SLOVENS Izhaja vsako sredo. 6 e n e i Letno Din 32.—, Eoiletno Din 16—, četrt' sinij Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. — Pošino-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratomi cela •tran Din 2000.—, pol stra-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, % strani Din 250«, '/m str. Din 123-, Mali ogla. •i vsaka beseda Din 1.20. Kmetijsko družba za Slovenijo. Bab dravske banovine inž. Dušan Sernec je razpustil 12. novembra »Kmetijsko družbo za Slovenijo«, in Sicer na osnovi čl. 4 zakona o zaščiti ¡javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. Kot razloge razpusta navaja g. ban, da je Kmetijska družba postala torišče dveh nasprotujočih si političnih struj. Že leta 1923 je bila takratna Pokrajinska uprava za Slovenijo primorana razpustiti glavni odbor ter postaviti za gerenta vladnega komisarja. Kmetijska družba bi imela po členu 2 (točka 9) svojih pravil posredovati za svoje ude nakup in prodajo gospodarskih potrebščin, in sicer brez 'dobička. Kmetijska družba pa je krenila na kupčijsko polje. Kakor je dognala revizija društvenih knjig, so dobivali tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščine. Osobito je gospodarska zadruga »Ekonom«, pri kateri so poglavitno udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, dobivala blago, in to ceneje kakor podružnice. Tudi nekaterim trgovcem je Kmetijska družba dobavljala blago po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam. Ko je manjšina v družhi prijavila sprejem okrog 2500 novih članov, je glavni odbor sprejem odklonil, in sicer ne iz stvarnih razlogov, mar-.več pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji (nekdanji Samostojni kmetijski stranki) v družbi za vsako ceno nadaljnje vodstvo. Na občnem zboru 5. septembra je prišlo do burnih prizorov, nepopolni dnevni red se je izvršil pomanjkljivo, os-porava se tudi veljavnost izvršenih volitev. Kmetijska družba je torej po- stala iz čisto gospodarskega društva politično društvo. Kot tako pa nima več pravice do obstoja. Ta dekret g. bana je bil predsedniku Kmetijske družbe g. Francu Terčeku dostavljen v četrtek, 14. novambra. Še isti dan je prevzel od bana imenovani upravitelj Oton Detela, vladni svetnik v pokoju in veleposestnik, upravo družbinega premoženja in vodstvo poslov. Medtem so bila od banske uprave potrjena pravila nove Kmetijske družbe in v soboto, dne 16. novembra se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Kmetijske družbe. Na njem je bil izvoljen za predsednika Oton Detela; za podpredsednika Josip Lenarčič, veleposestnik na Verdu in Hauptman Peter, župnik v Dobrovi pri Ljubljani; kot odborniki Bruljc Franc, veleposetnik in župan Šmihelj-Stopiče, Jan Jakob, posestnik v Podhomu, Kersnik Anton, graščak na Brdu, Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju, Piber Janez, župnik v Šenčurju, Robič Srečko, posestnik v Limbušu, Rus Ivan, posestnik v Grosupljem, Steblovnik Martin, posestnik Rečica ob Paki, Štrcin Jane«, posestnik, Kapljavas, šušterčič Josip, posestnik v Seničici, Vesenjak Franc, posestnik v Moškanjcih, inž. Zidanšek Josip, kmetijski referent v Mariboru; kot računski pregledniki Jenko Josip, posestnik, Vodice, Rajh Jakob, posetnik, Ljutomer, Zabret Ivan, posestnik, Bobovc pri Kranju. Novi glavni odbor bo izvedel organizacijo družbe po podružnicah. Ko bo vse to delo izvršeno, se bo vršil redni občni zbor, ki bo izvolil stalni odbor. Pelo in osptii! oni. samouprave v Maribora. V petek, dne 15. novembra so prenehale vsled nove upravne ureditve države oblastne samouprave. Spričo tega dogodka je umestno in primerno, da s splošnimi potezami občrtamo delovanje mariborske oblastne samouprave in njene uspehe za ljudstvo. Zasnova in potek delovanja. Volitve v oblastne skupščine so bile 23. januarja 1927. Mesec kasneje, 23. februarja je bila otvoritev oblastne skupščine. Oblastni odbor, ki je bil izvoljen na Drve» aasedaniu. se ie mo- ral izpočetka boriti z velikimi težavami. Delovati je moral v treh sobah, ki mu jih je dalo deloma na razpolago veliko županstvo. Njegovo delovanje je dobilo večji razmah, ko je po nakupu nekdanje Scherbaumove vile prenesel 16. avgusta 1927 tjekaj svoje urade. Oblast je morala gledati, da se finančno kolikor toliko osamosvoji. Od države ni bilo pričakovati več kakor samo kritje izdatkov za ustanove in posle, katere je oblast prevzela od države, in to samo v izmeri, kolikor je država za te oosle sama trofiila. Po zavrnitvi prvega proračuna od strani finančnega ministrstva, ki se j« zgodila radi tega, ker za ugotovljene potrebščine ni bilo predvideno kritje, je oblastna skupščina 21. julija 1929 sklenila drug proračun, ki mu je bila podlaga 10 milijonsko investicijsko posojilo. Vendar tudi s tem proračunom ni bila ustvarjena pravilna finančna razvojna možnost, ker je bilo treba skrbeti za redno kritje neobhodnih potrebščin. Tako je oblastna skup» ščina 22. decembra 1927 sklenila tretji proračun, ki je predvideval okoli 14 milijonov dohodkov. V naslednjih