v začetku 19. stoletja je bilo dograjeno ah obnovljeno nadstropje z reprezentančnim gankom in poslikanimi planeti. Vhod na zgornji etaži vodi v bivalni prostor, razdeljen na »črno« kuhinjo in boljšo sobo -»mzat« in podstrešje. Gotski portal je ostal nespremenjen in nas s svojim elegantnim lokom simbolično veže s sledovi časa, ki se predstavljajo ■mm w,J ISF * j* l)i:\H)kHA< I.JA ' ,.il • 15. mvcml.er200 v muzejski postavitvi nekdanjega življenja Šmartncev in prebivalcev okoliških krajev v razstavnih prostorih »Briške hiše«. S postavitvijo zbirke v hiši in njeno odprtostjo do obiskovalcev Šmartnega in Goriških brd želijo s predstavitvijo preteklosti zaznamovati tudi prihodnost hiše in vasi. Pri opremi »gotske hiše«, v katero vnašajo elemente tipične briške hiše, so na ogled predmeti iz ljudske kulture Brd v okolju domačnosti, kjer naj se obiskovalec počuti kot »gost« in »domač« hkrati, se usede za domačo mizo ter ob starih fotografijah in predmetih na razstavi v podstrešju obuja spomine na preteklost. Hiša S SpahnjeilCO Hiša s spahnjenco, kjer je bila še do lanskega leta predstavljena zbirka fosilov Stanislava Bačarja, je bila zgrajena v 19. stoletju, na začetku 80. let 20. stoletja pa je bila temeljito obnovljena. V osnovi je eno-celična stanovanjska stavba z značilno spah-njeno kuhinjo ali »žbatafurjem« v pritljičju. »Žbatafur« je majhen pravokoten prizidek s kuriščem, z napo ter dimnikom in je stavbi v okras. Iz kuhinje vodijo v sobo v zgornjem nadstropju strme lesene stopnice. Prav tako se iz te sobe po strmih lesenih stopnicah pride v sobo na kaščo in od tod na ličen ozek lesen gang, ki se pod napuščem razteza vzdolž pročelja. Okna, razporejena v oseh, imajo kamnite irte. Streho krasijo daljši napušč, dekorativno pobarvane planete in v baročni manieri obdelane glave špirovcev. Hiša kulture Hiša kulture ali Hiša 38-40 je ' obnovljen kompleks, namenjen kulturnemu dogajanju. Tu potekajo redne razstave umetnikov iz različnih področij: glasba, film, literatura ... Ta čas ga obnavljajo. Po obnovi bo hiša zaživela kot turistično-kulturni center Brd, v katerem bodo turisti dobili razne informacije, tedensko pa bodo organizirani koncerti, gledališke predstave, predavanja. Omeniti je treba tudi starejšo vzdolžno hišo ob južnem obzidju, kjer je bilo domovanje rodbine Mušič, iz katere izvira znani slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mušič. Cenjeni briški med Čebelarstvo je znano tudi v Brdih, kjer so čebelarji združeni v Čebelarsko društvo Brda-Kanal. Udeležujejo NAŠI KRAJI Šmartno kot orlovsko gnezdo na strateški točki se slovenskih ocenjevanj medu in dosegajo lepe uspehe. Brici najpogosteje pasejo čebele kar doma. Kohčina pridelka v Brdih je primerljiva s slovenskim povprečjem, kar pomeni dvanajst kilogramov na panj. Ker sta tu med drevesi najbolj zastopani akacija in kostanj, je največ medu prav akacijevega in kostanjevega. Če želijo Brici pridelati drugačen med, odpeljejo panje na lipovo pašo v Soško dolino, na smrekovo v Trnovski gozd ah druge gozdove. Kostanjev med je temnejši in ne prav sladek, zato ga uživajo odrasli ljudje. Deluje na prebavila, jetra in ob nespečnosti. Je bogat vir hranljivih Notranjost župnijske cerkve sv. Martina Vir: www.sIovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.obcina-brda.si Goriška brda, dežela opojnih trenutkov Domačnost v Briški hiši snovi pri nezadostni prehrani. Akacijev med je svetlejši in sladek, zato ga imajo radi otroci. Pomirja, blaži utrujenost, je tudi odlično sla-dilo za čaj, pecivo in podobno. Med vsebuje sestavine, ki telo krepijo, skrbijo za ravnovesje v organizmu, spodbujajo življenjske procese, povečujejo obrambne sposobnosti organizma in ohranjajo zdravje. Poleg medu pridelujejo še cvetni prah, propolis, čebelji vosek in matični mleček. Pripravljajo tudi različne pijače, kot so medica, medeni liker in medeno žganje. IB Med sodi med zdrave dodatke k prehrani. I/ hiši s spahnjenco je bila nekoč predstavljena zbirka fosilov Stanislava Bačarja. Briška hiša Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 51 RECENZIJE Anton Ocvirk Založba Nova revija V zbirki Znameniti Slovenci je izšla knjiga o literarnem zgodovinarju Antonu Ocvirku, ki sta jo napisala Tone Smolej in Majda Stanovnik. Ocvirk se je rodil leta 1907 v Žagi pri Tolminu, v Ljubljani končal gimnazijo, na Dunaju eno leto študiral filozofijo, nato pa od leta 1928 v Ljubljani slavistiko in primerjalno književnost. Po diplomi je študij nadaljeval v Parizu, kjer je leta 1933 doktoriral z delom Levstikov duševni obraz. Na ljubljanski univerzi je začel predavati leta 1937. Med vojno je sodeloval s komunisti, bil odpeljan v Dachau, po vojni pa je nadaljeval s profesuro. Od leta 1949 do 1971 je bil predstojnik oddelka za primerjalno književnost, leta 1964 pa je postal član SAZU. Pred vojno je bil urednik Ljubljanskega zvona, po vojni urednik Zbranega dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Slavistične revije in zbirke Sto romanov. Uredil je zbrano delo Srečka Kosovela, napisal dva literarna leksikona (Literarna teorija in Literarna umetnina med zgodovino in teorijo) in bil urednik številnih drugih publikacij. V letih od 1935 do 1980, ko je umrl, je pomembno oblikoval slovensko literarno znanost. Poleg podrobnega prikaza Ocvirko-ve življenjske in ustvarjalne poti sta avtorja knjigo opremila še z obsežnimi dodatki (preglednica predavanj in seminarskih vaj, viri in literatura, bibliografija, imensko kazalo in na koncu še preglednica Ocvirk in njegov čas). Teža sončnega Založba Litera, Maribor V zbirki Nova znamenja je izšla knjiga Miroslava Košute Teža sončnega. Zbirka esejističnih zapisov tega pomembnega pesnika in kulturnega delavca iz Trsta je razdeljena na Zapise in orise o različnih problemih tržaške kulture, na Besede v eter in veter, ki so vse vezane na problematiko zamejskega slovenstva, in na Pogovore in zagovore, ki pričajo o živi navzočnosti avtorja v javnem življenju in o tehtnosti njegovih razmišljanj in zamisli. To je knjiga, ki nam avtentično poroča o Trstu in njegovi kulturi. Dlaneno platno 2. Založba Mladinska knjiga V zbirki Kondor so pod naslovom Dlaneno platno izšle izbrane pesmi Borisa A. Novaka; izbrala in spremno besedo je napisala Alenka Jovanovski. Boris A. Novak je že ob pesniških začetkih krenil na samosvojo in izvirno ustvarjalno pot: ko so se njegovi vrstniki vdajah radoživi, dostikrat razdiralni igri jezika, je začel prisluškovati "pomenu in zvenu" besed kot enakovrednima, tesno prepletenima no- BOfiGANOVAK Dlaneno platno silcema pesniškega sporočila. Temu je ostal zvest še danes, po 14 zbirkah za odrasle, v katerih je vse bolj mojstril (in tudi na novo najdeval) klasične pesemske oblike, zlasti sonet, in ko se je v njihovi bisernici vse večkrat zalesketala pretresljiva osebna izpoved. Kaj pomeni vedeti Tehniška založba Slovenije Zbirka Filozofki ponuja prvi poskus uvajanja v samospraševanje otrokom (od sedem let naprej), ki si postavljajo pomembna vprašanja o sebi, življenju, svetu... Prav tako je nepogrešljiva zbirka za odrasle, ki želijo z njimi vzpostaviti dialog in ne le ponuditi že vnaprej pripravljenih odgovorov. Zato je na vsako vprašanje podanih več odgovorov. Nekateri so videti očitni, drugi skrivnostni, tretji spet osupljivi ali celo zavajajoči. Vsi pa bodo porodih nova vprašanja, misel je namreč kot pot brez konca. V knjigi Kaj pomeni vedeti? npr. najdemo šest velikih vprašanj za poigravanje z idejami in razmišljanje onkraj navideznih resnic: kako veš, da vesolje obstaja?; ali moraš vse vedeti?; ah so tvoje ideje tvoja last?; ali je pomembno razmišljati?; ah moraš hoditi v šolo, zato da se česa naučiš?; čemu služi domišljija?. Francoska revolucija 3. Študentska založba Glavno odliko življenjskega dela francoskega zgodovinarja Georgesa Lefebvra (1877-1959) Francoska revolucija predstavljata eruditstvo in sproščen slog. Knjiga nas vsrka v stoletje pred francosko revolucijo in nas popelje skozi plastični, s številnimi detajli podprti oris tedanje Evrope, njenih gospodarskih, kulturnih in političnih tokov, ki so končno privedli do izbruha revolucije. Lefebvre ne popisuje dogodkov, ampak njihova gibala, vzroke in kon-stelacije. Osebe, ki so igrale osrednjo vlogo, povezuje v mrežo intrig, interesov, odvisnosti in vpliva. S tem ne prikazuje samo Evrope in njenih kolonij osemnajstega stoletja, marveč na podlagi edinstvenih zgodovinskih dogodkov vzpostavlja vzorčni primer za kasnejše revolucionarne preobrate. Moje deklice Založba Karantanija V zbirki Lastovka - najlepše zgodbe sveta je založba Karantanija izdala črtice Zofke Kveder (1878-1926) Moje deklice. Kvedrova je začela objavljati leta 1898 in je bila naša prva poklicna pisateljica. Njen opus zaznamujejo tri teme. Opozarjala je na nepravičen socialni položaj ženske, na neurejene socialne in družinske razmere, tretja značilnost pa je bil naturalistični okvir, s katerim je motivirala življenjske mehanizme svojih junakov. Kot prva ženska pisateljica je bila pred kratkim uvrščena v zbirko Zbrana dela slovenskih pisateljev. Joga 4. Založba Modrijan Darija Čamernik je po poklicu fotografinja. Z jogo se je srečala v Torinu v Italiji, kamor se je preselila leta 1989. Po dveh letih redne vadbe jo je začela tudi poučevati, leta 2004 pa je odšla v Združene države Amerike in tam pridobila diplomo za učiteljico joge. Knjiga Joga zame je zasnovana kot sestavljanka: vsakdo si lahko sestavi svojo kombinacijo asan, dihalnih tehnik, muder, band in drugih tehnik, ki mu v danem trenutku ali nasploh najbolj prijajo, ustrezajo ali pomagajo pri kaki zdravstveni težavi. Joga zame je eden redkih priročnikov za učenje in vadbo joge na slovenskem trgu, ki ni prinesen iz tujega okolja, temveč je delo domače avtorice. Knjiga je namenjena vsem tistim, ki bi radi uživali blagodejne učinke joge na telo in duha, a se ne morejo in ne želijo poglabljati v teoretične globine jogijske filozofije. Vse, kar je potrebno za razumevanje joge in uspešno vadbo, je razloženo kratko, jasno in nazorno. Pri večini položajev so navedene tudi lažje različice in dragocena opozorila, pri katerih zdravstvenih težavah vaj ne izvajamo. 52 Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 KULTURA Sveto pismo na filmu V. M. Založba Ognjišče iz Kopra je v letošnjem letu, ki gaje Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji razglasil za leto Svetega pisma, izdala 21 DVD, na katerih so znani filmi s svetopisemsko vsebino. Marca je revija Ognjišče začela izdajati zbirko 21 igranih filmov, ki uprizarjajo najbolj znane svetopisemske zgodbe. Vsak mesec so bralcem ponudili po tri filme oziroma DVD po zelo ugodni ceni 7,90 evra. Od septembra je tako na razpolago vseh 21 filmov, komplet vseh pa založba ponuja s 30-odstotnim popustom. Stara in Nova zaveza Filmi - marsikaterega si je bilo mogoče v preteklosti že ogledati tudi na slovenskih televizijskih kanalih - so v angleščini, a s slovenskimi podnapisi. V filmih, ki so plod večletne televizijske produkcije, igrajo tudi nekatere znane hol-lywoodske zvezde, med drugim Ben Kingsley, Martin Landau, Richard Harris, Gary Oldman, Jacqueline Bisset, Monica Bel- lucci in Elizabeth Hurley. Filmi dokaj pristno prikazujejo najbolj znane svetopisemske zgodbe, tako starozavezne kot novozavezne. Marsikatera od njih je sicer že večkrat doživela filmsko uprizoritev (zlasti na primer Abraham, Mojzes, Jezus), kar pa je v tem primeru povsem običajno. Svetopisemske zgodbe namreč zaradi svoje velike razširjenosti oziroma univerzalnosti pa tudi verskega pomena in sporočilnosti sodijo v nabor zgodb, ki so vedno aktualne. Zaradi tega je vsaka nova uprizoritev kvečjemu osvežitev in hkrati možnost za zanimive primerjave s prejšnjimi različicami. Uprizoritve, ki so vključene v tu obravnavano zbirko svetopisemskih filmov, so vsekakor med boljšimi, čeprav sodijo v tako imenovano televizijsko produkcijo, katere filme marsikdo rad že vnaprej Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 označi za manj kakovostne od tistih izpod okrilja filmskih studiev. Od stvarjenja do apokalipse V tej zbirki so naslednji filmi: V začetku, Abraham I. in II., Jakob, Jožefi, in II., Mojzes I. in II., Samson I. in II., David I. in II., Salomon I. in II., Jeremija, Este-ra, Jezus I. in II., Pavel iz Tarza I. in II. ter Apokalipsa. Po kakovosti velja izpostaviti zlasti film o