Zgodaj m
Eatoližh cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. <10 krM za ¿>ol leta 2 gld. 40 kr., /a iVtert M» 1 ¿IJ. kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta «lan praznik, izide Iiani^a dan |»»jrej.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 26. listopada 1880.
List 48.
Pridiga
o priliki blagoslovljenja podob v prezbiteriju dekanijske cerkve v Ribnici 24. oktobra 1880.
(Dalje.)
Tudi cerkveni očetje in učeniki že 4. stoletja, kakor ss. Bazilij, Gregorij Nisenski, Hieronim, Avguštin, Ambrož in drugi hvalijo to pobožno navado ter posebno povdarjajo, da so ss. podobe cerkvam v kinč, Bogu v Čast, vernim pa v spodbudo in poduk. In da bi verni ne zabredli v zmoto nevernikov, ki so podobe same kot malike molili, vsi od kraja učč, da podobe niso naši bogovi, ampak le odperte knjige, da se po njih pogledu spominjamo Boga in ga molimo. V tem oziru so zlasti pomenljive besede, ki jih je papež Gregorij I pisal mar-zeljskemu škofu, ker je bil dal ta škof iz cerkev odpraviti podobe, češ, da jih ljudje ne bodo molili. ,,Vtem te hvalimo, pišejo papež, da si prepovedal podobe moliti, grajati pa moramo, da si jih uničil. Povej nam, brat, kdaj se je od kakega duhovna slišalo, da bi bil kaj tacega storil, kakor Ti V Ti ne bi bil smel razdejati, kar ni bilo v cerkev postavljeno za molenje, ampak le v poduk nevednim. Ker drugo je podobo moliti, in drugo iz dogodka, ki ga podoba predstavlja, učiti se, koga naj molimo. Kar so toraj čerke za tiste, ki znajo brati, to so za tiste, ki brati ne znajo, podobe, nad kterimi tudi neomikani vidijo, po kteri poti jim je hoditi." (Regest. epist. lib. 11. Nr. 13 ad Seren.) „Zato se v cerkvah podobe napravljajo", piše ta veliki papež pri drugi priliki, „da oni, ki brati ne znajo, na stenah bero, kar iz bukev ne morejo." In tako, kakor on, učili so vsi drugi cerkveni učeniki in cerkvena zbora drugi nicejski in tridentinski, kteri poslednji škofom priporoča, „naj skerbno podučujejo verne, da se z dogodki iu skrivnostmi našega odrešenja, kakor jih vidimo v slikah in podobah, ljudstvo podučujc in vterjuje v vednem spominu na resnice sv. vere, da podobe mnogo koristijo, ker opominjajo na dobrote, ki smo jih po Kristusu prejeli, ter nas ob enem uči, kako se imamo Bogu zahvaliti in svoje življenje po zgledu svetnikov ravnati." (Seja 25.) Pa dasiravno je cerkev vedno učila, da so podobe za nevedne to, kar so čerke za omikane, da jih ne molimo, ampak samo častimo, in da ta čast zadeva nje, ki jih podobe predstavljajo, so vendar tudi v 8. stoletji nekteri vernim očitali, da podobe molijo, ter so začeli podobe uničevati, in hudo preganjati nje, ki so jih ča-
stili. Bizantinski cesar Leon. ki je to preganjanje pričel (1. 725), mislil je, da se bode s tem prikupil mohame-danom, ki so napadali njegovo» cesarstvo. Ljudstvo pa je bilo vsled uničevanja podob silno užaljeno ter je reklo: „Ako ne smemo častiti svetili podob, čemu bi potem častili podobo cesarjevo"? Itazdrobilo je toraj neko na javnem tergu stoječo podobo njegovo, kar je cesarja še bolj razkačilo. Tudi škotje. redovniki in rimski papeži so krepko zagovarjali češčnnje svetih podob, ktero je Bog z mnogimi čudeži poterdil. Opat Štefan je namreč s podobo križanega Jezusa mnogo bolnih .l judi ozdravil in hudobnih duhov izgnal. Ta opat je bil silno pobožen in od ljudstva jako spoštovan mož. Ker je cesar vedel, da ljudje veliko do njepa derže, skušal ga je dobiti na svojo stran, da bi bil tudi on privolil v uničevanje podób. Pa Štefan tega ni hotel, ter je poslancem cesarjevim rekel: „Nečem si nakopati prekletstva prerokov, ter sladko imenovati, kar je grenko. Ako bi imel le toliko kervi, kakor j«i morem v roke zajeti, bi jo vendar rad prelil za češčenje podúb." Pognali so ga toraj v pregnanstvo, pa ga čez 2 leti zopet poklicali nazaj ter postavili pred cesarja Konstantina Kopronima, ki mu je rekel: „Neumni človek, ali ti ne gre v glavo, da se smč podoba Kristusova brez strahú poteptati z nogami, ne da bi Kristusa s tem žalili in onečastili? Sej podoba ni Kristus sam." Opat vzame na to derar v roke, na kterem je bila podoba ccsarjeva, in vpraša: „Cegava je ta podoba in napis V" „Cesarjeva", odgovori Konstantin. „Ako ta podoba, pravi na to Štefan, nima nič opraviti s častjo cesarjevo, kterega predstavlja, jo smem pač brez strahú poteptati." Kes jo verze na tla in pohodi, ali v tem hipu so ga tudi že zgrabili cesarjevi služabniki, češ, da je s tem ravnanjem razžalil cesarja. Opat pa jim reče: „O vi zaslepljeni ljudje, ako kdo oskruni podobo pozemeljskega kralja, je po vaši misli kazni vreden; kdor pa oskruni podobo Kralja nebeškega, naj bi ostal brez kazni?" Na to mu niso mogli sicer nič odgovoriti, pa so ga vendar umorili.
Tako pregrešno in neusmiljeno ravnanje ni moglo ostati brez kazni; prišle so slabe letine, in vsled tega dragina, lakota in kuga. Tudi so zadeli deželo hudi potresi in druge nesreče, ktere je verno ljudstvo imelo za kazen Božjo zarad uničevanja sv. podob. Zlasti pa se je ta kazen očitno pokazala pri smerti ccsarja Leona Armenca, ki je po zgledu nekterih svojih prednikov divjal zoper svete podobe, ker mu je bil neki slepar rekel, da si bode s tem pri Bogu pridobil dolgo življenje. Ko je šel nekega dne v cerkev k molitvam ter jc s
svojim krepkim glasom zapel neki psalm, planejo nanj zarotniki z meči in nožmi. Cesar zgrabi nek velik in težak križ, ki je poleg njega stal, da bi se z njim branil ; toda on je prej av. križ zaničeval, zato pa tudi pri njem ni našel pomoči, ker v tem hipu ga zadene meč, ter mu mahoma odseka roko, v kteri je križ deržal. Potem planejo zarotniki nanj, ga pred altarjem pobijejo, mu odsekajo glavo, ter truplo njegovo vlečejo po ulicah (1. 802). Godilo se mu je, kakor je on delal podobam. On je prej nje raz?ekoval in uničeval, zdaj je bil sam razsekan in umorjen. Enaka osoda je zadela tudi njegove otroke; vlekli so jih na Protski otok, ter jim tam pohabili in pokvečili ude!
Da so pa podobe res kinč našim cerkvam, v čast Božjo in vernim v spodbudo, morajo biti lepo, v pravem cerkvenem duhu in po cerkvenih pravilih narejene. One toraj ne smejo predstavljati reči, ki bi bile sv. veri nasproti ali bi vsaj utegnile zbujati kake zmoto. Tudi ne smejo biti nespodobuo narejene, da bi budile bolj svetne kakor svete misli, bolj pregrešno kakor ne-ško hrepenenje. *)
In take so podobe, s kterimi se je okinčala Vaša cerkev. Da so kinč in krasi.ta za njo, mi ni treba še
Eosebej povdarjati; le poglejte jo sami, in spomnite se, akošna je b:la prej, in pripoznali mi boste, da je med prej in zdaj tak razloček, kakor med jutranjo žarijo in najsvetlejšim solnčnatim dnevom. Zato se spodobi, da tukaj očitno pripoznanje in dolžno pohvalo izrečemo gospodu malarju ali slikarju Volfu, ki je vse tako lepo, tako krasno izdelal, ter si s tem postavil spominek, ki bo o njegovi spretnosti in umetnosti pričal še v poznejših letih.