dveh letih se je razvoj proračuna oblastne skupščine, kar se tiče njegovih dohodkov in izdatkov, vršil postopno, In sicer v popolnem skladu z velikimi nalogami, ki jih je oblastna samouprav* imela vršiti ter jih je tudi izvršila. Cestna dela. Spodnja Štajerska je v nekdanji av«i stro-ogrski monarhiji bila v javnopravnem prometnem oziru zapostavljena za nemškimi deli dežele. Vsle4 tega je nastala velika potreba za grad^ njo novih cest ter za popravo in deln$ preložitev starih cest. Oblastni odboi je zastavil svoje delo predvsem pri onilii zgradbah, ki jih je državna uprav« vsled pomanjkanja kreditov ustavila« Razne elementarne nezgode so bile pov« zročile velike škode na cestah. Oblast^ na samouprava je bila pred težko naJ logo vsesplošne sanacije, za kojo pa so razpoložljiva sredstva bila jakrosili za neko zdravilo. Ker zadeva ni bi-a nujna, je pustil misijonar čakati neznance v kuhinji pri čaju. Po obedu je obiskal duhovnik na kratko Najsvetejše, na po-vratku ga je eden od onih treh mož ustrelil v trebuh. Zgrudil se je težko ranjen na tla. Ker pa tolovaji niso dobili v njegovem stanovanju dovolj denarja, so ga usmrtili s strelom v glavo in v srce. — P. Leonar-da so zgrabili zjutraj pred sv. mašo in ga odgnali s 17 možmi v hriboviti kraj. Pred tamkaj poslujočim vojaškim sodiščem sta nastopila kot tožitelja misijonarja 26 letni vodja oddelka komunistov in 20 telni šef politične pisarne, ki je pravkar končal svoje Študije v Pekingu, da se ne drži postav. Na vprašanje, proti katerim zakonom se je pregrešil, sta odgovorila ovaduha, da izvršuje nauke vere in njegova cerkev nasprotuje kitajski ljudski stranki. Vsa duhovnikova pojasnila in zavrnitev ovadbe so bila zaman. Eden od pat.ovih soujetni-kov se je usmrtil sam, 2 sta prešla h komunistom, 5 so jih pridržali, ker so upali na bogato odkupnino. Vse druge so pa od-tirali z misijonarjem vred v hribe. Ujetniki so morali sami čitati seznam na smrt obsojenih. Ko je kateri izgovoril svoje ime, so ga odvedli na stran in ga smrtno zabodli z bodalom. Najnovejši način samomora. Najnovejšega načina samomora se je poslu-žila te dni Amerikanka. Najela si je aeroplan in velela pilotu, naj jo popelje v zračne višine. Letalo se je pov-spelo 1000 m visoko, a pilot je prejel povelje, dvigniti se še višje. V višini 1500 metrov je neznanka odprla vrata na letalu in skočila na zemljo. Njenega trupla sploh niso mogli najti. Orjaška francoska podmornica. Te dni so spustili v morje najnovejšo francosko podmornico, ki je dolga 120 metrov in tehta 4 tisoč ton. Trup ladje je zgrajen tako trdno, da se lahko brez nevarnosti pogrezne 140 metrov globoko. Oborožena je podmornica s 7 topovi. Štiri torpedi se lahko izstrelijo naenkrat. Na podmornici je letalo in 150 mož posadke. Grozen zločin v cerkvi. V župni cerkvi v Chiaiano pri Neaplju v Italiji se je zgodil krvav zločin, kateremu je težko najti primero. Ko je bila cerkev med službo božjo polna vernikov, se je približal mlad fant starejšemu možu pri oltarju, potegnil izpod suknje sekiro In mu odsekal glavo. Po aretaciji je zločinec izjavil, da se je na ta način maščeval nad zapeljivcem njegove sestre. Sto doslej neznanih otokov odkritih v Severnem morju krog severnega tečaja. Ruski letalec Čuhnovski, ki je igral važno ulogo pri reševanju brodo-lomcev italjanske zračne ladje »Italija«, je napravil zadnji čas v aeroplanu več raziskovalnih voženj po Severnem morju. Na teh poletih je odkril 100 doslej neznanih otokov, od katerih so nekateri prenapolnjeni s čredami severnih jelenov. Primarij dr. Černič Mirko, specialist za kirurgijo se je preselil in ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ul. 49 (tik gimnazije) tel. št. 2358 od 8.—9. ure In od pol 14,—15. ure. 1426 Primarij Dr. Jes. Benčan, specialist za ženske bolezni ln porodništvo, ordinira od 17. novembra v poslopju firme Scherbaum, Trg Svobode 6, Maribor_1439 Noseče matere morajo skušati vsako zaga-tenje odpraviti z uporabo naravne »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »FRANZ JOSEFGVO« voio, ker se lahko po užije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1116 Najdbe iz kamene dobo pri Dunaju. Kake pol ure od Dunaja leži prijazno mesto Môdling. Nad mestom gospodari glede višine grad, kjer so zadeli pred leti na izkopine iz leta 700 pred Kristusom. Takoj pri Môdlingu se dviga grič, kateremu pravijo »Hirschko-gel«. Na hribu so izkopali pred dnevi razna orodja iz kamna ter kosti. Najdbe, ki so lepo izdelane, so iz mlajše kamene dobe krog 3000 let pred Kristusom. Omenjene izkopine so jasen dokaz, da je bilo prebivalstvo krog Dunaja v mlajši kameni dobi v ozki zvezi s prebivalci po Nemčiji ter Italiji, kjer so zadeli na iste predmete kakor nâ Hirschkoglu. Najvišja gora v sovjetski Rusiji. Nemško-ruska ekspedicija se je vrnila pravkar iz raziskovalnih potovanj po pokrajinah Srednje Azije. EkspedlR cija se je pečala z natančnim merje-j njem raznega gorovja, ki še doslej nf bilo znanstveno raziskano. Za najviS-^ jo goro sovjetske