Jožefu (1995), v katerem so v glavnih zaigrali Ben Kingsley, Paul Mercurio in Martin Landau. Omeniti velja tudi Abrahama (1994), kjer med drugim igrata Richard Harris in Barbara Hershey, Davida (1997) z Nathanielom Parkerjem in Jo-nathanom Pryceom v glavnih vlogah ter Mojzesa (1996), kjer igrata Ben Kingsley in Christopher Lee. d) 53 Jeremy Sisto Debra Messing KULTURA Sejem je pritegnil veliko število obiskovalcev. Cankarjev dom spet gosti Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven V Cankarjevem domu seje med 8. in 13. novembrom predstavilo 10.000 najboljših novih knjižnih naslovov sfrankfurtskega knjižnega sejma. Prevladovala je literatura v angleščini. Knjige na sejmu Frankfurt po Frankfurtu so bile predstavljene v osmih tematskih sklopih: družboslovje in humanistika, ekonomija, tehnika in informatika, matematika, fizika in astronomija, naravoslovne vede, priročniki in turistika, umetnost in arhitektura ter leposlovje, literarne vede in jeziki. Katalogi z vseh področij sodobne knjižne produkcije so predstavljeni tudi na spletnih straneh Konzorcija in Mladinske knjige: www.konzorcij.com in www. mladinska.com/FpoF. Središče pozornosti Letošnji sejem je posebej opozoril na eno najstarejših založb na svetu, ameriško založbo Wiley, ki letos slavi 200-le-tnico obstoja. Založba je še vedno v družinski lasti in pokriva tako naravoslovne kot družboslovne vede ter ceni človeka najprej kot bitje in šele potem kot strokovnjaka.Tudi v Ljubljani je bila predstavljena Katalonija oziroma katalonska kultura, letošnja gostja na fran-kfurtskem knjižnem sejmu. Literatura v katalonščini ima dolgo tradicijo, ki sega v 13. stoletje. Najbolj uveljavljena sodobna katalonska pisatelja sta Quirn Monzo in Lluis Maria Todo. V Frankfurtu je bilo predstavljenih okoli tisoč knjig iz 54 te dežele, v ljubljanskem Cankarjevem domu pa je bil na ogled ožji izbor, s katerim so organizatorji predstavili največje dosežke katalonske knjižne produkcije ter deželo z monografijami in turističnimi vodniki. Na ogled je bil tudi izbor knjig letošnje Nobelove nagrajenke Doris Lessing pa tudi dobitnikov drugih prestižnih nagrad, kot sta Pulitzerjeva in Bookerjeva. Najboljše Selektorji knjigarne Konzorcij so izbrali tudi najboljše razstavljene knjige. Tako je na področju leposlovja na prvem mestu zgodba dveh afganistanskih žensk A Thousand Splendid Suns Khaleda Hosseinija, roman Water for Elephants Sare Gruen, zbirka srhljivih zgodb Fragile Things Ne- ila Gaimana, nepozabni roman Savage Garden Marka Millsa in avtobiografski spomini največjega živečega nemškega avtorja, nobe-lovca Giinterja Grassa Peeling the Onion, ki je lani presenetil svetovno javnost s priznanjem, da je bil med drugo svetovno vojno pripadnik Hitlerjeve SS. Med najboljše na področju humanistike in družboslovja pa sodijo Islam: Past, Present and Future Hansa Kunga, Mit Volldampf in den Su-den avtorjev Artla, Giirtlicha in Zenza o južni železnici, A Secular Age Charlesa Taylorja o razvoju zahodnega krščanstva, The Shok Doctrine: The Rise of Disaster Capitalism, v kateri Naomi Klein razkriva politiko prostega trga ZDA, ki vlada svetu s pomočjo dobro premišljene manipulacije, in Travesty Johna Laughlanda o sojenju Slobodanu Miloševiču. Naše na tujem p0 tradiciji so bili predstavljeni slovenski avtorji, ki so izdali knjigo v tujem jeziku, pri čemer jim je bilo v pomoč Društvo slovenskih pisateljev. Razdeljeni so bili na leposlovni del in strokovno literaturo. Med najbolj prevajanimi leposlovnimi avtorji sta letos Drago Jančar in Jani Virk, sicer pa je največ prevodov slovenskih leposlovnih del izšlo v državah nekdanje Jugoslavije. Med strokovnimi knjigami slovenskih avtorjev, ki so izšle v tujini, so tudi letos prevladovala dela Slavoja Žižka, predvsem v francoščini. Za tokratno razstavo jim je uspelo pridobiti 15 njegovih knjig. Znotraj predstavitve slovenskih avtorjev v tujih jezikih je bila posebna pozornost namenjena prvemu celovitemu pregledu sodobne slovenske arhitekture - knjigi New Architecture in Slovenia Matevža Čelika, ki je izšla pri dunajski izpostavi založbe Springer. Knjiga predstavlja 30 arhitekturnih pisarn, samostojnih arhitektov in projektnih skupin. Med zgodbami o slovenskih arhitekturnih biserih najdemo Gospodarsko zbornico Slovenije, mladinski hotel Celica in gorski bivak na Kobariškem stolu. IB Demokracija - 46/XII ■ 15. november 2007 Odprtje ljubljanskega knjižnega Frankfurta Katalonija je bila dežela v gosteh. KULTURA Pokrajina 2007 Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj je v sodelovanju s Kabinetom Slovenske fotografije, Gorenjskim muzejem in Fotografsko zvezo Slovenije v Prešernovem gledališču v Kranju odprlo že 17. bienalno razstavo Pokrajina. Štiričlanska žirija je med 716 fotografijami na temo barvne in črno-bele krajine, ki jih je 106 avtorjev septembra prijavilo na natečaj, izbrala najboljša dela, ki bodo do 2. decembra na ogled v galerijah Mestne in Prešernove hiše v Kranju. Na slavnostnem odprtju razstave so podelili nagrade za najboljše fotografije. Žirija je za prejemnika častne nagrade za najboljšo slovensko pokrajino izbrala samostojnega avtorja Marjana Jereleta za fotografijo Na polju. Za črno-belo pokrajino so zlato, srebrno in bronasto priznanje Janeza Puharja prejeli Franc Ferjan za Belo obalo, Luka Dakskobler za Jezersko pričesko in Zvone Vrankar za Ave. Za barvno pokrajino pa so nagrade pripadle Francu Ferjanu Prebrisana vdova Šentjakobsko gledališče v Ljubljani je gledališko sezono 2007/08 odprlo v nedeljo s komedijo Prebrisana vdova (1749) beneškega dramatika Carla Goldonija. Dogajanje okrog Rosaure, prikupne vdove mogočne beneške trgovske hiše, in njene vnovične poroke je režiral Luka Martin Škof. Zaradi pritiska svaka Pantalo-na, ki je podedoval vse bratovo premoženje, se mora Rosaura odločiti hitro in doseči ideal hkratne varnosti in ljubezni. Svoj model ji ponudijo štirje snubci - tekmeci iz različnih evropskih držav: iz Francije, ki po vzponu s Sončnim kraljem ostaja močno centralizirana, a dekaden-tna in pretirano porabna država; iz Anglije, ki se z razvojem znanosti in političnega sistema skokovito modernizira in se vzpenja k poziciji velesile, kar v naslednjih Prebrisana vdova Napovednik dogodkov Bela obala za Zimsko pravljico, Robertu Horvatu za Toscano 3 in Andreju Jar-niju za Jutro v gozdu. Poleg tega je žirija podelila še osem priznanj. Za nagrade in sodelovanje na razstavi so se potegovali samostojni avtorji in člani fotografskih društev iz vse Slovenije. Med njimi so fotografska društva in klubi Radovljica, Jesenice, Celje, Črnomelj, Maribor, Tržič, Hrastnik, Nova Gorica, Kamnik, Ljubljana, Svit Celje, Grča Kočevje, Janez Puhar Kranj, Anton Ažbe Škoija Loka, Diana, Sušeč Ilirska Bistrica, TNP Bled, Veno Pilon Ajdovščina, Žarek Sežana, Mavrica Radomlje, Foto skupina Moste, in Kulturno društvo Ivan Tavčar Poljane. L. H. stoletjih tudi postane; iz strogo katoliške Španije, ki v nasprotju z Anglijo zaostaja v razvoju in je z nazadnjaštvom v posmeh drugi Evropi; ter iz Italije, kjer dogajanje Prebrisane vdove tudi poteka in je razdeljena na množico suverenih ali odvisnih mestnih državic. Goldoni osebnosti omenjenih snubcev na svoj značilni komični način prilagodi kulturnemu okolju, od koder prihajajo. Do izraza pridejo razlike v njihovem dojemanju ljubezni, časti, denarja. Tako se spretno mešajo različni časi in mnogobarvnost zahodne civilizacije, ki na posreden način napoveduje današnjo hollywoodsko globalizacijo. Svojevrstno dodatno aktualnost pa predstavi daje tudi to, da se približuje začetek slovenskega predsedovanja EU. L. H. ČETRTEK, 15. n. 2007 17.00 SN6 Drama: I. Cankar: Romantične duše 20.00 Gledališče Glej: Philip Ridley: Vincent River 20.00 MGL: Sergi Belbel: Mobilec PETEK, 16.11.2007 16.00 Križanke: Intimne vzporednice - plesno-glasbena predstava 20.00 SNG Drama: Fernando Pessoa: Mornar 20.00 Gledališče za otroke in mlade: Noel Coward: Spiritistična komedija SOBOTA, 17.11.2007 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: Matjaž Pograjc: Ljubezen na smrt 19.30 Šentjakobsko gledališče: C. Goldoni: Prebrisana vdova 79.30 MGL: J.SteinJ. Bock, S. Harnick: Goslač na strehi - muzikal 21.00 Gospodarsko razstavišče: Indira Radič & Alen Islamovič (Srbija / Bosna in Hercegovina) - pop folk NEDELJA, 18.11.2007_ 71.00 Festivalna dvorana: Lara Jankovič: Kot jaz - gledališko-glasbena predstava za otroke 16.00 Mestni muzej: Neven Mrzlečki - operni nastop 79.00 Cankarjev dom: 13. gala koncert Radia Ognjišče 7 9.00 Slovenska filharmonija: Slovenski komorni zbor - klasična glasba PONEDELJEK, 19-n.2007_ 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: Matjaž Pograjc: Ljubezen na smrt 7 9.30 Šentjakobsko gledališče: C. Goldoni: Prebrisana vdova 19.30 Križanke: Pihalni kvintet Artvento - klasična glasba 20.00 MGL: G. Čušin: Hagada TOREK, 20.11.2007_ 19.30 MGL: PetrZelenka: Zgodbe vsakdanje norosti 7 9.30 SNG Drama: Anton Pavlovič Čehov: Ivanov. Gostuje gledališče Katona Jôzsef Szinhâz Budimpešta (Madžarska). 19.30 Križanke: Aleksandra Klimova, klavir-klasična glasba SREDA, 2i.ii.2007_ 19.30 SNG Drama: Tennessee Williams: Orfej se spušča 19.00 STATravel Cafe: Mihaela Burina: Na meji Evrope - Turčija in Gruzija, potopisno predavanje 27.00 Plesni teater Ljubljana: Maja Delak: Drage, drage - plesna predstava ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 55 RADIu ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz FILM Monika Maljevič Oskarjevec Robert Redford prek različnih, a med seboj povezanih zgodb podaja svoje videnje posledic ameriškega posredovanja v Afganistanu. Mladeniča Arien in Er-nest želita slediti idejam idealističnega profesorja Malleyja, zato se pridružita vojakom v Afganistanu, a tam doživita nesrečo. Njuna usoda je v rokah odločnega senatorja Irvin-ga, ld poskuša prepričati izkušeno novinarko Roth, da bi objavila odmevno zgodbo, a ona ni prepričana v senatorjevo resnicoljubnost. Do pomembnega spoznanja je med tem prišel tudi Malley, ki poskuša posredovati svojo lekcijo ravnodušnemu učencu. Kaj je tveganje? Kaj je pogum? Kaj je dolžnost? In kaj pomeni medijem, politikom in mladini, če dandanes odločno zagovarjate svoje stališče? Oskarjevec Robert Redford predstavlja provokativen film, ki se brez ovinkov spopada z mnogimi žgočimi vprašanji sodobne Amerike, pa vendar tako, da ob tem ne moremo ostati ravnodušni. Odvija se v realnem času in uporablja še nikoli doslej videne dogodke, ki so se zgodili za zaprtimi vrati, poveže niti in razkrije, kako so moči željni politik, ki vleče drzne poteze v Washingtonu, televizijska novinarka, ki sledi vroči zgodbi pod silnim pritiskom, in nevarna misija povezani Lions for Lambs žš Režija: Robert Redford Žanr: drama Scenarij: Matthew Michael Carnahan Produkdja: Daniel Lupi, Andrew Hauptman, Matthew M. Carnahan Igrajo: Robert Redford, Meryl Streep,Tom Cruise, Derek Luke, Michael Pena, Andrew Garfield, Peter Berg Premiera: 15.11.2007 Distribucija: Continental Film bate in podatki mentorjev nimajo nobenega pomena, posledice vseh teh dogodkov pa bodo vplivale na življenje vseh vpletenih. Ozadje Režiser Robert Redford poudarja, da Jagenjčki in levi analizirajo zdajšnje dogodke; ganljive teme analizirajo veliko globlje in tako film niti po naključju ni vojna drama. Je človeška drama, ki si drzne občinstvu postaviti vprašanje, ki si drzne občinstvu dovoliti, da se čudi in čuti, ter ga prosi, naj polneje sodeluje pri svojih lastnih usodah kot tudi pri usodi svoje države. »Konec koncev je vprašanje, ki ga postavljajo vse tri zgodbe, namenjeno občinstvu. Kaj bi storili? Kakšne občutke imate ob tem? Vedno se vse vrne k tem vprašanjem,« razloži Redford. »Če bi to bil samo film o vojni, verjetno pri njem ne bi sodeloval, ker sem vedel, da bi vojno skozi čas obravnavali na različne načine. Pri Jagenjčkih in levih me je pritegnila zgodba, ki vojno uporablja kot katalizator za tri zelo različne osebne zgodbe o temah, ki me bolj zanimajo: vloga medijev, izobraževanje, politika in ameriška mladina. Zares meje prevzela zamisel, kako te zgodbe nekako povezati na dramatičen način in hkrati spodbuditi občinstvo, da bi začelo razmišljati o tem, kje ta trenutek smo,« je o svojem filmu še dejal Robert Redford. IS z mladeničem, ki si prizadeva razumeti pravo moč svobode, prepričanja in predanosti. Zgodba poteka na treh