Podobe so pa tudi v čast Božjo in vernim v spodbudo, kar se bodemo prepričali, ako jih natančneje ogledamo. Najprej naše oko zagleda nad altarjem na naj odličnejšem kraji krasno podobo presvete Trojice. In prav primerno je malar na naj lepšem in očitnejšem mestu naslikal podobo sv. Trojice. Sej je sv. Trojica podlaga naše vere, ker nas ne opominja samo na Boga Očeta, ki je vse stvaril, vse ohrani in vlada ter v znamenje te svoje oblasti zemeljsko kroglo ali svet in žeslo ali kraljevo palico v roki derži, ampak tudi na Boga Sina, ki s križem spričuje, koliko da je za nas terpel, da nas je večnega pogubljenja odrešil, ter zavoljo tega bil od Očeta povzdignjen, da sedi na njegovi desnici, in na sv. Duha, ki se je bil v podobi goloba prikazal pri kerstu nad Jezusovo glavo in tudi nas posvečuje v ss. zakramentih. To vse pripoznava sv. cerkev, ko v svojih molitvah moli: „Naše upanje, naše zveličanje, naša čast o presv. Trojica! Razsvetli nas, reši nas, zveličaj nas, presveta Trojica !" (Ant. fest. ss. Trinit) — V bitvi pri Mühlbergu, pravijo, so angetji katoličanki vojski pomagali zoper krivoverce. Mnogi ljudje imajo dostikrat toliko opraviti na zemlji, da jim ostaja malo časa povzdigovati se v nebesa, zlasti ako so bolj mlačni. Zato vsaj takrat, ko v cerkev pridete, toliko živeiše povzdigujte serca k trojedinemu Bogu, da bode sv. cerkev, kadar pride čas ločitve, zamogla za vas moliti: „Razsvetli njegovo dušo, Gospod, pred svojim obličjem in se nikar ne spominjaj pregréh, h kterim ga je ogeuj hude poželjivo6ti priganjal; ker dasi je grešil, vendar Očeta, Sina in sv. Duha ni zatajil, ampak je veroval in verno molil Gospoda, ki je vse vstvaril." (Manuale Ri-tualis Rom. Oratio p. 134.) In kadar koli podobo sv.
*) V tem prav veliko slikaijev greši. Ni kmali kaka reč tako kuiljiva, kakor so pohojšljive podobe. Mnoge čaka oster odgovor tudi zato, ker po sobah imajo enake ostudne podobe, ali jih celo po štacunah ¡«obešajo!	Vr.
Trojice na tem sv. kraju zagledamo, spomnimo se dolžnosti, ki jo do nje imamo, in na ktero nas angelji okoli nje spominjajo, ki so v pobožno molitev vtopljeni, ter tudi mi s sv. strahom pred njo pokleknimo, jo pobožno molimo in s 88. angelji zakličimo: „Svet, svet, svet gospod vojskinih trum! Nebč in zemlja sta polna tvoje hvale!" (Razod. 4, 8.)
Kar pa nam je vedeti in verovati o Trojedinem Bogu, uči nas sv. pismo stare in nove saveze, pa ustno izročilo sv. katoliške cerkve. In to nam pred oči stav-ljajo druge podobe, ki jih vidimo na stenah pri velikem altarji. Sv. pismo stare zaveze nam predstavlja Mojzes, ki je spisal velik del sv. pisma, in čigar podobo vidimo na desni strani, ko k altarju pogledamo. Po njegovem pogledu pride nam na misel vse, kar je bil storil Bog za izraelsko ljudstvo, kako čudovito ga je vodil in ohranil, ko je bilo na videz celo zapuščeno, in kako je zanj skerbel, da je po niem nam vsem zveličanje došlo. Palica, ki jo Mojzes v rokah derži, spominja nas na čudeže, ki jih je v Egiptu in puščavi delal, na kameniti tabli in blisk pa na zapovedi, ki jih je Bog dal po njem na Sinajski gori, in ki jih Kristus ni odpravil ali za-vergel, ampak še le poterdil. Pri tisti priliki je hotel Bog ljudstvu pokazati svojo moč in svoje veličastvo, da bi se jim tem bolj v serca vtisnile njegove zapovedi. Zato jih je dal med gromom in bliskom ter tako strašnim viharjem, da je ljudstvo strahu koperne!o in Mojzesu reklo: „Govori ti z nami in bomo poslušali; nikar naj ne govori z nami Bog, da kje ne pomerjemo/' (II. Mojz. 20, 19.) Na to nas opominja blisk, ki ga vidimo na podobi, in ki mora tudi nas spodbujati k zvestemu spolnovanju zapoved Gospodovih Pa še je bil Mojzes na gori, in že je ljudstvo pozabilo Bogu dane obljube ter začelo malikovati in moliti zlato tele, ktero mu je bil moral Aron vliti. To vidivši je Mojzes v sveti raz-8erjeno8ti vergel kameniti tabli na tla, da ste se razdrobile, češ, čemu so temu ljudstvu zapovedi, ako jih neče spolnovati? To nas mora opominjevati, da se tudi mi v sv. gorečnosti potegujmo za Čast Božjo in se vzdigujmo zoper vse njene nasprotnike. Mojzes se je od pervega začetka poganjal za Božjo čast, branil jo je zoper vse sovražnike ter jo zvesto imel pred očmi, ko je bilo že vse na njo pozabilo: enako delajmo tudi mi ter te svoje sklepe ponovimo, kadar koli zagledamo Mojzesovo podobo, da se enkrat tudi nad nami ne razserdi Gospod, kakor se je nad nezvestim ljudstvom izraelskim!
(Konec prih.)
Cerkev — nepremagljiva.
(Dalje.)
Pisal je odpadnik Julijan tudi neko gerdo knjigo, ki z blatom ometava vse kerščanstvo in kristijane pita s „hinavci" in „galilejci". Vsako početje, ki je bilo nastavljeno proti kerščanstvu, on podpira z denarjem, 8 silo, s svojo veljavo. Razgrajočemu ljudstvu, ki je po ulicah pretepalo uboge kristjane, se ne zgodi nič žalega, kajti drug šepeti drugemu na uho: „Le na Galilejce, sej nas podpira cesar!"
Verske razkole v cerkvi zna Julijan odpadnik prekanjeno porabiti; v mestih nastavlja prave katoliške in pa krivo versko arijske škofe; to pa zaradi tega, da bi netil prepir med onojimi in škodoval kerščanstvu. Odpadniki od kerščanstva dobivali so darove za odpad in posebno se je trudil Julijan pri vojakih zbrisati spomin na Jezusa kriianega. Omenjeno je že bilo, koliko gnji-lega se je bilo zavleklo med zdravo ljudstvo kerščan-sko za časa Konštancija. Le zaradi tega je mogoče bilo
Julijanu skoro vso armado odverniti od pravega Boga, ter so iz tega stanu radovoljno darovali malikom. Da bi vojakom ne bilo ne naj manje sledi o Kristusu, ukaže Julijan z vseh zastav stergati njegove podobe in jih nadomestiti s podobami poganskih malikov.
Spačeni Julijan gre v svoji zlobnosti še dalje in ne podpira očitno samo poganstva, ampak tudi jude« Da bi namreč overgel in osmešil prerokovanje Kristusovo o templju jeruzalemskem, da ne bo ostal kamen na kamnu, razglasi za vse jude novico, da se bode zidal nov, veličasten tempelj v Jeruzalemu. Kdo bi se bil bolj razveselil tega razglasa, kakor judje, ki so strastno ljubili svojo domačo deželo, posebej še svoje skupno svetišče jeruzalemsko? Kaj čuda tedaj, da so hiteli judje, bogati in revni, moški in ženske od vseh strani na staro mesto jeruzalemsko skupaj. Dobili so kmalu mnogo denarjev; kajti ne le judje, marveč tudi pogani so donašali darov — ne iz ljubezni do judov, ampak iz sovraštva do kristjanov.