Rusije je veljal do pred kratkem »Pik Kaufmann« v AliJ pogorju v Srednji Aziji z višino 712T metrov. Goro so prekrstili po očetu boljševizma v »Pik Lenin«. Omenjeni ekspedicija je odkrila v Alai gorovju drugo najvišjo točko novodobne Rusja je »Pik Garmo« a 7495 m. Najbolj preprosti ljudje na svetu. Nemški raziskovalec ter učenjak prog fesor Rihard Wagner je končal raziskal valna potovanja po zapadni Boliviji (država v osrednji Južni Ameriki). \§ tamošnjih pragozdih je naletel na inS dijansko pleme, ki nosi ime Curuguifi Ti Indijanci so najbolj priprosti člOf veški rod na celem svetu. Današnja strelna orožja so jim popolnoma neka! tujega; pač pa kažejo veliko spretnost v rabi loka, pušice ter raznih vrst su« lic. Posod za shranjevanje ne poznajo, Vodo nosijo v velikih listih. Na najbolj nizko kulturno stopnjo jih tišči dejstvo, da se ne razumejo med seboj 9 pomočjo posebnega govora, ampak 9 pomočjo raznih znamenj ter prav divjaških — kratkih krikov. Živalski paradiž. Danski strokovnjak glede živalstva Alwing Petersen je priobčil popise svojih najdb ter raziskovalnih potovanj po vzhodni Grônlandiji (najbolj severni, ogromni otok nad Severno Ameriko). Doslej je bil prepričan kulturni svet, da so na neizmerni Grônlandiji za ladje ter človeško nogo radi mraza ter ledu (Jostopne le posamezne točke v zalivih in še to ob gotovem — toplejšem času. Petersen se je podal s svojimi Eskimi prav v notranjost Grônlan-dije in ugotovil sledeče: Kakor hitro skopni zimski sneg, se oblečejo nepregledne ravnine v najbolj pisane preproge iz vseh mogočih cvetlic. Ozelenijo celi gozdovi, ki so poraščeni s pritlikavimi vrbami. Po planjavah ter nizkih šumah se podijo črede takozvanilf mošus volov, snežnih zajcev, severnih volkov itd. Morski zalivi ogromni Grenlandije kar mrgolijo severnih medvedov, morskih psov in so to predvsem samice z mladiči. Raziskovalec ni mogel niti prešteti vseh raznih vrst ptičev, ki živijo tamkaj in ki so bili doslej popolnoma neznani. Odkril je zaloge premoga, ki je nakopk^n v na zunaj vidnih gorah. Stvarstvo ter bogastvo Gronlandije je uživalo do prihoda tega Danca bogzna koliko tisoč In tisočletni — popolni mir. Po predloženih opisih ter uspehih Petersena se je odločila Danska, da bo odkrita nova ozemlja naselila in začela izrabljati živalska, zemeljska ter podzemeljska bogastva. Najdbe ca otoka med Južno Ameriko in južnim tečajem. Raziskovalec severnih pokrajin — zdravnik dr. Ludvik Kohl se je udeležil že par ekspedicij na severni ter južni tečaj. Pred kratkem se je vrnil s potovanja po otoku Južna Georgija — (med Južno Ameriko in južnim tečajem). Omenjeni otok je tvoril nekoč most med južnoameriškimi kraji ter jpied, neizmernim ozemljem južn. tečaja. Georgija je pluž.ila že veliko let za oporišče norveškim kitolovcem. Sicer je pa veliki otok radi ledenikov ter viharjev neobljuden. Kohl je naletel na prazgodovinske ostanke živali, ki živijo danes po naših krajih. Njegove najdbe «o dokaz, da je krilatilo pred stotisočlet-11 čj) dpies oledenelem južnem tečaju Isto podnebje, kakor se ga veselimo sedaj po Evropi. Povojna leta so posvetila a svojimi razkritji v tolikokrat žalostno usodo raznih odstavljenih vladarskih hiš. či-tamo romane o na moči propadlih mo-gočnjakih, film nam razkriva v dnevnih predstavah mlakuže bivših cesarjev, kraljev ter njihovega propadajočega potomstva. V naslednjem hočemo osvežiti pozabljeno usodo vladarjev, ki niso bili trinogi in vendar so končali nesrečno: Polovica stoletja je minula, odkar Je pisal ter govoril celi kulturni svet o smrti mehikanskega cesarja Makskoi» ljana, ki je bil brat umrlega avstro-©grskega vladarja Franca Jožefa. Še le sedaj po vojni se je posrečilo Janezu Scherru, da je obelodanil žalo-igro nesrečnega Maksimiljana. Mehikanski cesar Maksimiljan je Je postal žrtev izdajstva lastnega ober-■ta Miquela Lopez. Cesar mu je med vsemi oficirji najbolj zaupal, Lopez je bil njegov miljenec ter poveljnik celega polka. Proti Maksimiljanu so se uprli in nastopili z znatno oboroženo silo mehikanski republikanci pod poveljstvom generala Escobedo. Od republikanske armade ogroženi ¡cesar se je potegnil za obzidje mesta a so morali biti krivi roparji, ki so ubogega iejmarja nekje napadli. To vam rečem, če i)odo enkrat vse kletve nad Maro-komaro uslišane, potem vem, da ga bo trgalo tristo ?dh! = Da je letošnja kapljica ne samo JJg!-etna in sladka, ampak tudi od sile mqčna, Jako da še stare, utrjene korenike podira, si te lahko prepričal, Če si šel popoldne s sejma in si dohiteval na vseh štirih ali petih cešti razne inženerje, ki so merili cesto podol.