enako napetih in s čustvi nabitih prizoriščih. Na vsakem imajo vpleteni veliko na kocki. V kongresni pisarni bo senator Jasper Irving (Tom Cruise), ki upa, da bo nekoč predsednik, razkril eksplozivno zgodbo o novi vojni strategiji prodorni televizijski novinarki (Meryl Streep). LIONS LAMBS Dvojica se kot mačka in miš gre ostro igro inteligence, očarljivosti in izmikanja. Na univerzi na zahodni obali se nekoč idealistični profesor dr. Malley (Robert Redford) sooči z bogatim, a otopelim študentom (Andrew Garfield), ki ni po profesorjevem mnenju nikoli izkoristil svojih izjemnih sposobnosti. Medtem se na drugi strani zemeljske oble sredi vroče bitke v Afganistanu dva Malleyjeva nekdanja študenta Arian (Derek Luke) in Ernest (Michael Pena) bojujeta za golo preživetje, v katerem de- 56 Demokracija • 46/xn • 15. november 2007 Kaj bo čakalo pod praznično jelko? Vsak ponedeljek nova slikanica z zgodbico navihanega škrata Ob nakupu Večera izberite med dvema zgodbicama: 19.11.: Nodi in čarobni prašek, Nodi in čarobne dude 26.11.: Nodijevo darilo, Nodi se seli 03.12.: Nodi nakupuje, Nodi drži svojo kapo 10.12.: Nodi vse postori sam, Nodi: Uhačevo kolo 17.12.: Nodi in novi taksi, Nodijeva nenavadna pot 24.12.: Nodi: preplah v mestu, Nodi išče mavrico Naročniki lahko posamezne slikanice ali zbirko 12 zgodb naročite ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326, 02 23 53 322 ali 02 23 53 500, e-pošti knjiga@vecer.com ali na spletnem naslovu trgovina.vecer.com. Prihaja Nodi AVTOMOBILIZEM 58 Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 l>13-4FU TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Kljub ne ravno dolgemu stažu na cestah so se inženirji iz Wolfsburga odločili za malenkostne kozmetične popravke pri touranu, čeprav jih, roko na srce, še ni potreboval. V navezi z močnim, a varčnim agregatom ter odličnim menjalnikom DSG je spet stopil korak pred konkurenco. Temu primerna je seveda tudi cena. TEHNIČNI PODATKI VOLKSWAGEN TOURAN 2,0 TDI DSG vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1968 moč v kW (KM) pri vrt./min 125 (170) pri 4200 največji navor v Nm pri vrt./min 350 pri 1750-2500 menjalnik robotizirani, šeststopenjski (DSG) pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4391 x 1794x 1635 medosna razdalja v mm Lepotna operacija je uspela Tekst in foto: Miha Dovč, SAGA Institute Volkswagen touran 2,0 TDI DSG highline grafiko pa svetijo tudi prvi in zadnji žarometi. Drugih sprememb ni. Oblika karoserije je še vedno škatlasta, vendar mu mehki robovi ne dajejo videza dostavnika, tako da še vedno bolj spominja na osebni avtomobil kot na kombi. V notranjosti se to vidi po odlični prostorski izkoriščenosti, saj je prostora kljub ne ravno gigantskim meram povsem dovolj. V skrajni sili je zmožen peljati tudi do sedem potnikov, vendar pod pogojem, da na 'zasilnih' sediščih sedita manjša potnika. Ob izvle-čenih zadnjih sedežih pa je treba upoštevati, da zadnja potnika sedita tik pred prtljažnimi vrati, ■■HMMSijifill Samozavesten videz z operacijo' je touran postal še bolj samozavesten, čeprav so ga 'kirurgi' le malo olepšali. Motorna maska je oblikovana kot pri drugih modelih iz VW, z novo prtljažnik v litrih masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1585 (655) cena vozila v EUR 695- 1989 največja hitrost v km/h pospešek 0-100 km/h v s poraba (po normah EU) v 1/100 km poraba na testu v 1/100 km 5,8/8,7/6,9 30.972 AVTOMOBILIZEM tornim pokrovom. Tam kraljuje izvrsten dvolitrski TDI, ki z menjalnikom DSG tvorita enega boljših pogonov. Da gre za močnejšo od obeh različic, boste na zunaj spoznali po rdeče obarvani črki I. V tem modelu agregat postreže s 170 konjskimi silami, številko, ki se je ne bi sramovali niti bencinsko gnani bratje. Moči je vedno dovolj. Kaj dovolj, preveč! Ob obilici navora se kljub vklopljenemu sistemu ESP pogonski kolesi znata zavrteti v prazno. Robotiziran menjalnik deluje izvrstno, če vam ni do prestavljanja z 'ušesi' za volanom, pa samo premaknete ročico menjalnika v položaj D in elektronika prevzame nadzor. Zaradi razmeroma majhne mase vozila tako motoriziran touran zagotavlja dobre zmogljivosti, pospešek do 100 km/h v manj kot 10 sekundah in končno hitrost prek 200 kilometrov na uro. Kljub ne ravno veliki posodi za gorivo, ki 'pogoltne' 60 litrov plinskega olja, pomeni, da ne bomo prav pogosto obiskovali bencinskih servisov, saj je povprečna izmerjena poraba na testu znašala dobrih devet litrov. Vzmetenje odlično požira vse vrste neravnin, vendar kljub temu karoseriji ne dopušča prevelikega nagibanja v ovinkih. Drag Touran z vsem naštetim spada po ceni že v razred velikih enoprostorcev. Za dobrih 30 tisoč evrov pa kljub skromnim centimetrom ponuja veliko. Treba se je le odločiti. fB oglate oblike je preglednost pričakovano dobra, vse dvome pri parkiranju pa razrešijo parkirni senzorji, ki jih je treba posebej plačati. Dovolj je tudi odlagalnih prostorčkov in predalčkov, saj so razporejeni po celotni notranjosti vozila. Položaj za volanom je odličen. Nekaj zaslug za to ima nekoliko višji položaj sedenja, drugi del zaslug pa si delijo nastavljiv sedež, volan in naslonjalo za roke. Voznik tako kaj kmalu najde idealen položaj za premagovanje cestnih kilometrov. Odličen pogon Biser tourana se v tem primeru skriva pod mo- žato se prostor za prtljago močno okrni. Če sedežev ne potrebujete, ju preprosto in hitro zložite v dno prtljažnika. Drugih pet potnikov pa se ne bo pritoževalo zaradi klavstrofobije. Ob zloženih zasilnih sedežih se prtljažni prostor poveča do zglednih dimenzij in je v primerjavi z renaultom scenic ter toyoto corolla verso največji. Izdelavni materiali v notranjosti so kakovostni, nič ne zaostaja niti kakovost izdelave. Ergonomija je pregovorno izvrstna. Zaradi Novica CADILLAC CTS Novi cadillac CTS je zasnovan kot globalno vozilo, kar pomeni, da se bo prodajal na večini svetovnih trgov in je nov ter konkreten korak pri prepričevanju evropskih kupcev. Američani so se vedno izkazali z dizajnom in tudi tokrat niso razočarali. Takoj prepoznavna atletska oblika odraža kombinacijo razkošja in športnosti. S to obliko CTS kar reže zrak. Še bolj kot z zunanjostjo pa naj bi Evropejcem konkurirali z njegovo notranjostjo, ki predstavlja drugačen, nov slog pri Cadillacu. Razkošje pričarajo elegantne površine, ki so na armaturni plošči in vratih izdelane ročno. Posebno pozornost so posvetili prijetni ambientalni osvetlitvi, da bi še bolj poudarili luksuz, prav tako ne morete presli-šati vrhunske zvočne zatesnitve. Evropa bo navdušena tudi nad novo uglasitvijo podvozja, ki ima sedaj razširjena koloteka, novo vzmetenje in izpopolnjen volanski mehanizem, kar pomeni, da se, kako netipično za Američana, dobro znajde tudi med ovinki. Pri hitri vožnji mu je v izdatno pomoč novi 3,6-litrski šestvaljni motor z neposrednim vbrizgom goriva za manjše emisije in kar 311 konjskimi močmi, kar omo- ^ goča 241 km/h največje hitro-sti. Pogon je speljan na zadnji kolesi, lahko pa tudi na vsa štiri, M ••* _ g -=" kjer gre za sistem z aktivnim L , _ .T'.*1, >"" diferencialom, ki v osnovi 70 odstotkov navora prenaša na zadnji kolesi, zato imate tudi DiS^^ jf .1 tam občutek, da vozite avto I ' . z zadnjim pogonom. Dizelski HH agregat z 2,9 litra delovne prostornine pripelje šele čez dve leti, zato na varčevanje z gorivom za zdaj pozabite in raje uživajte v mirnem teku. Oprema je zelo bogata, hkrati pa je odlična tudi varnostna zasnova; pokrov motorja se na primer dvigne ob trkih s pešci, da bi bil udarec z glavo čim blažji. Evropski okus je zahteven, a kaže, da bodo Američani počasi le prišli do točke, ko ga bodo znali zadovoljiti. AVTOPRALNICA AP 24 ur (Cente/ Kompas Stp} ■ Celovška cesta 206 Odprto K NON STOP 24ur! Tel.: 01/500-37-53 Avtopralna steza " -ežne storitve popostrežni sesalniki irežnl čistilniki preprog ■strežna avtopralnica Parks 1 10 let Parkirna hiša WTC Dunajska ceste 1581 Odprto iX.n p,v 0? 00 ! sobota 07:08 4S Tel: 01/58-97-8 Strojno - ročno Notranje čiščenje Poliranje i Globinsko čiSčene + VULKAN IZERŠ Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 59 ZDRAVJE Otroci o življenju z diabetesom Lucija Horvat Včeraj, na svetovni dan sladkorne bolezni, so bili razglašeni zmagovalci petega otroškega slikarskega natečaja Accu-Chek 2007. Na natečaju, ki je v Sloveniji potekal junija na Debelem rtiču, je sodelovalo tudi 120 otrok iz Slovenije. V 0®Js s <3E> ^ 2GD p) A w IT „ apef£rr.o pod tekočo Vi^O, j'K očT^rro pe&. Prrtei^nc. ± r U El i Oo£i.rq0ecro Z. 2. Obe ipoiovtct ^ 3 gji v v. 3« /ifiu» cdcoUr^a sero^cuvpv s?«r se bo i^A. - .■ «-c— ŠpeiadelČott zulina ali odpora tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon, ki ga kot odgovor na dvig glukoze v krvi po zaužiti hrani ali pijači izloča trebušna slinavka in je nujno potreben za prehod glukoze iz krvi v celice, ki glukozo nato shranijo ali pa jo porabijo za pridobivanje celične energije. Inzulin deluje kot ključ, ki celicam odpira vrata za vstop goriva - glukoze. Če ga trebušna slinavka izloča premalo ali pa so celice na inzulin neobčutljive, pride do motenega prehajanja glukoze iz krvi v tkiva, glukoza torej v krvi ostaja ujeta in njena krvna koncentracija se zviša. Osnovna motnja pri sladkorni bolezni je torej nesposobnost prehajanja glukoze iz krvi v celice. Sladkorno bolezen tako označuje stalno zvišana raven krvnega sladkorja - hiperglikemija, ki jo lahko spremljajo znani simptomi nenehne žeje in pogostega mokrenja, huj-šanja, splošne oslabelosti in tudi motenj zavesti od zaspanosti do nezavesti, pravi Barbara Hrova-tin, dr. med. Dolgoročno pa bo- Vprojekt otroškega slikarskega natečaja je vključenih več kot 25 držav po vsem svetu. Tema letošnjega natečaja je bila »Moj najljubši recept« in trije slovenski zmagovalci so se potegovali za končno nagrado, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za pediatrično diabetologijo (ISPAD). Namen natečaja je, da se čim več ljudi zave, da je sladkorna bolezen navzoča tudi pri otrocih in najstnikih in da se otrokom s sladkorno boleznijo pomaga čim bolje razumeti bolezen in kako živeti z njo. Tekmovanje otrokom in mladostnikom omogoča, da s slikanjem izrazijo svoje misli in občutke o svoji bolezni. Tema »Moj najljubši recept« je bila izbrana s ciljem, da otroci sami predstavijo, kako sladkorna bolezen vpliva na njihove prehranjevalne navade. Dieta je namreč ena od obveznosti ob zdravljenju otroškega diabetesa, ki močno vpliva na način življenja obolelih otrok. Ti, predvsem najmlaši, velikokrat ne vedo, zakaj bi se morali odpove- dovati nekaterim jedem, ki so jih imeli nekoč morda najraje. Slovenski zmagovalci Natečaj je potekal v treh starostnih skupinah, in sicer od 6 do 9 let, od 10 do 13 in od 14 do 17 let. Slovenski zmagovalci v posameznih skupinah so Spela del Cott, Jernej Koko-tec in Anže Lopatic. Njihove risbe je na mednarodno ocenjevanje poslal organizator natečaja, farmacevtska družba Roche. Čeprav zmagovalci na mednarodni ravni prihajajo iz Italije, Portugalske in Tajvana, pa so slovenski tekmovalci zelo dobro zastopali barve Slovenije, saj je bil eden od njih v najožjem izboru za zmago prav do konca. Čestitke si torej zaslužijo prav vsi, ki so sodelovali, saj so s svojo risbo pripomogli k ozave-ščanju o sladkorni bolezni, še posebej med otroki in mladostniki. Presnovna motnja sladkor na bolezen ali latinsko diabetes mellitus je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja in- lezen povzroča okvare velikih žil ali makroangiopatijo ter majhnih žil ali mikroangiopatijo s posledično prizadetostjo delovanja ledvic, močno pospešeno atero-sklerozo z mašenjem žil, kar lahko povzroči srčno in možgansko kap, gangreno spodnjih okončin in slabši vid. Sladkorna bolezen je neozdravljiva. Pri odraslih lahko namesto tega uspešno preprečujemo njen nastanek in jo, če se že pojavi, dobro obvladujemo. Proti sladkorni bolezni in vsem njenim zapletom se lahko borimo na treh frontah: z zdravo prehrano, normalizacijo telesne teže in redno telesno dejavnostjo. Dva tipa Sladkorna bolezen je nekdaj povzročala smrt zaradi nenadnih zapletov, danes pa so nevarni počasi nastajajoči kronični zapleti, ki pri dlje časa trajajoči sladkorni bolezni okvarjajo srce in ožilje, oči, ledvica in živčevje. Proti njim nismo nemočni in največ lahko naredimo sami z načinom življenja. Sladkorno bolezen ljudje poznamo