Naj pervo ukaže Julijan podreti cerkve kerščan-ske, ki so stale na onem kraji. Kmalu ni bilo po njih več sledi.
Delo pri templju se je začelo hitro, ker je bilo mnogo delavcev, dovolj kamenja in druge robe. Vodil je delo in nadzoroval spretni vodja, Julijanov prijatelj Alipij. Delali so naglo, kajti tudi plemeniti ter bogati judje se ne sramujejo opravljati vsakoverstnih del pri zidanji novega templja.
Ko so poravnali prostor, hočejo začeti zidati tempelj, ki naj bi bil Salomonovemu podoben; toda Bog, ki je gledal njih početje, videč, da to delajo zato, da bi osramotili razodenje božje, očitno pokaže, da se s svetimi rečmi ne dA norčevati. Pošlje toraj silovit vihar, ki mahoma razperši na vse štiri vetrove pripravljeno lesovje ter druge k zidanju potrebne reči. A ljudje se tega ne ustrašijo, misleč, da to je storil ie navaden vihar. Drugi dan se lotijo vnovič dela, ali silen potres jim razruši kamenje nakopičeno ter pokončd tudi nekaj delavcev. Tudi to še ni bilo dovolj judom in paganom, zopet še z večimi močmi gredo na delo. Toda, sedaj se pokaže prav jasno in očitno roka Božja. Goreči plameni silovito švigajo iz zemlje in pokončujejo delavce. To nam naznanuje verstnik tadanji, Amijan Marcelin, ki je bil posebno vdan Julijanu, in toraj sodi ter piše gotovo nepristransko: „Pridno je delal Alipij, podpiran od namestnika vprovinciji; toda grozoviti plamen jame švigati iz zemlje, ter sežiga delujoče ljudi. To je terpelo dolgo časa, zato so morali vse delo opustiti." — Uničen sramotno je bil ta poskus Julijanov, kakor je že sv. Ciril v začetku govoril. Julijan je mislil osramotiti prerokovanje Kristusovo, a ravno on moral je proti svoji volji biti sredstvo, s kterim se je do čistega spolnila beseda Jezusova. Pri razdejanji templja za časa Titovega ostala je bila podlaga vsemu poslopju, a Julijan je storil, da so se tudi ti kamni razleteli, da se je spol-nilo do zadnje pike prerokovanje Kristusovo, da na templju ne ostane kamen na kamnu.
Osramoten je bil Julijan v vsih poskusih, kajti poganstva ni bilo več moč rešiti; bilo je gnjilo zunaj in znotraj.
Vedno očitneje je bilo njegovo sovraštvo proti krist-
ianom, in kdo vč, kako bi jih bil še preganjal, če bi Jog njega ne bil pregnal? Napoti se namreč na vojsko proti Peržanom, zakletim sovražnikom cesarstva rim-skega; toda na tem potu dohiti ga nepričakovana smert. Serčan skoči v boj, opominja vojake k hrabrosti in stanovitnosti, kar ga zadene puščica, ki ga smertno rani. Ležeč na tleh grabi bogokletnik kervi, tekoče mu iz rane, ter jo verže proti nebu, rekoč: „Zmagal si, Gali-lejic". Se tisto noč umre Julijan — 1. 383. Bil je še
le 32 let star. Smert Julijanova razbega pogane, kajti up, zatreti kerščanstvo, jim je splaval po vodi. Ali so pa gambettovci, garibalduhi in drugi današnji „juijani" zato previdniši, boljši?	(Dalje sledi.)
Sol a.
(Dalje.)
Šola ima svoje korenike in pervotni začetek v raz-deljenju opravka. Vsa človeška omika ni drugo kot vedno deljenje, in iz tega izvirajoče vsoverševanje po-samnili izdelkov. V pervotni dobi so si ljudje naprav-ljali orodje in orožje sami, le da je bilo za rabo; a ko se je lotil silni Tubalkain kovaškega dela ter je mnogotere reči iz rude in železa izvaril, se vč, so rajše pri njem naročali pluge, meče in sulice itd. V začetku so pri vsaki hiši sami kruh mesili in pekli; ko pa je kak človek posebno spretnost in izurjenost pokazal, da zn£ okusen kruh peči, so ljudje raji od njega kruh jemali, tako so nastale pekarije. Nastale so za razne potrebe človeške, razni rokodelci, zadruge, cehi, umetni je in vede. Ob kratkem, vse te razne oblike človeškega znanja in izurjene moči so bile šole, akoravno se niso tako z^ale. Mojster, družba rokodelcev, ali recimo šola, obsega napredovanje, ki so ga predniki v dotični stroki polagoma pridobili, ter prihrani posamnerau mnogo truda in natezanja, da mu ni treba z nov<č tuhtati, kako bi eno ali drugo stvar lože in bolje pripravil. Ni čuda, da so rajše segali po izdelkih došlih iz takih (rokodelskih) šol, kakor da bi izdelke samoukov kupovali. Lahko je bilo šoli spodriniti samouke, kterih izdelki se navadno bolj natanko in ojstrc presojajo glede osebe in robe.
Šola ima zelo obširen pomen, kjer koli se kaj po določnih pravilih uči, tam je šola. So toraj razne šole, delavne (vse tvornice ali fabrike) šole, šole, kjer se uče orožje sukati, jahati, tkati, šivati, vzeti, plesti, kovati, tesati, drevje saditi, podkovne šole, obertnijske, kmetijske, pomorske, politehnične, umetnijske šole itd. Vsi ti šolski vstavi so že bili, preden je bila beseda šola. Ta beseda je nastala še le, ko so začeli se vaditi umetnega pisanja, od tistega časa so one druge (obertnijske) šole dobile druge imena: kjer je bilo dosti djanstva ali prakse, malo teorije ali nauka, tam je bila tvornica, a nasproti, kjer je mnogo teorije pa malo prakse, tam je bila šola.
Debele knjige bi trebalo napisati, kdor bi hotel vse natanko preiskovati, kdaj in kje se je začela pisava v podobah s čerkami, na kamnih, na papirji. Nu, iz-najdli so pismo, in ta silno važna iznajdba se je med ljudi razširila. Pri tej stvari se je godilo, kakor v prej navedenih primerih pri kovaču in peku, in drugih koristnih iznajdbah. Bil je kak posebno v branji in pisanji znajden človek, kteremu so stariši izročali otroke, da jih je učil o določenem času z določeno plačo, vstano-vila se je tako šola. Sčasoma so edino le taki kraji dobili ime šola, kjer se je učilo brati in pisati, ali kakor se dandanes kličejo „ljudske šole", t j., hiše, kjer se mladina uči brati, pisati, številiti in drugih potrebnih in brezpotrebnih stvari; zraven imamo še mnogo srednjih in viših šol.