ž In počez in so včasih še z rokami otipavali, če Je blato na cesti res pravo umazano blato ali pa morda kakšna nedolžna lahna rosica i ■, Vojnik. Da se vam ne bo treba dolgočasiti V dolgih zimskih večerih, je naša ljudska Knjižnica nabavila število novih knjig. Knjiž hlca posluje v kaplaniji in je odprta vsako bedeljo od pol 10. do 10. ure dopoldne ter po .Večernicah. Prijatelji dobre knjige, poslužujte se le naše knjižnice! Frankolovo. V nedeljo dne 24. novembra vsi pa Frankolovo, kjer se bo obhajala prav redka slovesnost — namreč posvetitev novega križevega pota. Lani od znotraj in zunaj pre- {tovljena župnijska cerkev je dobila letos nov, ep kinč — sv. križev pot. Bil je pa tudi že Savno in davno potreben, le preškoda, da ga ftiso naročili in oskrbeli, ko je bilo še vse bolj po ceni, in ko bi bil menda cel križev pot po lovico cenejše kakor sedaj ena edina postaja. Novi križev pot je z okvirji skoraj dva metra visok in en meter širok — primeren za 86 metrov dolgo ceskev. Slike so dostojne, žive in na platno tiskane. Okvirji so iz suhega hrastovega lesa, umetniško lepo in trpežno iz delani. Naredil jih je v našo največjo zado-Voljnost mizarski mojster Franc Novak iz Vojnika, katerega za podobna mizarska dela toplo priporočamo. Posvetitev bo izvršil vlč. gosp. P. gvardijan O. Cap iz Celja. Pridite k tej redki in lepi svečanosti na Frankolovo! Slivnica pri Celju. Vinska trgatev, ki jo je priredilo prostovoljno gasilno društvo koncem minulega meseca, se je obnesla prav dobro. Počastili so nas gostje iz Št. Jurja, iz Celja in Šmarja. Posebna hvala gre celjski in šentjurski godbi, gospodom, ki so prostovoljno prevzeli vlogo sodnikov, nadalje vsem, pi so prispevali z darovi kakor tudi onim gospodom in gospem, oziroma gospodičnam, ki so bile v pomoč pri strežbi gostom. Obilni obisk nam je dokazal, da ima občinstvo zanimanje za slične prireditve, ki gmotno koristijo mlademu društvu. Upamo, da se prihodnjič veseli zopet snidemo, ko nameravamo prirediti Se kaj boljšega v večjem obsegu. K temu pripomnimo Se, da dobivamo na pobudo tovariša g. Grasellija izdatna darila od raznih tvrdk bodisi v gotovini bodisi v blagu, ne samo iz Jugoslavije, temveč tudi Iz Čehoslovaške In Avstrije, celo Iz Francije In Anglije. Vsem darovalcem prisrčna hvala I Domačini Slivniča-ni! Letos imamo dobro letino; nikar ne zaostajajte s podporo nasproti tujcem! Saj si vsi žalimo, da bi dobili čimprej motorno briz-galnico. Šmarje pri Jelšah. Vsled preobilnega dežja, ki nas skoraj neprestano Škropi že od končane trgatve, je pri nas blata in mlak toliko, da smo Že začeli misliti na čolniče za prevažanje ljudi in blaga. Najbolj nas skrbi, kaj bo s steljo za živino, ker je dosedaj pač ni bilo mogoče dobiti. Korenje, repa In zelje,, da, ponekod še celo ajda na njivah čaka na boljše vreme. Ker je Bog letos posebej blagoslovil naše sadonosnike, amo se s spravljanjem poznih jesenskih pridelkov precej zamudil. Na tukaj šnjem kolodvoru še vsak dan nakladajo sadje, kar je zgovorna priča naše lepo razvite sad-jereje. Le skrbimo tudi za njen nadaljni razvoj s tem, da pridno gnojimo in trebimo ter žlahtne sorte zasajamo in škodljivi mrčes pravočasno odstranimo. = Tudi naše kleti kažejo — po žalostnih treh letih — najboljši pridelek vinskih goric. Tu in tam še zdaj vre in se ponaša, da Je dober in močen tako, da se gre metat z vsakim korenjakom. Kupci od blizu in daleč, le pridite se prepričat! Podobno pa vi domačini, preslcrbite se predvsem le Z domačo kapljico, kakor vas je »Slovenski Gospodar« že dvakrat opominjal in boste pomagali s tem sebi in nam! Sladkagora. Pretečem petek smo spremili k zadnjemu počitku vzorno gospodinjo in mater in gostilničarko Svetelšek. To je bila ena izmed tistih žen, o katerih pravi sociolog: Dajte mi pridnih mater in jaz bom svet preobrazil. Nenavadna velika udeležba pri njenem pogrebu je pričala,, da so ljudje njene zasluge pripoznali. Ko je gospod župnik njej v slovo in ljudem v spodbudo našteval njene vrline, se je čulo glasno ihtenje. Splošni glas je bil: »Bila je dobra žena!« Ce je glas ljudstva glas Boga, pa lahko trdimo, da v miru počival Sladkagora. Mi še vedno nestrpno čakamo, kedaj nam bodo postavili postajališče med Ponikvo in Poljčanami. Upanje nas navdaja zdaj, ko se je ustanovila banovina. Nan i6 km dolga proga je brez postajališča. Za ceste se je posebno vsled zasluge g. Turka po naših krajih veliko storilo. Zdaj še le čakamo na novo postajališče. Kostrivnica. (Zgodovinske zanimivosti iz Kostrivnice.) Cerkev sv. Lenarta, zidana 1160, ki stoji v zakotju v Dreveniku, je več stoletij bila župnijska cerkev. Leta 1767 je bila pozidana sedanja župnijska cerkev M. Poljske z dovoljenjem goriškega nadškofa Atemsa. Zanimivo je, da so bili takrat v Kostrivnici trije duhovniki (dandanes je samo eden) in sicer trije bratje. Graditelj cerkve Franc Gernič, župnik, njegov brat Anton Gernič, kaplan, po smrti brata, župnik; deloval je v Kostrivnici 50 let in duhovni pomočnik Lenart Gernič. Zanimivo je tudi, da je kostrivniški rojak Franc Fridrih, bil pet let kaplan v Kostrivnici ter dosegel najvišjo čast od Kostrivniča-nov, postal je namreč naposled stolni prošt, umrlemu Slomšeku je on zatisnil oči. Veliki škof Slomšek je posvetil dve cerkvi v Kostrivnici. Zuimiisko leta 1859 in podružnico 5 dni pred svojo blaženo smrtjo, ter je v Kostri^ niči Slomšek izvršil zadnje škofovsko opravi-T lo. Mnogo zgodovinskih