že okoli 3.500 let, danes pa se število obolelih nenehno povečuje, kar je predvsem posledica podaljševanja življenjske dobe in boljšega preživetja bolnikov ob napredku medicinske znanosti. Na svetu je okoli 15 milijonov diabetikov, v Sloveniji pa okoli 80.000. Ker je bolezen pri odraslih pogosto tiha in skrita, velja, da je pri nas vsaj še enkrat toliko diabetikov neodkritih. Večina diabetikov ima sladkorno bolezen tipa 2, ki se ji reče sladkorna bolezen odraslih oziroma starostni diabetes in je od inzulina neodvisna sladkorna bolezen. Druga oblika diabetesa, tip 1, pa se pojavlja pri otrocih in mladini, je pogosto dedna bolezen in že v samem začetku zahteva zdravljenje z inzulinom, 60 Demokracija • 46/xii • 15. november 2007 ZDRAVJE zato ji rečemo tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Otroški diabetes Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni otroštva. Prizadene lahko otroke katere koli starosti. Kljub vsemu je sladkorna bolezen še vedno pogosto diagnosticirana pozno, ko ima otrok že diabetično ketoacidozo, ali pa je diagnosticirana popolnoma napačno. V številnih predelih sveta inzulin, ki ga otroci s sladkorno boleznijo potrebujejo za preživetje, ni na voljo ali pa ni dostopen zaradi različnih ekonomskih in geografskih razlogov oziroma omejitev pri dobavi. Zato veliko otrok umre zaradi sladkorne bolezni, še posebej v manj razvitih državah. Svetovni dan sladkorne bolezni 2007 izpostavlja sporočilo, da otroci ne bi smeli umirati zaradi sladkorne bolezni. Zgodnja diagnoza in izobraževanje sta odločilna za zmanjšanje zaple- tov in reševanje življenj. Sladkorna bolezen ima velik vpliv na življenje otrok in njihovih družin. Otrokov vsakdanjik ves čas prekinjajo nujna merjenja ravni sladkorja v krvi, odmerjanje zdravil in prilagajanje razmerja med telesno dejavnostjo in hrano. Sladkorna bolezen lahko moti običajne razvojne naloge v otroštvu in mladosti, kot sta napredovanje v šoli in prehod v polnoletnost. Za zagotovitev dobrega fizičnega in psihičnega zdravja otrok s sladkorno boleznijo mora zanje skrbeti osebje z odličnim znanjem. Podporo jim morajo dajati tudi negovalci in šolsko osebje ter skrbeti, da se otroci zaradi omejitev pri prehranjevanju ne bi počutili prikrajšane. Za pomoč otrokom s sladkorno boleznijo morajo zdravstveni delavci, vzgojitelji, starši in skrbniki združiti svoje moči pri preprečevanju tveganih stanj in izogibanju nepotrebni smrti. IB Na kratko PREPREČEVANJE ODVISNOSTI Mesec november je kot mesec preprečevanja odvisnosti tudi v Sloveniji namenjen različnim preventivnim aktivnostim. Letošnji slogan Ali imajo droge nadzor nad tvojim življenjem? Tvojim življenjem. Tvojo družbo. Ne pusti drogam blizu! je predlagal urad Združenih narodov za droge in kriminal, uporabljal pa se bo tri leta. Vako leto bo izpostavljena neka tema oz. aktivnost. V Sloveniji nacionalno kampanjo koordinira Zavod za zdravstveno varstvo Ravne. Letos se bo akcija osredinila na različne vidike nadzora nad drogami, prihodnje leto na preventivno delo na področju drog, v letu 2009 pa predvsem na nezakonit promet z drogami. Cilj kampanje je okrepiti ozaveščenost javnosti o problemu (zlo)rabe drog, kar predstavlja le podporni in ne edini ukrep za dosego spremembe vedenja. V središču pozornosti bodo tudi tokrat mladi, ki so dovzetnejši za škodljive učinke zlorabe drog. Za učence osmega in devetega razreda devetletke so pripravili strip, ki govori o odraščanju in pasteh, ki lahko zamajejo srečno in zdravo potovanje naših otrok v svet odraslih. Za dijake srednjih šol so organizatorji pripravili plakat na temo alkohola, s katerim želijo mlade opozoriti na negativne posledice, ki nastanejo zaradi tveganega pitja, akcijo pa bodo z oglaševanjem izpeljali tudi prek televizijskih postaj. Preventivni mesec je namenjen predvsem preprečevanju zasvojenosti zaradi psihoaktivnih snovi, torej zasvojenosti z alkoholom, s tobakom, z marihuano in drugimi drogami. 9TBIP O OVBAiČAHJU Mesec proti drogi UREDBA EU 0 ZDRAVILIH Svet EU v sestavi okoljskih ministrov je v Luxembourgu sprejel uredbo o zdravilih za napredno zdravljenje. Napredno zdravljenje, ki združuje gensko zdravljenje, somatsko celično zdravljenje in tkivno inženirstvo, ponuja nove možnosti za zdravljenje številnih bolezni. Uredba predvideva Prosto gibanje zdravil prosto gibanje proizvodov med državami EU, zagotovljeni pa naj bi bili visoki varnostni standardi. Sprejeta uredba ne vpliva na uveljavitev nacionalne zakonodaje glede prepovedi ali omejitev iz etičnih razlogov prodaje, dobave ali uporabe medicinskih proizvodov, ki vsebujejo določene tipe celic, ali so iz njih sestavljeni oziroma pridobljeni. Zaradi varstva javnega zdravja uredba predvideva centraliziran postopek za dovoljenje za promet z zdravili za napredno zdravljenje s strani Evropske agencije za zdravila, kar velja za vse sodobne biotehnološke medicinske proizvode. Poleg tega se bo ustanovil odbor za napredno zdravljenje (CAT) znotraj omenjene agencije, ki bo odgovoren za pripravo osnutka mnenja o kakovosti, varnosti in učinkovitosti vsakega zdravila za napredno zdravljenje, končno odobritev pa podeli odbor agencije za zdravila za ljudi. V odboru CAT bodo poleg strokovnjakov z različnih področij naprednega zdravljenja sedeli tudi predstavniki pacientov in kliničnih zdravnikov. Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 Mnogim vrhunskim športnikom je edini vir dohodka služba, ki jim jo zagotavlja država. Zato je sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov, ki je bil podpisan konec oktobra, zanje bistvenega pomena. Država naklonjena športu Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Sporazum vrhunskim športnikom zagotavlja socialno varnost in s tem tudi pogoje za nemoteno treniranje in tekmovanje. Sporazum so v družbi številnih vrhunskih športnikov podpisali minister za šolstvo in šport Milan Zver, minister za obrambo Kari Erjavec, minister za notranje zadeve Dragutin Mate, minister za javno upravo Gregor Virant, državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Pomembnost športa slovenski vrhunski šport se je po osamosvojitvi Slovenije izredno razvil in številčno razširil, saj je število vrhunskih športnikov z dobrih 200 leta 1994 naraslo na več kot 800 športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda danes. Poleg tega ima Slovenija glede na število prebivalcev izje- mno veliko nosilcev olimpijskih medalj (kar 64) in še več tistih, ki so osvojili medalje na drugih velikih mednarodnih športnih tekmovanjih. Nosilci vrhunskih športnih dosežkov so športni klubi, nacionalne športne zveze, starši, predvsem pa trenerji in njihovi tekmovalci. Prav vrhunski športni dosežki pa pomembno pripomorejo k promociji in ugledu države ter slovenskega športa nasploh. Vrhunski šport oziroma rezultati vrhunskih športnikov so tudi obveza državi, da podpira razvoj vrhunskega športa na številne načine, od katerih pa imamo korist vsi državljani. Posledično se zaradi dobrih športnih rezultatov širi športna infrastruktura, Slovenci imamo zaradi tega več usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnega kadra, katerega znanje se prenaša v šole in javne ustanove. Predvsem pa je odlična reklama mladim, ki se pogosto na podlagi dobrih rezultatov vzornikov že v mladih letih odločajo za športno življenje. Razlogi za nov sporazu Razmere na področju športa v Sloveniji in v svetu so se v zadnjem desetletju pomembno spremenile. Potrebni so bili ukrepi in odzivi na zahteve okolja. Računsko sodišče je v okviru revizije »Kdo in kako uresničuje javni interes na področju športa 2000-2004«, ki jo je izvedlo v letu 2006, zapisalo: »Ugotavljamo, da državna uprava dejansko zaposluje športnike in s tem sledi usmeritvam, ki si jih je država zadala s sprejetjem oziroma z uveljavitvijo nacionalnega programa. Ugotavljamo tudi, da je zaposlovanje urejeno le na deklarativni ravni, s sporazumom izleta 1996, ki je zapisan tako, da si posamezne določbe sporazuma celo nasprotujejo. Menimo, da je v interesu doseganja cilja o zaposlovanju športnikov v državni upravi potrebno to področje pozorneje in ustrezneje urediti ter ga vsebinsko in formalno uskladiti z veljavno zakonodajo na področju zaposlovanja v državni upravi. Ocenjujemo, da je pomembno, da država jasno in natančno opredeli cilje, ki jih želi doseči z zaposlovanjem športnikov v državni upravi.« Projekt zaposlovanja vrhunskih športnikov in trenerjev v državni upravi je v preteklem desetletju pripeljal do neenakovrednega procesa zaposlovanja po posameznih resorjih, cilj, da se koordinacija in nadzor nad procesom zaposlovanja vodi centralizirano, ni bil v celoti uresničen, pojavila so se tudi velika odstopanja na področju pravic in obveznosti zaposlenih po posameznih področjih. Bistveni cilji sporazuma Kot predvideva sporazum, se bo število zaposlenih vrhunskih športnikov in trenerjev v skladu z novimi možnostmi za zaposlitev do leta 2010 povečalo za najmanj 44 delovni mest na ministrstvu za obrambo oziroma v Slovenski vojski. Ciljno število, 200 zaposlenih športnikov in trenerjev, bodo podpisnice sporazuma zagotovile do leta 2015, in sicer v okviru skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave, ki zaposlujejo športnike in trenerje. S tem bodo dosežene pričakovane potrebe po zaposlitvi vrhunskih športnikov in trenerjev v državni upravi. Posamično ministrstvo bo tudi določilo število športnikov in trenerjev, ki jih bo zaposlilo v določenem obdobju. Kandidati za zaposlitev bodo morah biti na prednostni hsti, ki jo na predlog nacionalne panožne športne zveze vsakih šest mesecev pripravlja Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (1.6. in 1.12.). 62 Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 Posebna merila zaposlovanja Pri zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev sporazum predvideva, da bodo od sedaj veljala posebna, skrbneje določena merila, ki jih bo treba tudi spoštovati, drugače se status lahko odvzame. Merilo športne kakovosti bo temeljilo na mednarodno primerljivih športnih rezultatih, ki jih razvrščajo kriteriji za kategorizacijo športnikov v Republiki Sloveniji. Merilo prednosti športne panoge in merilo posebnih potreb ministrstev je zaradi športnotekmovalnih potreb posameznih ministrstev posebej določeno, saj je za usposabljanje delavcev posamičnega ministrstva še posebno pomemben šport, s katerim se posameznik ukvarja, oziroma njegovo športno znanje. Zelo pomembno je tudi merilo za zaposlovanje trenerjev, saj je na predlog nacionalnih pano-žnih športnih zvez Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez trenerja treba predlagati koordinaciji, in sicer praviloma le v primeru, ko so v določenem ministrstvu zaposleni najmanj trije športniki iz istega športa. Za pripravo predlogov za zaposlitev športnikov ministrstva za šolstvo in šport, ki koordinacijo tudi vodi. Pravice in kodeks športnikov Vsi zaposleni športniki in trenerji morajo po sporazumu nastopati na mednarodnih tekmovanjih, vojaških ali policijskih prvenstvih ter prvenstvih in tekmovanjih delavcev carinske uprave. Pri tem morajo nositi simbole svojih delodajalcev, za katere tekmujejo (policija, vojska, carina). Poleg samega tekmovanja morajo sodelovati na promocijskih, protokolarnih in drugih prireditvah, ki jih ministrstva organizirajo. Sem spada še strokovna pomoč pri športnih pripravah, svojemu delodajalcu morajo redno predlagati poročila o delu in dosežkih v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Športniki in trenerji pa lahko uveljavljajo tudi svoje pravice glede sofinanciranja oziroma zagotovitve tekmovalne opreme, nemotenega poteka treningov, pravice do sodelovanja pri usklajevanju koledarja nastopov. Pri nastopih za svoj klub in panožno športno zvezo imajo praviloma prednost do obveznosti delodajalca, seveda razen v primeru udeležbe na velikih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva. Zadovoljstvo ob doseženem sporazumu je bilo obojestransko. in trenerjev v državni upravi in za pripravo predlogov za prenehanje delovnega razmerja je zadolžena Koordinacija za zaposlovanje vrhunskih športnikov in trenerjev. Sestavljajo jo po en predstavnik ministrstev, ki zaposlujejo športnike in trenerje, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez ter predstavnik Lahko bi torej rekli, da sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev v državni upravi nedvomno predstavlja enega pomembnih ukrepov države za podporo in razvoj vrhunskega športa, hkrati pa tudi za dvig mednarodne prepoznavnosti države in organov, kjer so le-ti zaposleni. Kako se bo uresničeval v praksi, pa bomo še videli. (D Rdeči petek Esad Babačič Spremljanje velikih športnih dogodkov po radiu je bilo od nekdaj posebno doživetje. Moja generacija ne bo nikdar pozabila nedeljskih oglašanj s prvoligaških tekem nekdanje jugoslovanske lige. Imena stadionov, moštev in igralcev bodo za vedno zapisana v naših spominih. Verjetno bomo prej pozabili imena svojih žensk kot pa imena stadionov, s katerih so se oglašali komentatorji iz različnih studiev po državi. Najbolj zagreti navijači znajo na pamet cela moštva, malce bolj zmerni pa z lahkoto naštejejo ključne stadione. Seveda bi se našli tudi taki, ki lahko ponovijo najbolj priljubljene fraze nekaterih komentatorjev, a za ta užitek je potrebno vsaj do Sarajeva, če ne kar do Beograda. Sam bom ponovil eno najbolj spektakularnih domislic komentatorja, ki je prenašal kvalifikacijsko tekmo med Jugoslavijo in Luksemburgom: ko je žoga zletela čez tribune stadiona, ki je bil primerno majhen, je brez oklevanja vzkliknil, da bi lahko žoga zapustila celo meje države, ne samo igrišča, ker da je Luksem-burg tako majhna država. V posebnem spominu mi bodo ostali prenosi tekem Crvene zvezde, ko je le-ta redno zmagovala v ligi prvakov. Seveda domačih tekem ni bilo po televiziji, zaradi česar je bilo treba na srednje valove in poiskati Radio Beograd. Slabe zveze so naredile te seanse še bolj zapeljive, saj se nikdar ni dobro vedelo, kaj se v resnici dogaja tam daleč. Komentator se je sicer drl na vse grlo, a mu to ni kaj prida pomagalo. Takrat pa, ko ga je preglasil šum stotisočglave publike z Marakane, je bilo jasno, da je dala CZ gol. Šele ko se je evforija polegla, sem lahko slišal, kdo je bil strelec. Takrat so me zalila čustva, ki sem jih dosti kasneje, kljub povečani otopelosti, doživel le še ob uspehih slovenske nogometne reprezentance, košarkarskih uspehih Olimpije, kolajnah naših olimpijcev ter zmagah Koširja in Peterke. Seveda sem vse te dogodke spremljal po televiziji ali v živo. In ko sem že mislil, da česa takšnega, ko gre za radijske prenose, ne bom več doživel, je prišla tekma hokejistov Jesenic proti Dunaju, ki sem jo s pomočjo interneta spremljal prek Radia Triglav. Ker sem bil v času prenosa v Pecsu na Madžarskem, je bila razdalja ravno pravšnja za povišano emocijo. Spet enkrat je bilo tako kot nekoč, ko so šumi zadovoljstva preplavili mojo dušo vsakokrat, ko so naši dosegli gol. Samo predstavljal sem si lahko, kakšen ponos je navdajal vse tiste, ki so bili na rdeči petek v Podme-žakli. In prav ta želja, da bi bil tam, je bila tisti presežek, zaradi katerega se je splačalo vztrajati v zakotnem madžarskem lokalu v družbi treh lokalnih internetnih odvisnikov. Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 63 KRONIKA Ivan Peric prestaja 30-letno kazen v zaporih na Dobu. Barbara Prevorčič, foto: Daniel Novakovič/STA Odvetniki Ivana Perica, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče 19. marca 2004 spoznalo za krivega umora mame, očima in polbrata ter ga obsodilo na 30 let zaporne kazni, so na ustavno sodišče vložili pritožbo zoper sodbo. Vapartmajski hiši pri Rovi-nju so avgusta 2002 odkrili trupla Vesne Pavlin Rakič, njenega soproga Georga Rakiča in njunega dvanajstletnega sina Bojana. Ivana Perica, sina Vesne Pavlin Rakič iz prvega zakona, so aretirali 17. oktobra in osumili trojnega umora. So-obtoženega Igorja Miškoviča je obtožnica bremenila, da je Periču priskrbel pištolo znamke Škorpijon, s katero naj bi bil Peric z natančnostjo izurjenega strelca 15. avgusta 2002 umoril svojo mater, očima in polbrata. Na zaslišanju je proti Periču med drugim nastopil njegov prijatelj Aleš Klun, ki je dejal, da mu je Peric na samem dejal, da potrebuje pištolo za likvidacijo družine. Zagovornik obtoženega Perica Peter Čeferin je trdil, da sta bila umorjena zakonca Rakič 64 povezana z Veselinom Jovovičem Vesom in da sta bila zato žrtvi mafijskega obračuna. Kljub temu je ljubljansko okrožno sodišče Perica spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 30 let zaporne kazni, kar je najvišja mogoča kazen pri nas. Soobtoženemu Igorju Miško-viču je sodišče prisodilo tri leta in šest mesecev zapora. Zagovornika obtoženih Perica in Miškoviča sta se pritožila, vendar je Višje sodišče v Ljubljani njuno pritožbo 2. februarja 2005 zavrnilo. Sodišče je obema, Periču in Miškoviču, potrdilo kazen, ki jima jo je prisodilo okrožno sodišče. Ustavna pritožba v odvetniški družbi Čeferin so v primeru 27-letnega Perica, ki je pravnomočno obsojen na 30 let zapora in kazen prestaja v zaporih na Dobu, potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, izčrpali vsa dovoljena pravna sredstva. Peričevi odvetniki so prepričani, da je okrožno sodišče kršilo njegovo ustavno pravico do sodnega varstva in do pravnih jamstev v kazenskem postopku, zato so vložili ustavno pritožbo. Okrožno sodišče je po mnenju odvetnikov kršilo Peričevo ustavno pravico do nepristranskega sodišča, saj je sojenje vodila sodnica, ki bi morala biti izločena. Šlo naj bi za tako imenovano psihološko okuženost senata oziroma njegove predsednice, ki je na glavni obravnavi iz sodnega spisa izločila kaseto s Peričevim priznanjem krvavega zločina, in njen prepis, ker je bil dokaz pridobljen s kršitvijo Peričeve pravice do zasebnosti. S tem se je po mnenju odvetnikov seznanila z nezakonito pridobljenim dokazom in težko si je predstavljati sodnika, ki bi lahko po poslušanju za obtoženca obremenilnih izjav v nadaljevanju postopek nepristransko vodil do konca in ne bi imel mnenja o zadevi, kar je bistvo pravice do nepristranskega sodišča. Med sojenjem naj bi bila kršena tudi pravna jamstva v kazenskem postopku, ko obrambi ni bilo omogočeno, da bi bila navzoča pri policijskem ogledu na Toškem čelu oktobra 2002. Prav tako naj bi bile nezanesljive ugotovitve izvedenca sodne medicine o času smrti družine Rakič. Če obramba s svojimi argumenti ne bo prepričala ustavnih sodnikov, se je obramba pripravljena podati tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. 13 Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 'Besede nam tečejo ze šestdeset let Ze desetletja smo s pisano besedo čvrsto povezani s primorsko pokrajino, zgodbami primorskega človeka in njegovo vpetostjo v svet. 'J^aše besede, s katerimi beležimo podobo časa, so prijavne, vzpodbudne pa tudi ostre in kritične, najpomembnejše pa je, da nam jih nikoli ne zmanjka. primorske novice RUMENO Ni še dolgo, ko je slovensko skupino Sexplosion zapustila plavolaska Maja Malnar. Preostala zasedba je sklenila, da bo poiskala novo pevko. Na avdicijo, ki je potekala v Ljubljani, je prišlo 10 kandidatk, vsem pa je bila skupna barva las. Plavolaske so poskušale žirijo očarati z glasom, s postavo in z nastopom. In kdo je dekle, ki je najbolj prepričalo? Zanimivo je, da je nova pevka Sexplosiona postala Majina sestra Mateja Malnar. 21-letnica iz Ljubljane je žirijo očarala predvsem s samozavestnim nastopom. Avdicije se je udeležila tudi Maja, saj je po odhodu iz skupine ugotovila, da jo zelo pogreša. Čeprav je niso izbrali, je bila za sestro zelo vesela. Skupina, ki je sedaj v polni postavi: Steffanio, Sara in Mateja, se že pripravlja na snemanje nove pesmi in na nove nastope. Majo (levo) je v skupini nasledila sestra. Izjemen glasbeni izziv V torek, 20. novembra, Balkanodrom, KUD France Prešeren vabi na soočanje z glasbenim izzivom, kakršnega v njihovem dolgoletnem programu še ni bilo. Gre za koncert glasu Bogdane Herman in harmonike Jureta Torija. Bogdana in Jure izvajata slovenske, judovske, ameriške, ruske, bosanske in druge pesmi znanih in neznanih avtorjev. Žanrsko so tako različne, kot je različna človeška nrav. Bogdana Herman je danes ena najbolj cenjenih izvajalk slovenskih ljudskih pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih. Umetnost avtorskega, ne ljudskega petja se je začela razvijati na pobudo dr. Zmage Kumer. To je bil logičen nasledek njenega študija slavistike pa tudi njenega petja protestniških pesmi v šestdesetih letih in sodelovanja v znamenitem ansamblu Salamander. Sodelovala je tudi z Miro Omerzel Terlep in Matijo Trlepom. Večkrat so jo povabili k ustvarjanju glasbe za film in gledališče. Slovenske ljudske pesmi je predstavljala v številnih slovenskih krajih pa tudi v petnajstih državah sveta, katerih skrajne robove zarisujejo Argentina, Islandija, Poljska in Grčija. Sodelovala je na Drugi godbi 1996 v Ljubljani, večkrat na festivalu Okarina na Bledu, na mednarodnem festivalu v Beltincih, na letnih koncertih kulturnega društva Folk Slovenija, na TV festivalu Euromusica 1997 v Trondheimu na Norveškem in na 20. EBU Folk Contemporary Festivalu 1998 v Jure Tori Portorožu. Bogdana pravi, da ji srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev kot tudi dežele, kjer živimo. Jure Tori je začel obiskovati glasbeno šolo pri sedmih letih, harmonike pa se je začel učiti dve leti kasneje. Poleg harmonike je igral tudi klavir in orgle. Radovednost in želja po igranju ga je že v zgodnjih otroških letih vodila v sodelovanje z različnimi zasedbami iz bližnjih krajev. Največji pečat mu je pustila skupina Orlek, saj so jo skupaj z drugimi takratnimi člani ustanovili že pri njegovih štirinajstih letih, pri Orlekih pa ostaja do danes. Dolgoletno sodelovanje in ustvarjanje mu je prineslo veliko izkušenj. Posneli so sedem zgoščenk in številne videospote. Nastopajo po Evropi, ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji in Aziji. Ustanovitev skupine Orlek je bila zanj začetek ustvarjalnosti in osebne rasti. Ljubezen, izkušnje in energija so ga vodile še naprej, njegova glasbena pot se je prepletala z različnimi ustvarjalci. Do sedaj je soustvarjal tudi z mednarodno plesno skupino En Knap, glasbeno skupino Hiša, s Pihalnim orkestrom Svea, skupino Crazed Farmers, z Jadranko Jovanovič in Nikolo Rackovom. V zadnjem času veliko sodeluje s kontrabasistom Ewaldom Ober-leitnerjem in z Bogdano Herman. Z avtorskim delom izraža svojo osebnost. Včasih na šaljiv, drugič na resen način preigrava travme in radosti življenja. 66 Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 RUMENO So govorice ali resničnost? Nova ljubezen? Nedolgo ločenemu Paulu McCar-tneyju že pripisujejo sveže iskrice. 65-letni Paul sije namreč v nekem letovišču privoščil klepet z dolgoletno prijateljico Nancy Shevell. Med pogovorom, ki je trajal pozno v noč, je Nancy med drugimi pri-sedla bliže k Paulu in ga celo poljubila na lice. Kot so dejali nekateri njegovi prijatelji, Paula že dolgo niso videli tako srečnega. Nancy in Paul se zadnje čase precej srečujeta, obiskujeta kinopredstave in hodita na dolge sprehode. Ujeli pa so ju tudi že na skupnih zajtrkih in večerjah. Ali je med njima preskočila iskrica ali mu Nancy samo prijateljsko stoji ob strani v težkih trenutkih, ki jih Paul preživlja po ločitvi od Heather Mills, še nismo ugotovili. 