Tako si mora misliti začetek in razvoj šole, kdor hoče pravično razsoditi, čegava je šola. Ta boj za šolo, ki se bije dandanes, imata deržava in cerkev med seboi; sodeležnikom drugim navidezno ni toliko mar. Včasi se sklicuje in povdarja pravica rodbine ali družine^ do šol, a to da omehčd pretirane zahteve deržavine. Šola je lastnina tistega, ki jo je vstanovil. Kjer zahtevajo šolo družbinske, cerkvene ali deržavne koristi, imajo do-
tični tudi pravico jo vstanoviti, in vstanovitelj je nje lastnik. Deržava potrebuje mnogo vradnikov, toraj mora skerbeti, da si jih izgoji v pravdoznanskih (juridičnih), vojaških, gozdarskih, rudarskih šolah itd., ali kjer jih še ni, da si jih vstanavlja. Cerkev za svoj obstoj potrebuje dobrih vernikov in včrnih duhovnikov ter takih šol, kjer si jih izgojuje, posebno bogoslovnih učilišč; kdor cerkvi krati pravico šole vstanavijati, ta hoče cerkev zatreti. To je jasno, da liberalne vlade, ki bi hotle cerkev izbacniti iz šol, bi pod krinko omike nameravale verstvo zadušiti. — Isto tako imajo sodeležniki v kaki zadrugi deržavljanski pravico, da si vstanove šole, ako hočejo in premorejo, ter da jih ponude za svoje koristi in raznotere potrebe človeškega življenja. Ker pa, kakor je že dokazano, razvoj omike ni stvar deržavina, ampak cele družbe človeške, vsega občinstva, in da deržava ima le nalog pod svoje varstvo vzeti omiko, ter jo pri-lično podpirati, bi potem napredek in razvoj šol moral se povsod ravnati po nagibu občinskih, družbinskih koristi in kakor zahteva navdušenje za naravstvene ali vednostne zadeve.	(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Vprašanja pri zadnjih duhovskih po-skuŠnjah) I. K theologia morali: 1. Quid requiri-tur ad constituendum peccatum formale? et quid in specie ad peccatum mortale? — 2. Ex titulo injustae damniticationis quisnam tenetur restituere, cui et quan-tum? quaenam est gravitas hujus officii?
II.	E Theologia dogmatica: 1. Divinitatem Christi iu revelatione A. F. contineri multisque modis exprimi, probetur. — 2. An et quo sensu propitiatorium est et sacrificium crucis et cucharisticum?
III.	Ex Jure ecclesiastico: 1. Data beneficii ecclesiastici notione exponantur varii innovationis bene-ficiorum modi. - 2. Cognationis naturalis notione exhi-bita atque inter juris canonici et juris civilis, gradus cognationis computandi modum, discrimine exposito, se-quens solvatur casus: Mater fratris raei et avia sponsae erant consobrinae. In quonam gradu sunt cognati frater meus et sponsa juxta computationem canonicam et ci-vilem ?
IV.	Iz duhovnega pastirstva: 1. Na ktere razloge se opira dokcnita dolžnost spovedne molčečnosti? — 2. Kako je ravnati z bolnikom, kteremu besedo zapre V — 3. Kterim katoličanom se prepoveduje cer kveni pogreb?
V.	Pridiga: Po evangeljskem oddelku Jan. 4, 40-53 naj se napravi govor za dvajseto nedeljo po binkoštih. Vpeljava La j se popolno izdela; izpeljava in sklep naj se pa le bogato osnujeta.
VI.	Ker šanski nauk: Učencem ljudskih šol naj se vprašaje razlozi četerta prošnja v očenašu.
Delali so poskušnjo čč. gg.: Bergant Val., Eržen Fr., Jarc Fr., Križaj Nik., Salehar Ign., Šimenec Andr.
Iz Ljubljane. (Skof Komboni in srednje-afrikanski misijon.) Apostoijski vikarij za srednjo Afriko in škof Klavdijopglitanski. Daniel Komboni, ki se je delj časa mudil v Evropi, zlasti na Laškem, se je te dni, kakor pravi njegovo lastno pismo od 21. t. m. iz Verone, podal v Rim, od ondod v Neapol, in tam stopi to soboto na parobrod, ki jadra proti Aleksandriji. Iz Tersta je že naprej poslal č. g. Jerneja Rolleri-a, iz njegovega za-murskega vstava v Veroni, ki pa je bil že od 1. 1872 vodja njegovih vstavov v Kairi, zdaj pa bode škofa spremil do zamurskega rodu „Nuba", na jugo-vzhodu
od Kordofana. Z njima pojde še več druzih delavnih moči, zlasti za izrejo mladine. Med drugimi ima škof seboj svojega hišnika, Dominika Correga iz Lime v Ameriki. Iz Kaire pojdeta z njim med zamurce dva novomašnika iz njegovega inštituta, ktera bode na Kom-boni-evo prošnjo med tem posvetil apostolski delegat in škof v Kairi, monsig. Čiurčia; eden teh je naš verli dopisnik, dijakon g. J. Dichtl. Odmenjeno imajo, 6. grud. t. i. odriniti s Suez a po Rudečem morji. — Vidi se iz tega, da se živo dela za razširjanje sv. vere med za-murci; Bog daj obilnega blagoslova!
Iz Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.]) Pevski zbor je nato stopil na oder in popevaje napovedoval, da strastni, nevošljivi in sovražni Judje niso nič tolikanj želeli, kakor s poti spraviti božjega učenika Jezusa Kristusa, čigar nauki in zgledi so jim bili popolnoma nasproti, in kakor so nekdaj sinovi očaka Jakoba hudobno sodbo sklenili, da hočejo svojega brata Jožefa umoriti, rekši: „Ubimo ga, in verzimo ga v stari vodnjak (rupo) ter porečemo, silno huda zver ga jepožerla"; enako so tudi judje vedno iskali priložnosti, Jezusa v kaki reči vjeti, ga zatožiti, in v smert obsoditi.
Pevovodja je toraj pričel tako le peti:
Samoterni bas:
V posvet hudobneži so že se zbrali, Kako Nedolžnega bi v smert izdali. Če prav jih huda vest le žge in peče, Hudobuost vendar le kovari, reče: Na noge! mislimo vsi zdaj na maševanje, Začnimo urno osnovano djanje!
(Zagrinjalo se vzdigne.) Odkrij, o Bog, kako se zdaj spolnuje to, Kar davno že prerokovano je bilo: Kot Jakopovi sini brata so Čertili, Vse to bo skusil Kristus, naš Gospod, Tako ga judje, kačji rod, Zdaj bodo umorili!
Duet (tenor in bas):
Lejte! tam-le gre sanjač, — Rad bi kralj bil ta berač!
Tak kriči zavidna spaka, Preč s sanjarjem, preč! Nočemo ga brata več:
V dno le z njim vodnjaka!
In tako terpi Gospod: Kri želi ta gadji rod;
Vsi kriče: je nam nasproti, Vse si spravil bo v oblast, Tukaj gre za našo čast, Ker ne hodi naše poti. Pridite in mi ga vbimo! Terdno tega se deržimo; Nič nikogar ne prašajte: Pojdite in ga križajte!
(Zagrinjalo pade.)
Med tem se je zagrinjalo vzdignilo, in zagledali smo vodnjak v puščavi Dotain, v kterega je bil Jožef od svojih bratov veržen. Dva brata sta gledala v suho rupo, drugi pa so po doveršenem hudodelstvu osupnjeno stali na krog; o tem času pa prihajajo tuji kupci z velbludi, ki so nesli vsakoršnega blaga v Egipt. Bratje Jožefa prodajo za 20 srebernikov. Silo ginljivo je, ko se Jožef joka in brate milo prosi, pa nič ne pomaga; tuji možje ga odpeljejo proti Egiptu. O kako lepo in ginljivo je bilo viditi te žive podobe, ktere pa nič go-
vorile niso. To tedaj je bilo predpodoba, kako bo tudi Jesus sovražen od judov, svojih bratov, prodan za denar in v smert izdan. Malo sekund smo gledali to nepopis-ljivo lepo predpodobo, — zagrinjalo je padlo in pevski zbor je pričel zopet peti tako-le:
Zbor:
Bog potrebi skrunske te derhali,
Ki se zlobno proti Tebi dvigajo! Zoper Sina Božjega so vstali, Smert na križu žugajo!
Pošlji z neba grom, vihar in strele,
Stare naj jih Tvoja moč, Naj obda jih jeze smele Tvoje v prahu černa noč!
Duet (sopran in alt):
Vendar ne!... ni prišel v pogubljenje Božji Sin k nam iz nebes;
Večno dat prišel je vsim življenje: Božja milost to je res! Toraj verno in krotk6 Božje sodbe sprejmemo In v ljubezni molimo.