zanimivosti je izumrl, lo z našimi predniki vred vsled nepismenosti/ Zategadelj čuvajmo pred pozabnostjo ostanki zgodovinskih znamenitosti. Sv. Križ pri RogaSkl Slatini. Smrtna kos«. Dne 18. novembra 1929 nam je iz štirih stoli pov donel glas zvona po celi župniji, da je nal nadoma v gospodu zaspala Liza Žgajner, po domače štlnklerva Liza iz Cercrvca. Razlil s| Ji Je žolč in Ja bila tekom par dni zdrava mrtva. Bila je samska, posestnlca, stara 53 let. Rajna je bila v svo'jem življenju vedno plemenitega In veselega značaja, vedno a' smehljajočim obrazom. Siromakom je njena' roka bila vedno mila. Bila je vedno zvesta članica Marijine družbe. Kako Je bila pri? ljuhljena mea svojimi farani je pokazal njen pogreb. Na njeni zadnji poti dne 15. novem? bra jo je spremljalo veliko prijateljev in znani cev. Zlasti so bile na njenem sprevodu z ep stopane vse katoliške svetokrižke organizacij je. Njene sestre Marijine družbenice so ji ni njenem domu pred sprevodom zapele par ž&-lostink. Ravno tako so se poslovile od blage pokojnice pri odprtem grobu s v srce segaA jočo žalostinko njene sotovarišlce. Draga Ll< za, snivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami*! Njenim domačim pa naše iskreno sožalje! Svetina pri Celju. V nedeljo, dne 24. novembra se tukaj obhaja Cecilijlna"nedelja; pozri^ sv. opravilo je ob 10. uri. Sv. Rupert nad Laškim. Na Martinovo, dna 1. novembra je tukaj umri Martin Žnid&r, poj? sestnik v Sv. Rupertu št. 106. Rajni je dolgi leta delaj v cementni tovarni v Trbovljah, i pridnostjo in varčnostjo si je pripravil lastni hišo in posestvo. Navzlic velikemu trpljenji v vsem svojem življenju je dočakal starost 81 let. Po dolgotrajni mučni bolezni je zatisnil svoj oči k večnemu počitku ravno na svoj dovni dan, na dan sv. Martina. Njegovi otrdi, ci, vnuki in vsi domači so tako žalovali za dobrim očetom, da so vsi pogrebci globoko ga^ njeni morali priznati: Glejte, kako so ga lju-i bili! Zastopnost in ljubezen med mladimi in starimi v isti hiši — dandah.es vedno bolj redka prikazen tudi med kmetskim ljudstvom' — je bila pri Znidarjevih ljuba domačinko. Dobri starček in srečni oče, počivaj v mirili — Dne 15. novembra, na Leopoldovo, smo do< bili prvi sneg, takoj drugi dan še drugega. Pre> cej nas je iznenadil, ker še nimamo stelje, listje še ni odpadlo. Pri drvah pa smo se pw žurili, ker nas je lanska zima precej prestra> šila in tudi letošnji vremenski preroki nam' prihodnjo belo zimo slikajo v želo črnih bai11 pa vstavili le malenkostne zneske v ta na-inen. Da pa štednja ravno pri podporah gasilnim društvom ni na mestu, si dovoljujem fta kratko pojasniti. Po zakonu je dolžnost, vzdrževati gasilsko itražo, ker so pa v Sloveniji po vseh večjih Občinah organizirana prostovoljna gasilna društva, katera so si nadela človekoljubno nalogo, pomagati bližnjemu v nesreči, posebno $>ri požarih, so s tem občine razrešene indi-rektno te dolžnosti in odgovornosti. Nastane S a vprašanje, odkod naj dobivajo gasilna dru- tva za to potrebna sredstva? Če hoče gasilno 'društvo vestno vršiti svojo dolžnost, neobhodno rabi zato orodje, rabi brizgalno in cevi ter druge gasilske priprave, kar pa seveda stane ;ogromno denarja. Ker pa gasilna društva nimajo drugih virov dohodkov, kakor prostovoljne prispevke, ki pa so zelo pičli; srečam mnogokrat gasilca z nabiralno polo v roki, ko roma od hiše do hiše in v pravem pomenu besede berači pri prebivalstvu, kar pa seveda ni prijetno delo, posebno še, ko najde kak gasilec-berač premnogokrat vrata zaprta celo tam, kjer se nadeja na najboljši uspeh. Vendar so prostovoljna gasilna društva prisiljena, nastopiti pot beračenja, če hočejo svoje Orodje vsaj v zasilni pripravljenosti vzdrževati. Kako mučno je to za gasilca, ki žrtvuje pri ivojem prostovoljno si naloženem poklicu evoje zdravje, da celo življenj«, ki je pripravljen po dnevu in ponoči, v vročini in mrazu, ob gromu in tresku, pomagati bližnjemu v nesreči. Pri vsej svoji požrtvovalnosti pa mora, če hoče to nalogo izvrševati, beračiti med prebivalstvom. Dnevno čitamo v časopisih in plakati nam z velikimi črkami naznanjajo, da priredi prostovoljno gasilno društvo v N. veliko veselico s plesom, vinsko trgatev itd., katere čisti prebitek je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Resnično, vendar žalostno je dejstvo, da so gasilna društva, ker drugih dohodkov nimajo, z drugimi besedami: »Podpore ne dobijo od tam, od koder jim pripada.