47-letna Nancy je poročena z Brucom Bla-kemanom, ki je partner znane newyorške odvetniške pisarne. Zakonca s Paulom prijateljujeta že dlje časa. Nova frizura in novi singel Mirnina Grenka kri Pevka Mirna Reynolds zelo rada preseneča in zbuja pozornost. To jesen izstopa z novo pričesko (svetle lase si je pobarvala na vijoličasto) in z novim singlom, ki je zanjo svojevrstna glasbena pa tudi zasebna prelomnica. Skladba je v celoti delo znanega avtorja Boštjana Groznika. Nova pesem Grenka kri, balada z emocionalno močnim, življenjskim besedilom, prikazuje Mirno kot žensko, ki strastno ljubi, a se je hkrati pripravljena sprijazniti s padci, z izgubami in razočaranji, ki jih prinaša življenje. Grenka kri je zgodba o umiranju ljubezni, deziluziji in spoznanju, da se je včasih najbolje vdati. V novem singlu pridejo do izraza pevkine vokalne sposobnosti, ki dokazujejo, da lahko »nekonvencionalna kraljica tračev« in ljubljenka poslušalcev še marsikaj pokaže ... RADIO Demokracija • 46/XII • 15. november 2007 67 TV-KULOAR Trobljenje v isti rog Magični gledalec Čeprav sem si že skoraj obljubil, da ne bom več pisal o predsedniških volitvah, sem se moral še enkrat ugrizniti v jezik. i HOROSKOP n kot ponavadi, moram tudi tokrat znova ošvrkniti »repovžke«, kot imenujem »svobodno usmerjene« novinarje. Z izidom volitev so z vsemi svojimi dosedanjimi kritikami ugriznili v svoj rep. Do sedaj so namreč govorili, kako je vlada s svojimi ukrepi prevzela oblast nad mediji in tako zatrla vso medijsko svobodo. No, če bi bilo od tega kaj res, bi bil na Martinovo nedeljo zmagovalec predsedniških volitev Lojze Peterle, ki ga je menda motilo to, da so ga mediji preveč povezovali z vlado, ki naj bi bila nepriljubljena. Če sem odkrit, mu ne bi bilo treba govoriti tega. Zagotovo pa je krepka Turkova zmaga še en dokaz, da so mediji še vedno bolj na opozicijski strani kot na vladni, kajti Tiirk zagotovo ni bil kandidat, ki bi ga podpirala vlada. Da so mediji v veliki meri odločili predsedniško tekmo, sem pravzaprav čedalje bolj prepričan, čeprav je po drugi strani res, da mora biti zelo slab kandidat tisti, ki v drugem krogu dobi samo kakšne tri odstotke več kot v prvem. In prav to se je zgodilo Lojzetu Pe-terletu, ki je bil v soočenjih sicer čisto spodoben in vsaj v finišu tudi dovolj jasen in prepoznaven. Zamerim mu morda le to, da je prej veliko ponavljal, da ga vprašanja, povezana s preteklostjo, motijo, potem pa je obrnil ploščo in prešel v ofenzivo glede vprašanja, kdo je bil kje pri osamosvajanju Slovenije. In to je bilo dovolj, da sta mu dva moja soseda, ki sta ga volila v prvem krogu, v drugem preprosto odrekla podporo. Res škoda. Sicer pa Peterle med ljudmi, ki vzamejo za sveto vse, kar je napisano v časo- ¡¡¡ssii^Bt rm HHilgnHHH^ i m JBH ' Imvwl> JMML^«'V1! J M yR m jSf s® " Sl^BBC ^-^PSBBHI Oven 21.3.-20.4. pisih, tako ah tako ni imel možnosti; dokler se je samo kazal na vseh pasjih procesijah, mu je ljudstvo lahko pelo hvalo, ko pa je bilo treba začeti izrekati konkretna stališča, mu je podpora začela padati. Tako vsaj za POP TV lahko rečem, da je predvsem v zadnjem času privlekla na dan dovolj Peterletu neljubuh okostnjakov iz omar. Toda nikar ne mislite, da je bila nacionalna TV v tem oziru kaj boljša. To, kar se je zgodilo v ponedeljek, 5. novembra, v oddaji Odmevi, ki je sledila soočenju, je bila hladna prha za Peterleta. Štirje gostje, ki so komentirali soočenje, so Peterleta skoraj enoglasno razglasili tako rekoč za avtsajderja. Zanimivo je, da je bil pri tem najodločnejši urednik Večera Tomaž Rane, ki je še do nedavnega ustvarjal oddaje na nacionalni TV in je vedno veljal za objektivnega novinarja s hrbtenico. Še bolj zanimivo pa je, da so na to nerodnost nacionalne TV opozorili v časopisu Večer. Ali je šlo za kakšno kompenzacijo, lahko samo ugibamo. Nekateri dobro obveščeni namreč šušljajo, da se v uredništvu Večera pripravljajo kadrovske menjave. A če smo že pri vplivu lastnikov na medijske hiše, potem je to pravilo padlo vsaj v primeru RTV Slovenija, katere lastnik je (vsaj pogojno) država. Takšna anomalija, da štirje gostje (poleg Ranča še bolj liberalno in kozmopolitsko usmerjeni Danilo Slivnik, dr. Milan Balažic in Marko Crnkovič) dejansko trobijo v en rog, bi morala zmotiti naše »repovžke«. Ne, bolj jih moti vnovično predvajanje dokumentarca Zamolčani - moč preživetja ... E Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Navdušeni boste nad vsem, kar se vam zadnje čase dogaja v življenju, zasluženo boste počivali in uživali. Najlepše vam bo skupaj z vašimi partnerji oziroma partnericami. Pripravite se na veselo jesen in še bolj veseli december. Kmalu se bodo uresničili vsi vaši načrti, ki ste jih imeli v zadnjih dveh tednih. Veliko boste delali in še več boste s tem pridobili. Jesenski dnevi s svojim svetlim sonesm vam bodo v veliko spodbudo in večino časa boste zelo dobre volje. Veliko lepega vas čaka v tem tednu in kar ne boste mogli priti k sebi od presenečenj. Delo, ki vam bo delalo največ preglavic, bo prevzel nekdo drug in se boste lahko sprostili. Konec tedna bo zelo pisan in slikovit. Uživajte življenje! Raki prve dekade se boste morali močno potruditi za svoj obstoj na delovnem mestu, kar vam bo ob primernem davku tudi uspelo. Raki druge in tretje dekade se boste počutili nekoliko odrinjene in odtujene v svojih družinah. Vse dni v letu se nenehno trudite, morda pa je kakšen dan le primeren za to, da se nekoliko odpočijete in se spravite k sebi. Veliko novih stvari si boste privoščili zlasti tisti, ki ste zadnje leto zaslužili bolje kot ponavadi. Že november bo ves lep in sanjav. S prijatelji se boste spominjali prelepih mladostnih dni in vsega zanimivega, kar ste skupaj doživeli. Lepote narave vas bodo presenečale vse dni in veliko se boste pogovarjali tudi s svojimi najbližjimi, predvsem o prihodnosti. Preživeli boste nekaj prijetnih ur s prijateljem, ki ga niste videli že zelo dolgo, konec koncev pa se vam bo nekoliko zameril zaradi preveč osebnih vprašanj, ki vam jih bo postavljal. Kljub temu ni potrebe po preveliki jezi na to osebo. Velikodušni ste in pomoč, ki jo boste ponudili neki osebi, vam bo vzela kar preveč časa, vandar se bo obrestovala in zadovoljni boste, ko boste videli, daje ta oseba zaradi tega napredovala. Veliko sreče ji zaželite tudi v prihodnje. V tem času boste nekoliko slabših živcev, ker vas bo srbelo neko zelo pomembno opravilo. Vse bo šlo po načrtih in veliko se vam bo posrečilo doseči in narediti. Poleg tega se vam bo posrečilo še veliko zaslužiti, kar vam bo v veselje. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Škorpijon 23.10.-21.11. Strelec 22.11.-20.12 Kozorog 21.12-19.1. Veliko lepše bo, če se ne boste toliko sekirah in toliko skrbeli za vse, kar vas muči. Delo vas bo zasulo kot že dolgo ne in se boste morali ukvarjati z veliko stvarmi, ki niso ravno vaša izbira. Sosed vam bo nevoščljiv, vi pa se boste požvižgali. Razumno poskrbite za vse, kar vam zaupajo. Pridobili si boste veliko prijateljev, če boste bolj polni idej. Pomislite na vse, ki vas v teh dneh podpirajo in na vas mislijo, zavedajte se, da ste v svojem življenju srečni kot le malokdo. Plavajte proti toku, to je vse, kar vam je v tem trenutku mogoče svetovati. Brezdelje in lenoba vam ne bosta koristila, samo razburila bosta nekatere ljudi, ki vam sicer želijo vse najboljše. Kmalu se boste lahko potegovali za napredovanje. Vodnar 20.1.-18.2 Ribi 19.2.-20.3 68 Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 ": '" m^H j JjJLTlO v s£c°Vft-iniJi KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) > predstavitev zgodovinskih dejstev > kronološko urejena fotokronika > objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov ■ izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) SESTAVIL: MIRAN ERCEG GORSKA POKRAJINA V SRBIJI R»jstni lisi slovenske države enotni v zmagi OSTANEK VAS BLIZU ZAGREBA, HRVATSKA Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke AFRIŠKI POLITIK (JOSHUA) SL. H0KEIST i Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samotog.com S0NČNIK SL. SMUČAR OBLIKA IMENA AGNEZA LJUBIMEC NIMFE GALATEJE, ACIS PROTI NALEZL. BOLEZNIMI PREBIVALKA ISTRE TOVARNA STEKLA POVPREČJE KRIŽANKE: 4,70 ČRKE JAPONSKA NABIEALKA BISEROV SL. NOG. (MATJAŽ) KNJ1ZEVNICA BRESTOVA GESLO IZDELOVALEC OPEKE SPELA PRETNAR KISEL JUŽNI SADEŽ ILOVICA ROMAN CLAUDA ANETA OKRAS NAVRHU MINARETA ZDENKO HČI P0NTA IN GAJE SVEDSKI KARL ERJAVEC ELVIRA KRALJ TENIŠKI REKVIZIT KDOR NOSI ZASTAVO ALJAŽ PEGAN BRIT. REZ. ZEVS0VA HČI, ARTEMIDA JEZIK PLEME POKRAJINA NAPEL0-P0NEZU JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO KRIŽANKE BISTRIJO UM! VULKAN NA SICILIJI KRAJ PRI MARIBORU KRALJEVIČ IZ IND. EPA PRIPOV. PESNIK OTOČJE 0BZAH. OBALI IRSKE IGRALKA BLTTHOVA ZDRAVILNA RASTLINA SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU SEDEŽ GR. PESNIŠTVA PREGON DIVJADI OSTERC PRAVNIK ŠNUDEE ROBERT ALTMAN OMAR NABER SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI REKA NA POLJSKEM (IZ ČRK RADO) ATOMZ ELEKTRIČNIM NABOJEM I KONRAD ADENAUER ANTON KOLAR FRANCOSKI PISATELJ NICK NOLTE OZNAKA ZA NEZNANCA Rešitev prejšnje križanke GILERA, OTOMAN, RATINE, NL, ET, JIVARO, MAJAR, SMAK, POBALIN, LAMAR, AAR, OMAN, ARETINO, II, ARI, DARA, EL, GRANAT, OTIRALO, ATI, VR, LOČ, KS, IMENO, ENA, IONA, ŠAKAL, DENARNICA, RAVA, CITA, ŠAH, ARAK Nagrajenci 44. številke 1.nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: Dobitnikon da nam poš JOŽE JAKOP Pod hriberco, 3205 Vitanje DRAGICA GOMBAČ Harije 5, 6250 Ilirska Bistrica JANEZ KUHAR J. Baukarta 9, 9240 Ljutomer 11 čestitamo in jih hkrati prosimo, ¿jejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knj iga Enotni v zmagi i Nagradno križanko izrežite i in najpozneje do 22.11.2007 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, \ 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija ■ 46/xn ■ 15. november 2007 69 KRONIKA ČASA VČERAJ» DANES, JUTRI... i > 12.11.1990 je Jože Pučnik v televizijskem dnevniku govoril o plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Rekel je: »Mislim, da je čas dozorel.« > 12.11.1995 so v Erdutu in Zagrebu hrvaški slavonski Srbi in Hrvati podpisali sporazum o mirni rešitvi hrvaško-srbskega spora. Po izteku dogovorjenega časa je dobila Hrvaška nazaj ozemlje Slavonije, to je območje, na katerem so Srbi razglasili odcepitev. > 13.11,1813 seje rodil črnogorski razsvetljeni vladika Petar II. Petrovič Njegoš. > 13.11.1945 so voditelja francoskega odporniškega gibanja generala Charlesa de Gaulla izvolili za prvega povojnega francoskega predsednika. j > 14.11.1984 so se v ljubljanski gostilni Mrak srečali srbski in slovenski intelektualci. Skupna ugotovitev je bila po pisanju udeleženca dr. Tineta Hribarja, da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutijo slabo, konec. > 14.11.1990 je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan na tiskovni konferenci dejal, da gre za veliko odgovornost tistih, ki so predlagali plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. > 15.11.1917 je na Finskem izbruhnila državljanska vojna. Proruska stran je bila poražena. Po ustavi iz 1919 je Finska demokratična parlamentarna republika. > 15.11.1990 je na sestanku klubov delegatov (poslancev) predsednik slovenske skupščine France Bučar ugotavljal, da v večini zveznih organov menijo, da je govorjenje o slovenski suverenosti prehodna bolezen, da gre za neke vrste otroške ošpice, ki jih bodo Slovenci pač prej ali slej preboleli. > 15.11.2001 so v SAZU predstavili nov Slovenski pravopis. | > 16,11,1959jevClevelandu umrl ljubljanski škof Gregorij Rožman. | > 17.11.1869 so odprli Sueški prekop in tako Sredozemsko morje povezali z Rdečim morjem in s Tihim oceanom. > 17.11.1987 je izšla prva knjiga Enciklopedije Slovenije, ki je 16 zvezkih, zadnji je kot dodatek izšel leta 2002, predstavila vsestransko podobo Slovenije. i » 17.11.1996 so se začele velike demonstracije srbske opozicije, ki je protestirala zaradi kraje glasov na volitvah za občinsko upravo. Oblast je razveljavila volitve v večjih mestih, med drugimi v Beogradu, kjer je zmagala opozicija. i > 18.11.1991 je slovenska olimpijska delegacija pri predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja zaprosila za samostojno nastopanje Slovenije v olimpijski areni. L__________________________________________________________________________ 70 POGLED NAZAJ (0D12.11. D019.11.) Srbski memorandum 14. novembra 1984 so se v ljubljanski gostilni Mrak srečali srbski in slovenski intelektualci. Skupna ugotovitev je bila po pisanju udeleženca dr. Tineta Hribarja, da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutijo slabo, konec, sprli pa so se ob vprašanju konfederal-nega statusa Slovenije v Jugoslaviji. Razhodu opozicijskih intelektualcev obeh narodov je postopoma sledila tudi politika. Dr. Jože Pučnik je zapisal, da so bila po letu 1986 pogosta srečanja s predstavniki srbske opozicije in pogovori slovenske intelektualne opozicije z Dobrico Čosičem, ki je sam zase zapisal, da je verjetno prvi srbski komunist, ki je dojel, da Slovenci niso za jugoslovan-stvo. Kot najpomembnejši pogovor je ocenil tistega, na katerega je Čosič septembra 1986 prinesel prvo različico srbskega memoranduma in orisal reševanje srbskega nacionalnega vprašanja. V nasprotju s slovenskim prepričanjem, da gre Srbom v prvi vrsti za Kosovo, je Čosič dejal, da so pravi cilj Bosna in štiri regije na Hrvaškem. Glede Slovenije je povsem mirno dejal, da do nje nimajo nobenih ozemeljskih zahtev. Tako so pravzaprav slovenski Prispevki za slovenski nacionalni program (ne)posredni odziv na objavo memoranduma, ki