Pevski zbor zopet odstopi, zagrinjalo se vzdigne, in zagledali smo veliki judovski zbor pismoukov, farizejev in starašinov ljudstva, kteremu sta predsedovala Ana in Kajia. Sobana je bila prekrasna, zbranih svetovalcev kakih 40. Zdaj, vsi še razdraženi zarad častitljivega Jezusovega obhoda do Jeruzalema, so kakor divji jeli kričati: „Če ga tako pustimo delati, bo ves svet vanj veroval; in pa če ga ljudstvo spozna za svojega Mesija in Kralja, bodo Rimljanje naši gospodje, menili, da se zoper cesarja vzdigujemo, in bodo prišli naš tempelj razdjat, in vse ljudstvo bodo pokončali." Med svetovalci in starašini bila sta tudi Jožef iz Arimateje in Nikodem; ta dva, kot častivca Jezusova, krepko ugovarjata ter pravita, da ni lepo in častito življenje uzeti komu, ki ni kriv nobene hudobije, temveč še le povsod dobrote deli. Tako so se mestni svetovalci in starašini med seboj prepirali, — kar vstane Kajfa, veliki sodnik tega zbora, in pravi: „Vi ne pomislite, da je bolje, da en Človek umerje, kakor da bi konec storilo vse ljudstvo." Večina zbora je bila s tem zadovoljna in klicali so: „Tudi mi glasujemo za njegovo smert." Zdaj so le še o tem se pogovarjali, kako bi naj lagljeje Jezusa dobili; po kteri postavi bi ga umorili, o tem bodo, pravijo, pozneje še določili. Denar in obljube so naj boljši pripomoček, da ljudstvo za-se in zoper Jezusa pridobimo; zatoraj so berž najeli in podkupili krivih prič, ktere bodo pričale zoper Jezusa. Denar in obetanja sta jim za zdaj primerna pomočka. Eden teh tempeljskih barantačev je poznal Judeža, zakaj umazane lakomne duše skupaj vlečejo, ne le, da tempelj skrunijo, temuč da tudi naj veči Svetosti izdajo!	(Oalje sledi.)
Iz S6rice, 15. listopada. (Požar.) V soboto zjutraj prigodila se je v spodnjih Danjah strašna nesreča. Okoli polnoči zabuČi ogenj iz podstrešja neke hiše, ki je stala sredi vasi. Neizrečeno urno se širi plamen po slamnati strehi in kmalo je bilo več kot polovica poslopij popolnoma v plamenu. Zgorelo je vse, in ko sem zjutraj dospel na nesrečni kraj, zadel sem na kmeta, ki je imel poprešnji dan nad 200 mernikov žita; ni pa imel zdaj toliko, da bi bilo za eno kosilo. Klaja je zgorela vsim do čistega, mnogim vsa obleka, in revščina ter siromaštvo si je napravilo široko pot v vas, ktera je bila po-
nna terdnem. Zima je pred durmi, pa kakih 80 ljudi
rez strehe, brez obleke, brez živeža, brez klaje. Kdo bi ne sprevidel, da je tu hitra pomoč potrebna, da se
prepečeno in sežgano zidovje popolnoma ne poruši, ampak vsaj za nilo pokrije, da se revežem za zimo naj potrebniše pre skerbi. Pa sami smo preslabi; imeli smo že v tem letu drugo pogorišče; zato prosim, da bi slavno vredništvo blagovolilo nabirati dobrotnih darov *) za naše uboge, nesrečne pogorelce, ker se tcrdno zanašam, da se bo našlo marsiktero dobrotno serce, ki bo s kakim milim darom prihitelo na pomoč nesrečnim Danjarjem. Bog poverni obilno vse, karkoli bo kdo od vseh strani stiskanim podariti uterpel.
Anton Jamnik, župnik.
V	Terstu je 14. kim. imel shod odbor duhov-ske bratovšine sv. Križa. Ta bratovšina je bila vstano/ljena 1. 1863. Vsak diužnik plača o pristopu 5 gl. enkrat za vselej, opravi pa za vsakim udom, ki umerje, eno sv. mašo in cele dnevnice za mertvimi (ofiicium de-functorum). Pristopilo je letos 14 novih udov, umerlo jih je dozdaj 69, še živih je 235, to je: iz teržaške škofije 205, iz goriške 2, iz ljubljanske 10, iz poreško-poljske 16, in še 4 od drugod. Zbor, ki je bil v priču-jočnosti prečast. gospoda škofa, oziroma na lahke opravila, ki so z družbo sklenjene, pa na veliki dobiček, ki se dobiva po smerti, vabi ČČ. gg. duhovne, naj bi obilno pristopali v to družbo. Predsednik je pn. gospod prošt Jožef Schneider, tajnik pa pn. g. kanonik Jan. Dukič.
Hervaškc. (Nasledki potresa.) Strahoviti potres, ki je bil v Zagrebu in drugod po Hervaškem 9. listopada, že kaže sad za ondotno prebivavstvo. V Zagrebu na Jelačičevem tergu je 13. listop. sam kardinal nadškof daroval sv. mašo v zahvalo Bogu, da je mesto ohranil veči nesreče (kajti nektere sekunde daljši tresenje bi bilo zadosti, da bi bile vse poslopja na kupu) in v prošnjo za usmiljenje, da bi Bog v prihodnje prizanesel s tako strašno šibo. Pri službi Božji so bili pričujoči: ban gr. Pejačevič, bar. Fr. Filipovič, ministra Kemenj in Be-dekovič, razni vradi in mnogo ljudstva, ki je znaten del velikega terga gosto napolnovalo. Pred sv. mašo je dr. Križan z navdušenim govorom meščane tolažil, oser-čeval k zaupu in k pokori opominjal.
V	deželnem zboru pa je kanonik Jož. Lehpamer stavil prav času primerno interpelacijo (poprašanje) do prevzvišenega gosp. bana o skrunjenji nedelj in praznikov z očitnim delom itd. Gosp. Lehpamer praša, če je prevzvišenemu gosp. banu znano, kako se kljubu postave od 1858 po vradih dela — cel«'» med očitno Božjo službo, in se vradnikom in narodu neposredoma zavere stavijo k Božji službi hoditi; če ve, kako so ob nedeljah in praznikih vse dopoldne, zlasti po mestih in ter-gib, odperte štacune, se blago, derva itd., dovažajo in odvažajo, ter se tergovcem, obertnikom in kmetiškemu ljudstvu daje priložnost, da prelomljujejo 3. božjo pa 1. in 2. cerkveno zapoved, ter si s takim žaljen jem neskončnega in pravičnega Veličanstva Božjega narod in glavno mesto namesto blagoslova Božjega služi vsaktere strahovanja; kako s tem prebivavstvo po eni strani nima potrebnega počitka za zdravje, po drugi strani pa ne časa poživljati se v cerkvi s službo in besedo Božjo, spoznavati in spolnovati svoje dolžnosti do Boga, samega sebe in bližnjega, do poglavarjev in podložnikov, do domovine in družbinstva; kako da te resnice, zapovedi in prepovedi — te nebeške svitila nehajo skazovati svojo dobrodelno moč do uma, serca in volje, ter se ljudje po natori obračajo bolj na hudo kakor pa na dobro, tišč za nespodobnostimi, za sebičnostjo, strastimi — in tako
Prav z veseljem bodemo sprejemali in hitro pošiljali darove. Bog obudi le veliko veliko dobrih sere sa izdatno pomoč!	Vred.
vedno bolj propada, se kazi družinsko življenje, goji se potepinstvo (prolitarijaO in uboštvo, zgubljajo se druž-binske Čednosti, raste pa v grozni razmeri število pregreh in hudodelstev, polnijo se ječe, ubožnice, norišnice, kaznivnice, žuga na boben iti ne le imetek, ampak tudi občinska spodobnost, itd. Ako je vse to znano prevzvi-šenemu banu, praša govornik, je ga li tudi volja, v po razumljenji s škotijstvom vred zopet vstanoviti spodobno praznovanje nedelj in praznikov?...