« prisiljena, vsaj na deželi nastopiti to pot. Ob takih prilikah se čestokrat s prstom kaže za nami gasilci in se nam očita, da že spet imamo veselico in zabavo. Kako mučno je to za nas, če slišimo take in enake očitke ter opazke. Gasilci se dobro zavedajo, da prirejanje veselic nam ni niti najmanj v čast, ker vemo, da se s tem razširja, pijančevanje in z njim v zvezi druge slabe posledice, pa prisiljeni smo tudi k temu, če hočemo naše orodje obdržati v dobrem in uporabnem stanju. Svesti smo si, da bomo iz čistega dobička, če je tudi malenkosten, zamogli poravnati spet kak star še neporavnan račun. Zadnja leta so pričela tudi podeželska gasilna društva nabavljati si modernejša sredstva, da zamorejo uspešneje nastopati proti neprizanesljivemu, vseuničujočemu elementu, kakor motorne in parne brizgalne, po nekod tudi rešilne avtomobile, katerih vzdrževanje pa zahteva naravnost ogromne svote. A odkod naj iste gasilna društva dobijo? To je vprašanje, s katerim si člani belijo glave. Samo en izhod je in sicer ta, da priskočijo gasilnim društvom na pomoč občinski odbori in okrajni zastopi z zadostnimi postavkami v proračunu. Gospodje odborniki, voditelji naših občin in okrajnih zastopov, pozivam vas, da se spomnite ob tej priliki naših gasilnih društev. Zavedajte se, da samo ime »Gasilno društvo«, v sili ne more storiti svoje dolžnosti, če nima za to svojo večno lepo nalogo: »Pomagati bliž- njemu v nesreči,« zadostnega in dobrega orodja. Prosim vas, gg. odborniki, podprite gasilna društva v zadostni meri, da bo prebivalstvo, katero vam je poverilo vodstvo občine, lahko brezskrbno spalo v svesti si, da ima na straži dobro organizirane gasilce, ki so z dobrim orodjem pripravljeni, vsak čas pohiteti na pomoč tistemu, ki jih kliče v nesreči. Kakor določa zakon, morajo občine gotova odstotke vnesti v proračun za zdravstveni sklad, kmetijski podporni sklad, bednostni idt., bilo bi tudi na mestu, da bi vsaka občina morala vpoštevati gotov odstotek tudi za gasilstvo. Imamo sicer častne izjeme, ko občin« izdatno podpirajo naša društva, vendar moramo na žalost ugotoviti, da so to bele vrane. Odzovite se torej občine in okrajni zastopi našemu klicu »Za pomoč,« mi gasilci pa se bodemo vedno radevolje odzvali: »Pripravljeni smo. — Na pomoč!« Alojzij Faiež, tajnik mariborske gasilske žups. lías Darfnka, Romantična spevoigra v S dejanjih. Po Ant. Hribarjevi junaški j pesmi »Krški zmaj«; priredil in uglas-jbil Josip Lavtižar. — Znana je našim boljšim odrom Lavtižarjeva melpdioz-na spevoigra »Mlada Breda«. Zdaj je isti pisatelj in skladatelj izdal »Darinko«. Dejanje se godi v 15. stoletju pri Stični na Dolenjskem, v časih najhujšega tlačanstva slovenskega kmeta. — Zaradi svoje romantičnosti bo igra ljudstvu gotovo ugajala. Istotako petje, preprosto, a zelo blagoglasno. Kjer imajo društva boljše pevce, se je naj kar lotijo, da jo še to zimo spravijo na oder. Besedilo in partitura se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri založniku g. duh. svetniku Jos. Lavtižarju, Rateče-Planica, Gorenjsko* Cena 4 Din in 30 Din. se išče drugov z deleži junaške požrtvovalnosti, s katero bi vplivali na mladino, da bi cvetela, na bolnike, da bi hirali in na umirajoče, da bi umirali v proslavo presv. Srca Jezusovega in Matere božje. — Informacije in prijave pri L Palir, poŠta: Loka pri Žusmu. MšaJS, Icožral is&piiišc^p^ Kako jih odstranimo. Navodilo specialista-zdravnika Dr. med. Woltzer. Ltšaji, posebno izvanredno nadležni luskina-sti lišaj (Psoriasis) in lišaj na bradi so neprijetno In nadležno zlo, kajti oni ne kazijo samo kože ampak tudi bolijo, srbijo, pečejo in iz-puščajo večkrat mokrino. Razven tega so večinoma trdovratni in ne malokdaj spremljajo človeka kot zvesti spremljevalci od zibelke do groba. Zato naj človek nikdar ne opusti poti k zdravniku, kajti vsak lišaj je drugačen in vsaka koža zahteva inviduelno zdrav- ljenje. V mnogih slučajih se je po mojih izkušnjah sledeče ravnanje dobro obneslo. Vzemi košček »Zuckerjevega« Patentenega medi-cinalnega mila, drgni ga z roko ali še bolje z mokro krtačo, z mokrim čopičem ali sličnim, napravi tako kolikor mogoče debele pene, katere pusti nekaj časa stati, da postanejo debele kakor kaša mazilo ali sirup, potem jih nalahno, ne da bi drgnil, deni na tista mesta kože, ki jih je treba zdraviti. Najboljše je, če se to napravi zvečer, da imajo pene dovolj časa na koži se posušiti in ostati čez noč na njej. Zjutraj pa jih zmoči z vodo ter nalahno umij in potem obriši kožo z mehkim brisa-čem, ne da bi kožo drgnil. Koža se potem ž« namaže s »Zuckooh Cremo«, ki se kakor »Zuki kerjevo Patentno medicinalno milo« dobi t vsaki apoteki, drageriji in parfumeriji. Ta pro^ cedura se ponavlja tako dolgo, dokler na pridt zboljšanje. 1480 L Zsictier & €<§. ¡mmmm tovarna, Berlin O 17 Predavanja, pesmi, godbo, novce. flfjp pfeife «y» ■mm m'vfei:'' J.-i.;^?;;' od doma in iz tujine Vam nosi dan za dnem v Vašo hišo dober Oglasite se čimpreje neobvezno v naši prodajalni v Mariboru, Bosposfeo 3? kjer dobite veliko zaloga najmodernejših sodobnih radijskih aparatov vseh vodilnih evropskih tovarn. 1424 Sladio Ljubljana Gosposka 37, Ijubljana, MifaiošičEva S. Poročne prstane kupita najceneje samo pri tvrdki K nger-levcmii Sinn PlariSior, Gosposko al. 15 ¡Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro ln po ceni. 1444 Priporočam vse vrste lovskih, ostrostrelnih in flobert pušk, pištol, revolverjev (samokresov, samokresnih in pištolnih nabojev (Patronenhülsen). Zamaiki in šibre, skrbno napolnjeni naboji, ter vse ostale lovske potrebščine. Najnovejše izdelave, montaža daljnogledov in popravilo po ceni in solidno. Zaloga smodnika. Dragetin čuiiča vdova, puškama, Maribor, Slovenska ulica 18. 