je izhajal iz potrebe po velikosrbskem programu v Jugoslaviji. Raziskave javnega mnenja Ustanovitelj po vsem svetu znanega inštituta za raziskavo javnega mnenja George Gallup se je rodil 18. novembra 1901. Bil je docent za psihologijo na Univerzi v Chicagu. Leta 1935 je ustanovil zavod, ki je takoj zaslovel s svojimi anketami. Že po nekaj letih so se z izsledki inštituta za stalno preskrbeli nekateri časopisi in z njimi izpolnjevali rubrike »kaj menijo naši bralci«. Za njegovo delo so se začeli zanimati politiki in volilni kandidati so začeli naročati ankete o priljubljenosti in možnostih za svojo Demokracija ■ 46/xn • 15. november 2007 izvolitev. Eden prvih resnično velikih uspehov Gallupovega inštituta je bila napoved volilne zmage Franklina Roosevelta za predsednika. Na predsedniških volitvah leta 1948 se jim ni posrečilo ponoviti uspeha. Po izidih anket bi moral zmagati republikanski kandidat, vendar je bil izvoljen demokrat Truman. Predsedstvo in plebiscit Predsedstvo Slovenije je 12. novembra 1990, pred glasovanjem v skupščini, obravnavalo Demosovo pobudo za plebiscit. Demosova člana predsedstva Ivan Oman in Dušan Plut sta, oborožena z navdušenjem, plebiscit podpirala. Drugi trije člani (Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl in Milan Kučan) so bili nekoliko drugačnega mnenja. Predsednik Kučan je zadevo vzel nekoliko ironično in dejal, češ »ravno Pučnik nas bo komandiral«. Vseeno se je bilo treba sprijazniti z dejstvom, da so vladne stranke s predlogom o plebiscitu mislile zares. Nezadovoljstvo pa se ni razraščalo samo v predsedstvu, ampak tudi znotraj Demosa. Dimitrij Rupel že v Poljčah ni sodil med plebiscitne navdušence, Pučnika je znova obtožil, da je prekoračil svoja pooblastila. Kot se je spo- minjal Pučnik, sta celo govorila po telefonu; Rupel je protestiral, Pučnik pa ga je prekinil z besedami, da bo sklical sestanek vseh strank in da se bodo na njem pogovorili. Rupla je klical tudi Kučan in ga s precej povišanim tonom po telefonu spraševal: »Ali Pučnik mish, da se lahko državotvorne odločitve sprejemajo na Demosovem poslanskem klubu?!« ODZIVI IN MNENJA 93. s m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 44/14 Kučanova dvojna igra (1) Odgovarjam na uvodnik »Manipulacija s škofom« in članek »Kučanova dvojna igra«, objavljena v reviji Demokracija, št. 44 z dne 1. 11. 2007: 1. Nisem bil sodelavec varnostne službe JLA niti Kontraobveščeval-ne službe KOS, me je pa preverjala Služba državne varnosti. 2. Nikoli nisem imel kakršnih koli povezav z nekdanjim predsednikom Kučanom. Z njim sem se srečal trikrat v življenju: dvakrat v delegaciji oziroma s celotnim Sodnim svetom Republike Slovenije, tretjič s celotnim sodniškim zborom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. 3. Na nesubstancirana mnenja in razlago neimenovanih »dobro informiranih poznavalcev«, nanje se namreč opira namigovanje o politični zaroti (kaznivem dejanju sodnika), ni mogoče odgovarjati. Je pa mogoče navesti naslednja dejstva: - 6. 2. 2006 je Vrhovno sodišče RS prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi škofa Rožmana; - 7. 2. 2006 je bila zahteva poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v odgovor; - 10. 4. 2006 je tožilstvo vrnilo spis z odgovorom; - senat Vrhovnega sodišča RS je zahtevo obravnaval na sejah 22. 2. 2007, 2. 3. 2007, 7. 3. 2007, 8. 5. 2007,18.9. 2007 in 1.10. 2007, ko je v zadevi tudi sprejel odločitev. Sodba je bila takoj, ko je bila napisana, brez kakršnih koli (političnih) kalkulacij vročena strankam in posredovana javnosti. Marko Šorli, vrhovni sodnik RS št.45/71 Prva novinarska peresa Demokracije (2) Lepo od »uredniškega kolega« Janeza Markeša, da je v prejšnji številki vsaj priznal, da je »vzrojil« name, kot se je sam zelo milo izrazil. Njegovo vpitje je bilo pod vsakim nivojem. Kar sem zapisal v 44. številki Demokracije, drži in pri tem vztrajam. Po potrebi lahko to brez težav tudi dokažem kje drugje. Če bi Markeš dobro prebral moj tekst, bi vedel, da sem izrecno zapisal, da je od mene zahteval, naj »mu omogočim, da bo v naslednji številki njegov odgovor objavljen na istem mestu oziroma na istih straneh v reviji«, kar pomeni, da je zahteval, da moram objaviti njegov odgovor tako, kot po novem predvideva zakon o medijih. To sem z enotedensko zamudo, kar tudi omogoča zakon, storil. Sam je temu kot urednik Maga nasprotoval, zato me je njegova zahteva začudila. Če je sedaj glede tega spremenil svoja stališča (ali morda samo v svojem primeru), je to njegov problem, ne moj. Če bi privolil v objavo v pismih bralcev, bi njegov odgovor seveda takoj objavili, tako pa sem na straneh rubrike »politika« potreboval prostor za članek o razveljavitvi Rožmano-ve obsodbe. Kdor dela v medijih, ve, da se predvidene teme lahko dnevno, pogosto pa tudi v nekaj trenutkih spremenijo. In to ni odvisno od nas, urednikov, ampak od dogodkov, procesov, ki se vseskozi dogajajo v naši družbi. V medijih temu sledimo. V Demokraciji nimamo težav z objavljanjem popravkov ali odgovorov na naše članke ali na članke gostujočih avtorjev. Tudi ne tako žaljivih, kot je bil zadnji Marke- šev odgovor. Samo primerno se nam zdi, kot se je tudi njemu zdelo še do nedavnega, da so odgovori objavljeni v rubriki, ki je temu namenjena. V našem primeru v rubriki »odzivi in mnenja«. »Kolega« Markeš rad uporablja težke besede in vsepovsod vidi zarote. To prepuščam njemu ... Sam vodim uredniško politiko Demokracije neodvisno in avtonomno ter v skladu s svojo vestjo. In tako bom delal tudi v prihodnje. Bom pa tudi v prihodnje razkrinkal vsakega, ki bo poskušal z vpitjem (ali kako drugače) vplivati na našo (mojo) uredniško politiko. Metod Berlec, urednik Demokracije Ü aim—. št.45/71 Prva novinarska peresa Demokracije (3) Janez Markeš, odgovorni urednik Dela, v svojem pismu, objavljenem v Demokraciji 8. 11. 2007, med drugim navaja vse odgovorne za domnevno diskreditacijo njegovega imena v časniku Demokracija in v anonimki, ki o njem kroži po internetu. Med avtorji, njegovimi sodelavci in naročnikom pa po nekaterih informacijah niso samo omenjeni posamezniki, temveč tudi, kot je že ugotovila kolegica Ana Jud, CLA, FSB in Mosad, najverjetneje pa tudi FBI, MI6, BND in SISMI. Zarota proti Janezu Markešu ima očitno veliko hujše in celo mednarodno ozadje. Alenka Paulin, Ljubljana št.45/71 Prva novinarska peresa Demokracije (4) Odgovor na Markeševo pismo. Počasi mi zmanjkuje potrpljenja (in časa) za odgovarjanje na neresnične trditve odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, kajti »diskvalifikacijska mreža«, ki si jo je napletel v glavi in ki postaja vse obširnejša, je presegla meje normalnega. Markeša moram razsvetliti, da nisem avtorica nobene anonimke (sem jo pa prejela tudi sama), kajti pod svoje pisanje se vedno podpišem; glede na to, da sem v življenju objavila že zelo veliko stvari, ki so razburile vso državo, bi tudi Markeš to - da mi niti na kraj pameti ne pade, da ► RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz Demokracija ■ 46/xii • 15. november 2007 71 Demokracija ODZIVI IN MNENJA RADIO 96,4 MHz Slovenske gorice Ig osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si 1 RADI R) JJ' w [©DMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds ► bi se skrivala za anonimnostjo -moral vedeti; ne nazadnje Magov arhiv dokazuje, kako naklonjeno je Markeš marca 2006 v uvodniku pisal o knjigi Operacija Direkt in meni (avtorici knjige); še najmanj pa si dovolim soliti pamet z Markeševimi flancami, kako je diskreditacija človeka huda stvar, kajti sama sem preživela tolikšne grozote, daje lahko Markeša zaradi njegovih navedb sram! Sploh pa ne razumem, zakaj se toliko bodemo po medijih (Demokracija, Mladina ...), če pa je Markeš odgovorni urednik Dela in bi lahko to temo odprli kar tam. Arhiv Dela hrani kar nekaj Markeševih objav o novinarski neodvisnosti, avtonomiji in o tem, kako zdaj vsakdo dobi priložnost, da v Delu pove svoje. Zakaj torej nekateri te priložnosti ne dobimo? Zakaj je bila moja priložnost okrnjena s cenzuro? Ana Jud, Ljubljana NN za Jančarja Morda bo kdo rekel, da provoci-ram, ko predlagam Nobelovo nagrado za našega velikega pisatelja in kritika družbe. Čeprav predstavlja le malo nacijo, mislim, da je že izpolnil najpomembnejše pogoje za nagrado. Ne gre le za prozaista, dramatika, publicista, ampak tudi za velikega borca za demokracijo. Občasno se sicer utrujen umakne od političnega angažmaja, vendar vedno znova ga dogajanje v družbi vznemirja. Tako je v SP Dela napisal kritičen članek o neki slovenski založbi, ki v koprodukciji z Nizozemci predstavlja države članice EU mladim ljudem. Glavni junak knjige o Sloveniji je nekda- VAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 nji diktator Jugoslavije. Ne Trubar, ne Miklošič, ne Maister, ne Pučnik. Samostojna Slovenija je torej le kontinuiteta enoumnega balkanskega režima. Smo izjema med vsemi novimi članicami EU, ki so jasno razmejile med totalitarizmom in demokracijo. Jugoslovanska država je bila res bolj odprta v primerjavi z drugo totalitarno Evropo. Ljudje so dobili priložnost, da so šli s trebuhom za kruhom, saj doma ni bilo dovolj dela. Močno smo zaostajali za Evropo. Sedaj, ko smo že veliko dosegli in smo članica EU, nekatere očitno preganja slaba vest do južnih bratov. Kot da smo mi krivi za velike razlike med Evropo in Balkanom. Očitno nas še vedno obremenjujejo skupni »dosežki« revolucionarne vladavine. Velikemu borcu za boljšo Slovenijo, akademiku Dragu Jančarju bom na nasprotni senčni breg postavil borko za kontinuiteto. Ko je gospa ustavljala desnico, je grobo posegla v mlado demokracijo. A to, kar slabega delaš sam, pripisati drugim, se očitno vrača kot bumerang. Leta 1996 je napisala knjigo Svet kot zarota. Kasnejši dogodki so jo v celoti de-mantirali. Letos je nasprotovala poimenovanju osrednjega letališča po dr. Jožetu Pučniku. Gospa ima tudi pravico misliti, da je bilo v nekdanji skupni državi bolje živeti kot danes. V to so verjetno prepričani tudi nekateri drugi državljani Slovenije, ki imajo svoje korenine v drugih območjih nekdanje federacije. A realnost je seveda drugačna. Če so nagrade za književnost bolj v pristojnosti velikih nacij, potem si naš veliki sodobnik in evropska duša zasluži nagrado za mir in demokracijo. Gospa S. H. pa si zasluži mir v svoji duši, a mora seveda najprej spoznati in priznati svoje zavajajoče zablode. Ernest Pušnik, Hrušica Bilo kuda-Udba svuda Morebiti se neuki sprašujejo, čemu toliko besedi o Lukšičevem socialdemokratskem (nekdanjem udbovsko komunističnem!) politološkemu zalezovanju vernikov. Brez visokoletečih besed; Lukši-čevo delovanje je povsem sprejemljivo, če bi ga izvajal na zasebni univerzi. Tako pa smo priče zlorabe državne univerze za potrebe dnevne politike, ki jo predstavlja podpredsednik SD tov. Igor Lukšič. Sledenje vernikom kar preveč spominja na udbovske čase, ko so za potrebe enoumne komunistične partije tovrstno vohljanje izvajali profesionalni udbovsko komunistični vohljači. Še pomnite, tovariši? Glede na to, da se podpredsednik SD tov. Igor Lukšič diči z akademsko profesuro politologa na državni univerzi, se čudim, da se je tako diletantsko lotil politično zelo občutljive teme, kjer mu je mogoče očitati, da je postulat univerze zlorabil za politikantsko promocijo najstarejše obrti. Seveda, oceno njegovega diletantizma jemljem nazaj, če je bil temeljni moto tov. Lukšiča politična, po-litikantska provokacija. Vendar je v primeru politične/politikantske provokacije evidentno, da je Lukšič zlorabil akademsko profe- suro na državni univerzi, kjer je politikantsko pomešal interese dnevne politike s pedagoškim delom. V urejeni demokratični družbi za zagovornike izročila enoumne komunistične revolucije nič presenetljivega! In to kljub dejstvu, da si ni mogoče ogledati rezultatov tako imenovane politološke raziskave, kot to predvidevajo akademske uzance. Ob dejstvu, naj bi bila državna univerza avtonomno akademsko okolje, v katerega naj ceneno pro-stituiranje dnevne politike ne bi imelo vstopa, ne preseneča hitra brezpogojna podpora ne/delo-vanju tov. Lukšiča, ki jo je izrekla rektorica državne univerze tov. Andreja Kocijančič, kot ne preseneča podpora tov. Lukšiču iz loga tovariškihanarhistovpro/komuni-stične Liberalne akademije. Vedeti je le treba, da imenovani z njihovimi pro/udbovskimi podporniki brezpogojno gravitirajo v srž komunističnih jugonostalgikov, ki še vedno delujejo v kontekstu izročila enoumne komunistične revolucije, kjer namesto prešerne Zdravljice še vedno raje za/pojejo: Druže Tito mi ti si kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo. Kakor koli, dovolj sporno je, da je tov. Igor Lukšič kot podpredsednik SD v vlogi politološkega profesorja na FDV (katere se še vedno drži udbovsko izročilo Dolančeve FSPN) za tako imenovano politološko raziskavo zlorabil zelene bruce, in to vsega dober teden po tistem, ko so ti vstopili 72 Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 v izvorno celico proticerkvene indoktrinacije. Ob tovrstnem delovanju podpredsednika SD tov. Igorja Lukšiča ostaja odprto vprašanje, koliko in kolikokrat tov. Lukšič na državni univerzi politikantsko zlorablja zabrisano mejo med politološko profesu-ro in sovražnim/politikantskim agitpropom dnevne politike; kot ostaja odprto vprašanje, ali lahko politično nevtralen bruc FDV, ki ne izpolnjuje potrebnega in zadostnega navijaškega naboja za rdeče, pri rdečem selektorju tov. Lukšiču sploh računa na uspešno opravljen izpit iz pro/komuni-stično rdeče politologije? Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo Šolski minister-pogum! O, Bog, saj ni res. Popolnoma vse, kar želi ta vlada storiti dobrega s spremembo zakonov, ki niso v korist vseh ljudi, vključno z zakonom o financiranju zasebnega šolstva, poskušajo nasprotniki in pametnjakoviči iz hudobije zavreti oziroma uničiti. V svoji domišljavosti se imajo za edino strokovno javnost in le oni si hočejo lastiti izključno pravico o odločanju glede izobrazbe in izbire šole za naše otroke. Oče, ki je že pred približno desetimi leti imel dva otroka v zasebni šoli in je v času vladavine ostal še brez zaposlitve, je dejal: »Svojim otrokom želim omogočiti kar se da dobro izobrazbo, kar jim bo zasebna šola zagotovo dala. Vzgojila jih bo hkrati v odgovorne osebnosti, poleg tega pa na teh šolah ni kriminala in nasilja, ne alkohola in ne drog. Žal pa moram plačevati šolnino, kar je velika diskriminacija.« Svojo peticijo upravičujete s strahom, da bi veliko staršev vpisalo otroke v zasebne šole. Od tega jih je doslej odvračala le šolnina, ki bi jo morah plačevati sami. Torej posredno priznavate, da šola, ki ste jo oblikovali v času svojega vladanja, ni na najboljšem glasu in ne daje ustrezne izobrazbe. Prav to žeh naš minister za šolstvo popraviti in s pomočjo konkurence tudi v javnih šolah omogočiti učencem pot do dobrega znanja. Še nekaj. Zanima me, zakaj so v času socializma in enakoprav- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM nosti privilegiranci pošiljali svoje otroke v tujino v zasebne šole. Mihaela Afner - Celje Ugovor zoper ravnanje »neodvisnega« Večera Pošiljam na vpogled eno svojih pripomb na pisma, ki jih bralci Večera pošiljajo na uredništvo, ta pa dosledno objavlja samo tista, ki so naperjena proti RKC, poveličujejo pa »heroje« NOB. Dne i. oktobra 2007 ste spet objavih nekaj cvetk iz naše polpretekle zgodovine z naslovom »Resnica o 'državljanski vojni' na Slovenskem«. Glavna tema so seveda domobranci in kolaboracija z okupatorjem. Avtorica je preštudirala razpoložljive leksikone, navaja mnenje zgodovinarja Zdravka Klanjščka in sklene, da domobranci nimajo pravice do vojaškega pokopa in ne do spomenika. Sam nisem zgodovinar, nimam dostopa do arhivov, tudi nisem preštudiral raznih leksikonov, lahko pa izključno na podlagi prebiranja našega časopisja izrazim nekaj domnev o tej temi. Moje »ugotovitve« so lahko zmotne, njihovo resničnost prepuščam zgodovinarjem. So pa naslednje: 1. Prvi in največji kolaborant z okupatorji so bih komunisti. 2. Njihova kolaboracija je bila prostovoljna. 3. Kolaboracija domobrancev je bila prisilna, kajti partija je ubila vsakogar, ki se je hotel bojevati proti okupatorju zunaj njenega okrilja. 4. Domobranstvo je nastalo iz upora proti pobijanju nedolžnih žrtev lastnega naroda. 5. Če kdo, potem komunistični hudodelci nimajo pravice do vojaškega pokopa, še manj do spomenika, a jih kljub temu nekatere skupine poveličujejo, jim ohranjajo spomenike in po njih imenujejo ulice, stavbe, šole ... Če se prav spominjam, je Tito nekoč dejal: »Če kdo meni, da NOB ni bila državljanska vojna, potem ničesar ne razume.« Podobno velja za izjavo dr. Metoda Mikuža, ki naj bi bil ob neki priložnosti dejal: »Zgodovina NOB se bo pisala še enkrat.« In se že piše. Samo še malo potrpljenja, pa bo »popravljena«. Srečko Soršak, Slovenska Bistrica Netič ne miš! Marija Vodišek Netopirji so sesalci, približno 200 vrst jih je, hranijo se z insekti. Netopirji so tudi slepi in se orientirajo samo z ultrazvoki, ki jih oddajajo, sprejemajo pa njihov odboj. Ko pade mrak, obletavajo človeka tesno ob glavi. Neprijeten, kar srhljiv občutek. So pa tudi ne-topirji-vampirji. Poleg živalskih vampirjev poznamo tudi človeške, ki vedno izberejo pravi čas za svoje akcije. Eden takih je profesor na FDV in podpredsednik SD Igor Lukšič, ki je svojim študentom priporočil, naj na volilno nedeljo vohunijo po cerkvah. Brez dvoma to ni zraslo le na njegovem zelniku, to je bilo dogovorjeno v stranki Socialnih demokratov. Predsednik komisije Pravičnost in mir pri SŠK dr. Anton Stres se je na to predrzno provokacijo odzval in jo tudi pravilno ocenil. Igor Lukšič je s svojim »študijskorazisko-valnim delom« posegel v pravice sicer desedetja »zaznamovanih« Slovencev, kar so nedvomno duhovniki in verniki, da kot enakopravni državljani Slovenije izrazijo svoje prepričanje. Še več, Igor Lukšič protest kristjanov označi kot koordinirano akcijo SDS in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Vse skupaj povezuje s parlamentarnimi volitvami 2008. Na upravičeno kritiko pa se odziva zmedeno in hujskaško. Če je na fakulteti FDV še kakšen samostojen predavatelj, bi se moral na Lukšičevo provokacijo primerno odzvati. Premier Janez Janša ni Lukšiču le trn v peti, temveč trn v glavi. V isto sfero spada komentar pravnika Marka Vrhunca, ki je sledil po z dokazi podkrepljeni televizijski reportaži »Zamolčani - moč preživetja« na nacionalni TV. Verjamemo njegovim trditvam, da je bilo v partizanih »varno spravljenih« 500 pravnikov, ki naj bi bih bedeli nad zakonitostjo medvojnih in povojnih obsodb. Vendar se ti pravniki niso ravnali po še veljavnih zakonih, temveč po navodilih priučenega ključavničarja Josipa Broza, tesarja Ivana Mačka in revolucionarnega učitelja Edvarda Kardelja. In ta pre-kucijski in razdiralni duh še danes obvladuje številne državne institucije od univerze, sodstva, državnega zbora, predvsem pa državnega sveta, ki je le podaljšana roka sedanje parlamentarne opozicije. Po njenih navodilih vlaga svoj veto in onemogoča ali odlaga veljavo že sprejetih zakonov državnega zbora. Sem spada vsiljeni referendum o lastninjenju Zavarovalnice Triglav. Denar večinoma neznanih zavarovancev Triglava naj bi po vladni odločitvi šel v Kad, od tam pa v pokojninsko blagajno v korist sedanjih in prihodnjih upokojencev. A niti poslanec Demokratke stranke upokojencev Slovenije Franc Znidaršič ne ve, ali bi bil za ah proti. Sic! Lahko bi našteli še cel kup namerno nerešenih predlogov, ki jih ovirajo vedno eni in isti opozicijski poslanci. Zanje velja zarotniški dogovor ovirati vlado prav na vseh področjih. Da v Sloveniji vlada ne le pravica, temveč zloraba svobodnega izražanja, je dokaz voditelj intervjujev na nacionalki Lado Ambrožič. V nedeljskem intervjuju 4. novembra z dr. Lojzetom Udetom je s soglasjem g. profesorja uprizoril frontalni napad na pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. To je bil eklatanten sovražni govor. Do kdaj nam bo osrednja televizija ponujala take zlonamerne, škandalozne oddaje? Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 73 Tožilec in sodnik Na predstavitvi vprašljive knjige avtorja Braneta Praznika Trgovci z orožjem v hotelu Union seje zbrala zanimiva druščina, znana po svojem bolestnem sovraštvu do nekaterih ključnih slovenskih osamosvojiteljev. Svoje je dodal še poslanec SD Milan M. Cvikl, ki je predsednik parla-metarne preiskovalne komisije za "orožarske posle" za obdobje od 1991 do 1993. Cvikl je po hitrem postopku nekatere poimensko obtožil trgovine z orožjem. Od kod denar? Pred meseci so se sedanji in nekdanji člani LDS prepirali, kdo je odgovoren za veliko zadolženost nekoč mogočne stranke. Nedavno je LDS za poplačilo dolgov vzela posojilo. Po novem imajo očitno kar dovolj denarja, saj so se v petek izkazali z velikimi plačanimi oglasi v dnevnih časopisih, kjer so pozivali k zavrnitvi vladnega predloga lastnjenja Zavarovalnice Triglav. So dobili denar od kapitalskih botrov iz ozadja? Dovolj ima igric Predsednik vladne komisije za odkrivanje prikritih grobišč Jože Dežman je po izkopu 189 žrtev povojnih pobojev pri Arehu jasen: "Očitno se igramo igro Še pomnite, tovariši, kjer naša skupina odkopava grobišča, šteje skeletne ostanke, partizani pa pred televizorji preverjajo, ali smo izkopali vse žrtve, ki so jih pobili." Po njegovo bi bil že čas, da bi takšne zgodbe končno prerasli. Opozoril je, da so našli več okostij, kot so predvidevali. LJUDJE Politični semafor Zavrnil Jankovičeve trditve povzdignila v status glavnega mesta evropske države. Prav status prestolnice prinaša Ljubljani ugled, izjemne koristi in številna varna ter dobro plačna delovna mesta. To pa je podlaga hitrega razvoja Ljubljane. Prav ta koalicija in Lojze Peterle imata izredno velike zasluge, da bo Ljubljana prihodnje leto prestolnica Evrope. Krivico in škodo pa so Ljubljani želeli povzročiti tisti, ki so na perfiden način nasprotovali plebiscitu, poskušali preprečiti osamosvojitev Slovenije ali pa so podpirali srbske generale. Slednji so celo načrtovali bombardiranje Ljubljane. Nekateri, ki se sedaj širokoustijo, so se tedaj iz previdnosti umaknili, pobegnili iz Ljubljane ali pa so ostali v tujini kot ambasadorji interesov razpadajoče Jugoslavije. Tanko še poziva Jankoviča, da se zaradi zavajanja, žalitev in širjenja intrig Ljubljančanom in državljanom opraviči. M. B. Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jože Tanko je pretekli teden trditve župana MOL Zorana Jankoviča, da bo koalicija, ki podpira Peterleta, kriva za vse tisto, kar se v Ljubljani ne bo investiralo, označil za smešne. "Župan Jan-kovič in njegova dvetretjinska večina v MOL sta tisti, ki odločata o ljubljanskih prioritetah. Je pa res, da je Jankovič tudi dedič svojih neuspešnih županskih predhodnikov iz koalicij LDS in SD. Simšičevo zaradi slabega in škodljivega dela celo sodno preganja." Po njegovo Jankovič tudi vztrajno razširja neresnice, ko kot »nepolitični« župan za potrebe navijanja za svojega predsedniškega kandidata govori, da sta Lojze Peterle in njegova koalicija storili Ljubljani krivico in škodo. Resnica je za Tanka drugačna. Lojze Peterle je vodil vlado in koalicijo, ki je osamosvojila Slovenijo in Ljubljano Demokracija ■ 46/xii ■ 15. november 2007 k n j i g a r n a Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma 27,95 EUR L Janez Janša: Okopi 9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki 9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost komiteme 23,96 EUR Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ NOVO Jože Dežman: Rojstvo Slovenije 20,00 EUR □ NOVO Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca 26,99 EUR □ NOVO jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR <4- Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru} Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: www.demokracija.si -w-^ k n j i g a r n a Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana :: BlackBerry i® h b W ^ I E R T ; Y U ' PfekW I/ V: >; '< ^ L ° i« .J .K - r > W I, O r, ^ ^ LX C V B N M t V^ ^ SPACE navigacija, multimedljski predvajalnik, brskanje po internetu z QWERTY tipkovnico, veliki in lahko berljivi zasloni, so le nekatere od prednosti, ki delajo BlackBerry"" pametne telefone Iz Mobitela res vsestranske in vsemogočne. ' GPS sprejemnik je na voljo le pri modelu BlackBerry 8800. Skupini povezanih blagovnih znamk, podob in simbolov RIM in BlackBerry sta v izključni lasti podjetja Research in Motion - uporabljeno z dovoljenjem. »* r. r. r r- r-' «t-.-, r-' r~r~r?r-.....r-r-t T" fed jfgi J tfijkp- S i'i l&Stk BlackBerry 8800 BlackBerry'- Curve" BlackBerry Pearl" 8300 8100