Od Zagreba ni odveč daleč do Ljubljane; iz podobnih vzrokov bi se tudi nam bilo kazni bati; prašanje nastane: bi li tudi v našem zboru ne bila potrebna enaka interpelacija, — pa enako skupno prizadevanje med slavno vlado in vis čast. ordinarijatom za odpravo dela, vradovanja, vožnje, zapiranja štacun i. t. d. ob svetih dnevih ?
Zagrebški kardinal, že prej bolehen, v vsem svojem poslopji vsled potresa nima več pripravne sobice, se je podal na svoj dvor Gradec, dokler se mu saj kaka soba v Zagrebu ne popravi.
Mašmki na Hervaškem o tem času obiskovanja smejo prevzemati kol^kto: „Tempore terrae motus".
Zagrebški „Katol. List", ki te zadeve obširniše naznanuje, pristavlja 18. t. m.: „Otožno jo danes hoditi po ulicah zagrebškega mesta! Nikjer ni kraja, kamor se ozreš, da bi se navžil lepote našega stolnega mesta. Vnanje lice hiš je ogerjeno, strehe vderte, dimniki porušeni, zvoniki pri hišah Božjih spokani, nakrivljeni. In ljudje? Z lica jim bereš globoko bridkost... Ušesa nam ne ohladi ne pchlevna glasba, ne soglasni spev, ne vesel smeh; udarci raznih mojstrov s strehe skoraj vsake hiše se razlegajo nad Zagrebom. V hišo Božjo nas kliče naj manjši zvonec pri Mariji Devici, in na angeljevo češenje spominja veči del le zvon sv. Marka. Drugi veči zvonovi so utihnili, v veliki tihoti spremljamo bolnike. Po noči nam ne sveti plin, in zderhtana zemlja nam že osem dni skor ne ene mirne noči ne dd. Someščani na tisoče nas zapušajo, in tako se mnogim usu-šuje vir potrebnega prihodka. Huda, res huda nesreča nas je zadela, ter bi tudi mi danes nad Zagrebom mogli eti Jeremijevo žalos inko. Pomislimo pa, če nam bi ne ilo še naj bolj resnično govoriti s prerokom: „Facti sunt hostes ejus (Zagrabiaej in capite, inimici ejus locu-pletati sunt, quia Dominus locutus est super earn propter multitudincm iniquitatum ejus. (Ker Gospod je govoril zoper njega — Zagreb — zarad premnogih njegovih pregreh)."
Sveti Jožef.
(Dalje.)
Ker je pa pas okoli ledja ovit, podoba sv. čistosti, je pač lahko razumljivo, zakaj pobožni častivci sv. Jožefa radi nosijo ta pas, ki je blagoslovljen na ime tega velicega svetnika in posebnega varha sv. čistosti. S tem goreči častivci pokažejo in razodevajo svojo resnično voljo, da hočejo z vso skerbjo se prizadevati za svojemu stanu primerno čistost, da hočejo v vsakem boju zoper mesene skušnjave svetega Jožefa na pomoč klicati, ter se po tem pasu s svojim velikim varhom posebno združijo in zavežejo, in se njegovemu mogočnemu varstvu popolnoma izročijo.
Ta pas je bel motoz ali vervica, ktero v to po-oblasteni mašnik po cerkveni posebni molitvi blagoslovi. Nosijo ga častivci sv. Jožefa pod obleko na životu. Bel je pas sv. Jožefa. To nas opominja na čistost serca. Sedem vozlov ima na enem koncu. Ti nas opomnijo na sedmero terpljenj in sedmero veselj, ktere je imel
prestati tu na zemlji sv. Jožef. Ako se tako večkrat spominjamo raznih prigodb njegovega življenja, rnu ravno s tem skazujemo svojo ljubezen, svoje češenje. Sej pravi prijatli si delijo žalost in veselje.
Na drugem koncu tega pa>a so pa še trije vozli. Kaj pa ti pomenijo? Na pasu redovnikov pomenijo trije vozli trojno obljubo: Obljubo radovoljnega uboštva, vednega devištva in vedne pokoršine pod duhovnim poglavarjem. Na pasu sv. Jožefa pa pomenijo tem evangelj-skim svetom enake Čednosti, za ktere naj se slehern kristjan posebno prizadeva. Uboštvo v duhu je v tem, da svojega serca ne navezujemo na posvetno posestvo. Prizadevati si moramo za čistost serca. In pokorni moramo biti duhovskim in deželnim višjim. To so tri lepe čednosti, ki naj zaljšajo vsacega kristiana. Te čednosti je sv. Jožef imel v vsi popolnomosti; in da bomo pravi častivci njegovi, se moramo ravno za te njegove čednosti posebno prizadevati.
Vsak kristjan lahko nosi pas sv. Jožefa, če tudi ni zapisan v bratovšino sv. Jožefa. Ta pas naj bo mu znamnje zaveze, ktero stori s svetim Jožefom, da hoče v njegovem mogočnem varstvu svojemu stanu primerno čistost ohraniti; ali če jo je zgubil, po moči zopet si jo pridobiti. In ker je ta pas s klicanjem v ime sv. Jožefa pa cerkvenih molitvah blagoslovljen, zato ta pas ni le golo znamnje, ampak je tudi zdaten pripomoček za ohra-njenje stanovske čistosti in je gotovo branilo v času skušnjave vsakemu kristjanu, ki ga spoštljivo in zaupljivo nosi. Pa tudi v druzih dušnih in telesnih potrebah velikrat prečudno pomaga pas sv. Jožefa pobožnim ča-stivcem tega velicega svetnika. Ta pas je tudi znamnje preserčne zaveze, v ktero stopi verni kristjan s svojim velikim patronom in varhom, ter je posvečena zastava posebnega varstva tega velikega svetnika.
Po vsem tem je pač priporočevanja vredno, da bi vsi častivci 8v. Jožefa nosili blagoslovljeni pas. Ne da bi se v kako novo bratovšino zapisali, ako vzamejo ta pas, se lahko vdeležijo mnogoterih odpustkov, ktere bom pozneje naštel. Podajo in izročijo se pa tako v posebno varstvo sv. Jožefu. Spričujejo to ravno s tem, da imajo resnično voljo, po svojem stanu čisto živeti in si zagotovijo k temu posebno pripomoč sv. Jožefa.
Vsak pobožen kristjan naj bi nosil blagoslovljeni pas sv. Jožefa. Ravno s tem bi očitno in resnobno kazal znamnje duhovnega boja, kterega hoče pričeti v brambo in ohranjenje svojemu stanu primerne čistosti. (Vsak nov pas pa potrebuje novega blagoslova.)
Vendar pa noben ud bratovšine sv. Jožefa ni zavezan, nositi ta pas. Ravno tako tudi opasani nobenih novih dolžnost ne prevzame. Kar pa je vsacega človeka dolžnost, na to posebej spominja pas sv. Jožefa, namreč:
1.	Naj bodo opasani posebno skerbni v spolno vanj i 6. in 9. zapovedi Božje, v kterih Bog vsakemu človeku zapoveduje ohraniti svojemu stanu primerjeno čistost. Zato naj opasni se skerbno ogibljejo vsake nevarnosti, ki bi to prelepo čednost, sv. čistost, kako oskruniti za-mogla. Naj se z vso pazljivostjo varujejo vsega, kar bi onečastilo pas, ki je znamnje sv. čistosti. Nikoli naj ne berejo, nikoli naj ne gledajo kaj spotikljivega, kar bi jih vabilo v pregerdo, ter angeljski čednosti nasprotno pregreho.
2.	Vsak večer naj opasani prav skerbno izprašajo svojo vest, zlasti še oziroma sv. čistosti. In ako kaj zapazijo, da so se v tem kaj pregrešili, da so premalo skerbni, premalo pazljivi bili, naj Boga preserčno prosijo, da jim po zasluženji Jezusa, Marije in sv. Jožefa prizanese in odpusti; pa naj ponovijo terdni sklep, 'ia hočejo zanaprej bolj skerbni, bolj pazljivi biti; in da se hočejo zares resnobno prizadevati spodobno in čisto živeti.