1S13 Najboljše sadno drevje in vinske trte, v raznih priporočljivih sortah in kakovosti, dobite po nizki ceni le pri Drevesnici Gradišnik, Dobrna pri Celju. Cenik in seznam zastonj ! 1335 Pletilje sprejme Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1385 Oskrbnik (Schaller) se išče. Dr. Scherbaum, pisarna Maribor, Grajski trg. 1388 8 gss a £ 52 © ti o ti ft rt S t. a a. te 3 "2 Si >sM 23 «« "" O S bo d is a e Z. .S .n - j £ -o o aa| m ~ H > b O ti ci M Ea gostije in imendane. Najfinejše štrcce za gostijo, okinčane z ženinom in nevesto in spletona srca iz mlečnega testa za godove, kakor tudi kekse in suhor priporoča pekarna K. Plsance, Maribor, Koroška cesta 11. Vnjeacs s popolno šolsko izobrazbo in lepo pisavo sprejme v trgovino mešanega blaga Franjo Golič, Buče pri Kozjem. 1420 Sprejme se dobra kuharica, ki bi opravljala vse gospodinjske posle v večji trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravništvu. ___1421 Štirileten fant se da za svojega. — Naslov v upravništvu. 1429 Dekle, pridno in pošteno, ki zna kuhati in druga gospodinjska dela sprejme takoj Lud. Krautsdorfer, trgovina z mešanim blagom, Loče pri Poljčanah. 1416 Pridno kmečko dekle dobi stalno in dobro službo pri krščanski hiši. Biti mora znaž-no, zanesljivo vajeno kuhe, pranja ter vsega hišnega dela. Starost do 23 let. Oferte poslati na upravo Slov. Gospodarja. 1417 Prodam ali dam v najem malo posestvo v izmeri 3 ln pol orala pri Sv. Barbari pri Mariboru. Naslov v upravi lista. 1428 Prodam lepo hišo. Dve stanovanji, dva vrta, velik sadonosnik. Avtobus promet. — Cena 120.000 Din. Kirchner, Zg. Polskava. 1419 Lepo ln trpežno l za obleke kupile nafceitefše v RianiifR&fupn! trgopini špgie PiMap 1219 Maribor Gosposka ulica S Pozor lesni trgovci, stavbeniki, veliki prostor ca 300 m* z lepo stanovanjsko hišo, ma-gacinom, hlevi v bližini kolodvora in usnfari-rija na deželi z hišo se proda za 85.000 Din. Lepa hiša z gostilno in trgovino za 75.000 Din. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gosposka 28. 1415 B y Vam priporoča svojo bogata zalogo steklene in porcelanaste posode, «vetiljk, ogledal, raznovrstnih SJp, lepih ekvhov itd. — Prevzetima vsakeršan steklarska dola. — Najsolldncjša cene in točna postrežba 3SSSS 3SS88S2 Blagovna znamka „Svetla giavr se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal ta znak nepozaben. »Nnamka Oetker« jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so tako močno razširjeni. Dr. Ostker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vaniliaov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo »prosvitljenim« gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipe-nja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oetkerjev šar-telj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-je vi fabrikati, ker se često ponujajo manj vredni posnetki. Oetker VANILINOV SLADKOR je najboljša začimba za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao ln čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom ? dobre vanilije. Ako se pomeša */» zavojčka Dr. Oetker-jevega i izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega i sladkorja in se dasta 1 do 2 čajni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna j pijača. r. Oetker - jevi recepti "ME prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd. Za vsako obitalj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesre-čenje tudi pri začetnicah izključeno. Oskar jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETHSIi, SIAHIiiOR. žgaaaBaesas» KRASNE KODRE neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s HELA-KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Helo, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznenadila. — Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so lM* polne hvale. Gena Din 12 (3 steklenice Din 28). gr. Nlhol. Kemčnu, Kosice, Postni predal 12/235, CSB. ¿Pohištvo - ¿¡Preproge posteljnina, vložki, modraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina i. t. d. / * ¿Karlu Srets bistvena tkanina i. t. d. najboljše in najceneje 1277 pri Brezplačni ceniki! Jfrtrlftor, Gosposka ul. 20 Ali že poznale novo trgovino s Čevlji v Mariboru Zajamčeno domače ročno delo vseh vrst vsakdanjih in prezimnih čevljev za veliko in male za ženske in moške. Oglejte si brez obveznosti nakupe. Gene nizke! 1395 Velika izbira. L ŽIBERT d. z o. z.f raari&or, 0,aSl 18 Največje bogastvo fe Vaš vid! V vsakem oziru se obrnite na R. BIZJAK-A, izprašanega koncesijoniranega optika v Mariboru, Gosposka ulica 16 ki Vam edini garantira za strokovnjaško ter solidno postrežbo. Dobavitelj železniški, trgovski bolniški blagajni, splošni bolnici i. t. d. 1385 innnnnnnncncnannnnunnnnnannonnnGnnnnnnnnnannnDnn Predno si nabavite zimsko blago obiščite £ rgovski dom v Mariboru. Največja modna trgovina v Sloveniji meri 981/« mtr z 36 velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. 