3.	Da se v prelepi Čistosti vterjujejo, naj opasani s privoljenjem svojega spovednika, posebno v ta namen, pogosto prejemajo ss. zakramente.
4.	Da sebe in druge (zlasti še izročene) k svetemu življenju vnemajo, naj se opasani prizadevajo, da kolikor je le mogoče, posnemajo sv. Jožefa, prečistega ženina preblažene Device Marije. Zato naj
5.	molijo, ako je moč, vsak dan to le lepo molitev: „O častitljivi sv. Jožef, oče in zavetnik devic, zvesti varh, kteremu je Bog nedolžnost samo, Jezusa Kristusa, in Marijo, devic Devico izročil, preserčno te prosim po Jezusu in Mariji, teh tebi jako drazih zastavah; zadobi mi milost, da se obvarujem nečistosti, in da s čistim, deviškim sercem služim Jezusu in Mariji, in da v njuni službi stanoviten ostanem v popolni čistosti. Amen." (300 dni odp. enkrat na dan. Pij IX. 3. sveč. 1863.)
(Konec sledi.)
Vre i in **ifi zrex9e mviitre.
Zahvale
Št. 1. Ljuba mati so nam tako hudo zboleli, da so sami in drugi rekli, da bodo gotovo umerli; začeli smo pa 9dnevnico opravljati, in že tretji dan se jim je zboljšalo in so se v kakih 14 dneh čisto ozdravili. — Vedno češena bodi N. lj. G. presv. Serca!
Z Verha, mesca listopada.	K. Rome.
St. 2. Veliko zboljšanje v moji britkosti se je pokazalo: serčno hvaljena bodi N. lj. G. presv. Šerca! Z zaupanjem še daljne pomoči prosim za popolno spre obernjenje, kakor tudi vse družnike in družnice za molitev.
Prošnje.
V molitev gorele priporočeni: Oseba v velikih duš nih in telesnih stiskah. — Neka oseba v bolehnosti. — Bolan vojak za zdravje. — Neka človeška zver za spreobernjenje. — Nekteri mladenči, posebno zoper preteče nevarnosti v nravnem oziru. — Za dosego treh dobrih namenov je nekdo živo priporočen. — Neki gospod, da bi ga Bog na prošnje N. lj. G. rešil iz hudih zadrčg.
Pijanosti vdan človek za spreobernjenje. — Srečen izid neke prav važne zadeve. — Mlad, hudo bolan človek, nad kterim je človeška moč obupala, pa je prav veliko ležeže na tem, da bi se ohranil, posebno živo priporočen vsim udom, da bi ga dobrotljivi Bog na prošnje N. lj. G. presv. Serca še rešil, ako je njegova sv. volja. Usliš. se ozn.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad 1880.
I.	Glavni rmne«: izročenje slovenske mladine v Jezusovo in Marijino Serce in v priprošnjo sv. Jožefa za varstvo zoper poboje in nečiste znanja.
II.	Posebni nameni:
29.	listopada. Vsi svetniki serafskega reda. Pripor.: Dvajsetletni duhovni naše škofije (59) *). Cerkev na Kranjskem. Spreobernjenje nečistnikov.
30.	Sv. Andrej apost. Priporoč.: L. 1879 umerli duhovni (15). Bolniki. Duše v vicah.
Mesec gruden:
1. grudna. (Zapovedani post za Advent.) Sv. Eligij,
zlatar in potem škof. Priporoč.: Sedemdesetletni duhovni naše škofije (58). Dobra adventna spoved. Velik grešnik.
2.	Sv. Non, škof v Edesi, je pri neki pridigi spre-obernil Pelagijo, ki je bila potlej svetnica. Priporoč.: Sestdesetletni duhovni naše škofije (58). Krivoverci naše dežele. Dar poterpežljivosti.
3.	(Zapovedani post.) Sv. Frančišk Ksav. Pripor.: Petdesetletni duhovni naše škofije (109). Otročiči. Reveži.
4.	Sv. Barbara. Priporoč.: Štirdesetletni duhovni naše škofije (115). Spreobernjenje lažnikov. Umirajoči.
5.	Druga adventna nedelja. Evang.: Janez v ječi (Mat. 11). Sv. Saba, pušavnik v Sveti deželi; počiva v Benedkah. Priporoč.: Tridesetletni duhovni naše škofije (165). Deviški in samski stan. OpuŠenje kletvinje.
Male duhovne vaje.
Glavna praznika v grudnu sta: Brezmadežno spočetje Marije D. (9dnevnica se prične 29. listopada) in rojstvo Jezusovo^ ali Božič.
Zdihljej. Cešeno bodi Bveto in neomadežano spočetje preblažene Marije Device! (Vsaki pot 100 dni odpustka.)
letu.
*) Postavljeno je v teh zadevah, kakor je bilo ob novem
Listek za raznoienisti.
Družbenika knjižica za ude vednega češen j a sv. Jožefa, varha sv. Cerkve, poslovenjena iz Jož. Decker-tove nemške, je ravnokar na Dunaju prišla na svitlo, in menda se bo dobivala tudi v Ljubljani. Oblega 38 strani in vredna je priporočevanja.
V	občnem iborn kmetijske dražbe 24. t m. sta bila
častna uda izvoljena gg.: grof Julij F a 1 k e n h a y n, minister za kmetijstvo, in c. kr. deželni predsednik Andrej Vinkler. Pričujočih je bilo okoli 50 udov.
Y	novem mesta je bil 22. t. m. pokopan gimnazi-jalec Rudolf Ciarici (r. Klariči), prav posten iu priden deček (iz 3. gimn. razr.). Pobrala ga je vročinska bolezen. Bog mu daj večni mir, — mladini pa živ spomin, da tudi mladi Čiovek ni zavarovan pred smertjo, ter naj živč tako, da bo tudi njim enkrat veljalo: „Blagor jim, kteri v Gospodu zaspe!"
Gosp. Krajec v Novem mesta, kar smo slišali is dveh tehtnih virov, je prodajo omenjenih napačnih „Pesni" precej ustavil, ko je bral kritiko ter se prepričal o njih pohujšljivosti. Gosp. Kr., ki se je bil z izdajo prenaglil, je pa z „zistiianjem" prodaje dal lep izgled, da je pošten in ne želi spotike našemu narodu. Zato bi bilo dobro, naj bi mu rojaki naklonovali kake dobre in narodu koristne reči v natis, da bi se poravnala škoda, ktero mu je naredila omenjena zanikarnost. Založniki sploh pa naj bi rokopise vselej dajali kakemu previdnemu možu v presojo in pretres, predno jih na svitlo dajo, m varujejo naj se posebej mesenih in zaljubljenih berkljarij, pri kakoršnih so se nespremišljeni pisači še vselej opekli, kajti naš narod še ni tako spačen, da bi pohujšanje podpiral in pohujšljivcem dajal potuho. In pisatelji naj ne kužijo mladine 8 takimi rečmi, ki podžigajo nesrečne strasti, iz kakoršnih izvira ostudno po-nočevanje, nečiste zaveze, poboji itd. Večni Sodnik je nad nami, ki je zažugal večni gorje pohujšljivcem.
He kolni in se preklinjaj! — Zagrebški župan g. Mrazovic izdal je sledeči oglas proti kletvini: „Nekaj lčt že je, da ljudje v mestu Zagrebu se radi poslužujejo gerdih kletev. Tem ljudčm prišlo je že v navado, da aa vsako malenkost in naj bode to o kakoršni priložnosti
koli skrunijo Boga, svetnike, aDgelje, vero itd. Da take gerde kletve provzrokujejo pohujšanje ter da onim, ki jih izgovarjajo, ne služijo v čast, mi ni treba dokazovati. Želeti je, da se ta gerda navada v Zagrebu iztrebi; zato se naznanja občinstvu zagrebškemu, da so bogo-skrunske kletve v obče strogo prepovedane. Kdor se pa še nadalje poslužuje gerdih kletvin, bode kaznovan po cesarski naredbi od 20. aprila 1854 z zatvorom od 6 ur do 14 dni.'4 — Ali bi ne bil enak oglas tudi za Ljubljano živo potreben? Odrašeni ljudje se večkrat pritožujejo, da še smerkavi pobalini, ne le, da imajo smodko med dostikrat že gnjilimi zobmi, ampak tudi nesramno kolnejo, se pridušajo in celo bogokletja bruhajo! Od koga se pa smerkavci tega naučijo? Ali ne od odrašenih — „šnopsarjev*', nekterih robavsastih voz-njačev, pa tudi velikokrat od tacih, od kterih bi se človek vse kaj lepšega nadjal slišati, kakor pa rokonav-žarsko preklinjevanje. Tudi celo naj gerši hervaške kletvin je so že k nam zanesli in se včasi slišijo! Marsikdo še ne ve, kaj žvekne, ko strašne bogokletja brusi. Ne izrekajte tujih, tudi ne laških, madjarskih besed, ki velikrat sami ne veste, kako so gerde in strašne!
Mariborski milgsp. knez in škof so v pastirskem listu poslovenjeno razposlali encikliko sv. Očeta Leona XIII o ss. Cirilu in Metodu, s primernim vvodom, na koncu pa priporočajo bratovšino ss. Cirila in Metoda. — Ljubljansko vis. čast. knezo škofijstvo, kakor se zanesljivo sliši, ravno to preimenitno pisanje pripravlja v slovenskem in nemškem jeziku za razglašenje; latinski izvirnik je že prinesel škofijski list.
Zagrebško mestno glavarstvo je v dogovoru s ško-fijstvom privolilo, da v teh hudih stiskah pri popravljanji s potresom poškodovanih poslopij delavci smejo delati tudi ob nedeljah in praznikih, dokler se to privoljenje ne prekliče.
¥ Zfirich-n na Švicarskem se je odpovedal prote-stanškim zmotam ter se sprr.vil s katoliško Cerkvijo dr. Lutterkorth. Ta mož je znan po svojih spisih za mladino, ki jih je dajal na svitlo z naslovom: „Amicus juventutis academicae" v podobi malih obravnav in jih je zastonj delil ter mladenče odvračeval od dvobojev in druzih napak. Lutterkorth je silo bogat in ima razne papirnice blizo Tilsitt a. To je med drugim priča, da njegovo spreobernjenje je resnično, ne iz kake samo-pridnosti. Kdor iše resnice, jo najde.
Gostoljubnost do pregnanih menihov. Kakor se vsakemu poštenemu sercu studi framasonska nesramnost, ki na Francoskem menihe preganja, tako je pa po drugi strani gicljivo, kako verli katoličani preganjane gostoljubno sprejemajo. Tako n. pr. je neki pl. g. J. Bracq pregnanim ponudil svoj grad „Santeny". Enako je pl. gosp. Goussencourt ponudil svoj grad v Normandiji s cerkvijo vred, v kterem je prostora za „20 mučencev", kakor on sam piše v „Figaro '.
Poslednje novice. Deržavni zbor se prične 30. t. m., to je, prihodnji torek. Pravijo, da bodo to pot „šnopsu" hudo pokoro naložili, davek namreč na točenje žganja. Konservativci se bodo že nekoliko ložej gibali, ker imeli bodo 6 poslancev svoje stranke več kot poprej. Veliko utegne pripomoči tudi to, da vstavoverski shod, ali tako imenovani „parteitag" na Dunaju se je bil kaj slabo obnesel, vse bolj moško pa se je skazal shod konservativcev v Lincu 22. t. m., kterega se je vdeležilo do 10.000 mož.
Koroški deželni predsednik je postal gosp. Fr. pl. Schmidt-Zabierow, dosedanji ministerski svetnik, ker je dosedanji predsednik Lodron-Laterano šel v pokoj.
Verli Tirolci v dopisu do zbranih konservativcev v Lincu povdarjajo potrebo avstrijskega patriotizma, ravnopravnost vsih narodov, ker ob hudih časih so vsi enako terpeli, in pa skerb za preobloženega kmeta.
V	Zagrebu so še vedno potresi.
V	pruskem zboru imajo zdaj opraviti z judi, kte-rim pa ne sadijo rožic.
V	Rimu, v avstrijskem hospicu „ali' Anima", je kardinal Jakobini v govoru do ondotnih duhovnov izrekel upanje, da se bodo na Pruskem Cerkvi sovražne postave odpravile, češ, da djansko že zdaj niso v rabi? Da bi se le res zgodilo.
Iz turškega Armenskega naznanjajo, da se med razkolniki še nikoli ni kazalo toliko nagnjenje v katoliško Cerkev se povračati, kakor se kaže zdaj.
Med Rusijo in Kino se zopet huje temne oblaki.
Več katoliških duhovnov, pregnanih v Sibiriji, je dobilo privoljenje domu se poverniti. Dobro znamnje.
Za sv. Detinstvo. V god sv. Frančiška Ks., 3. grud., so za bratovšino popolnoma odpustki pod navad, pogoji.
MMobrolni darovi.
Za Studentovsko kuhinjo: Č. g. Ant. Kerčon 1 gl. — Č. g. Ant. Kukelj 2 gl.
Za pogorelce v Danjah v Soriški fari: Gosp. Tom. Pirnat 1 gl. — Č. g. Ant. Kukelj 2 gl.
Za Zagreb: Č. g.vJ. Rozman 3 gl. — C. g. Ant. Kerčon 2 gi. — Č. g. Šim. Robič 1 gl.
Za Bosno: Po čast. g. J. Rozmanu 50 kr.
Za sv. Očeta: Ž —ska ljudska šola ca Gorenjskem daruje sv. Očetu Leonu po večletni navadi tudi letos o pričetku novega šolskega leta 2 gold. s prošnjo, da bi Njih Svetost prosili mladini in učenikom za darove sv. Duha in za sv. blagoslov Božji pri vseh delih in opravilih.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: JVe& bravk „Zg. Danice" 7 gl. — Neimen. 10 sld. — C. g. Tom. Kajdiž iz Vodic 15 gld. za tabern. — Iz Loke: Tretji red 5 gl. 33 sld.; fara Vojsko 8 gl. — oboje za tabern. — H. M. 1 tol. za 2 gl. — M. 1 gl. — C. g. Greg. Presečnik 1 gl. 50 kr., — in č. g. Jož. Borštnar 3 gold. — oba za tab. — Neimenovana oseba po č. g. Frid. Križnarju 1 gl. — Neimenovana 1 gl. za tab. — Č. g. F. Kepec 1 gl. za tab.
Za afrikanski misijon: Iz Lesec po č. gosp. župniku 3 gl. — Č. g. Tom. Kajdiž iz Vodic 4 gld. — lz spodnje Idrije po č. g. župniku 3 gld. 30 kr. — C. g. Jak. Marolt 6 gl. — Č. g. Val. Klobus 1 gl. 60 kr.
Za amerikanski misijon: 0. g. Jak. Marolt 1 gl.
Za bratovšino N. lj. Gospe presv. Serca: Z Voj-skega 40 kr.
Za bratovšino sv. Bonifacija: Iz Lesec po č. g. župniku 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Dve osebi skupaj 1 gld. — Po č. g. Jan. Bizjanu iz Loke 13 gl. 9 kr. — H. M. 1 tol. za 2 gold. — Z Brezovice 70 kr. — Železniški otroci 30 kr.
Za dobre namene: G. J. E. 2 gl. Pogovori z gg. dopisovalci.
Č. P. II. in k. V. v N. m.: Serčna hvala za naznanilo, ktero nas je močno potolažilo. — 6. M. Z. na Prežg.: Poslano po naročilu; ostalo je 40 kr.; ako Vam je prav, pridejo v kaso za „studentovsko kuhinjo'*.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef ftlaznifcovi nasledniki V Ljubljani.