1399 Modne knjige zastonj. Zajamčene Mlnje za slamoreznice izdeluje iz najboljšega jekla za kose. Za naročilo zadostuje odris starega noža z natančno vrisbo lukenj. Vsako posamezno naročilo izvršim v 48 urah in dopošljem po pošti. 1402 Cene zmerne! ERlfiST TISGHLER Mine, Vitanje pri Celju Kupci Pozos Honf efeciisM in mairof afttpna trgovina lian Mastnah,^ ■miiBimuimiu..........III cesta IS Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da si nakupi vsakdo po najugodnejši ceni iz prvovrstnega blaga narejena oblačila. Velika izbira usnjatih sukenj. Velika zaloga najlepših Stolov, hlačevine, blaga za perilo, krojaške potrebščine ln razne vrste drugega blaga. 1405 Halo!,udi0 delavnica in trgovina Fra-njo Zgcč, Moškanjci. Najmodernejšo, najboljše Radio aparate istih popravilo in predelava za ceno kakor nikjer drugod. Pišite še danes. 1408 Posesivo 6 88 pri pert 65, 8v. Lenart v Si. gor, 1438 Najboljfil in niycenejši rum si sami naredite, če si kupite Rumov cvet ▼ drogerijl WOLFRAM (Kane), Maribor, Slovenska ulica, 1301 Maščevanje moža. Svetovno časopisje razpravlja na dolgo ter široko o dogodku maščevanja, ki se je doigral pred kratkem v daljni Avstraliji. Avstralija je še danes precej bogata na zlatu. Mrgoli v notranjosti petega dela sveta lakomnežev po hitrem — zlatem obogatenju. Med temi pohlepneži so zviti, prikriti, pa tudi najbolj divjaški zločini na 'dnevnem redu. Na zlato vsebujočih avstralskih poljanah sta Živela v svoji hišici iskalca zlata: Janez in Robert. Imel je seboj svojo ženo le Robert. Se je fač tudi pri teh dveh prijateljih zgodilo, kar je alibog dandanašnji nekak žalosten običaj, da je začel Janez z Robertovo ženo nedovoljeno ljubezen. Taka razmerja vodijo v 90 odstotkih v prepire, kačja sovraštva ter konečno do pobojev. Janez je tovariševo ženo tolikanj zmešal, da se je odločila, mu slepo slediti ter ga ubogati v vsem. Skupno sta nič slabega slutečega Roberta napadla. Janez ga ie sunil z nožem nad srce. ga izropal in pobegnil z ženo v trdni veri, da je tovariš obležal mrtev. Ko pa je doznal po mesecih, da se je Robert vendar le izlizal, ga je ovadil iz strahu radi pretkano izmišljenega zločina sodišču. Ker sta nastopili proti nedolžnemu obdolžencu dve priči, je bil revež tudi obsojen na več let najstrožje ječe. Vsega pomilovanja vredna žrtev je odsedel v nepopisnih mukah v zaporu v verigah 5 let. Obnašal se je mirno ter vzgledno, so ga pustili po petih letih ven iz kaznilnice na delo. Nekega dne se mu je posrečilo, da je prekanil paznika ter pobegnil. Znal je zabrisati za seboj vsako sled ln tako so tudi oblasti sčasom ustavile zasledovanje. Na svobodi se je lotil z vsemi maščevalnimi načrti izsleditve svojega najhujšega in peklensko zlobnega sovražnika Janeza. Zo več nego enoletnem potovanju po širni Avstraliji je izsledil gnezdo, v katerega se je bil zatekel njegov nekdanji prijatelj. Dognal je, da je premenil ime in krčmari v izobilju ter bogastvu na skritih zlatih poljanah med rudarji. Njegove žene se je že bil naveličal ter jo zapodil bogznaj kam. Kot imovit razpečevalec alkoholnih pijač je rajal z drugimi ženskami. Seve se ie tudi gibal v popol-f SI e »s g 5 • r o i o W Hfl „ CJ C0 H > i o 3 v* H w > < ° 2 h a w 9 H p > > P jU < o t/K ex 8 B w « •a ® ° B g * a" B < I t S• % S? o Ü f Najvarneje in najugodneje sen&Ia^a denar pri ptipilartto varnem zavodu ki obstoja že 64 Id mm MESTNA HRANILNICA v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki jo sodišča ter nalaž«. cerkvenega In občins-denarja posveča posebno pažafo. ksga Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnico k mesto Celjg z vsem premoŽenjem in vso davčno močjo. Hranilnica dajo posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje režnje brezplačno. 4 »lili» Pisarna dr. Antona Ogrizcka odvetnika v Celju •e Je preselila s pondeljkom dne i. novembra 1929 ls dosedanjih prostorov na Kralja Petra eestl št. 28 v dosedanje prostore Ljudske posojilnico v Celju na Cankarjevi cesti 4 oleo davčne uprave. poleg davčne uprave. Kupujem fižol suhe gobe, orehe, kuhano maslo, suhe slive, priporočam vedno sveže žgano kavo, čaj, konjak, rum in drugo špecerijo ter vsakovrstne okove, železni-no ter kuhinjsko posodo JOSIP JAGODI& CELJE, GLAVNI TRG. 1425 Zavarovalni banki „S 191/131" b Ljubljani izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za nadvse kulantno postopanje pri določitvi in izplačilu odškodnine za mojo škodo na zgorelih predmetih, tako da Jo vsakomur najtopleje priporočam, njenemu zastopniku, gosp. Franu Juraču pa ostanem vedno hvaležen, ker me Je s pametnim nasvetom pripravil, da sem se pri njej zavaroval. Podgorje pri Slovenjgradcu, 15. okt. 1929. 1427 IGNAC OSTOVRŠNIK, m. p. Zadružna podarska banka d. d. Podrnlnica Maribor, Aleksandrova cesla $1$ V lastni, novozgrajeni palail Pred frančiškansko cerkvijo niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifHiiii IzvrSnje vse bančne posle najkulanfneje. -- Najvišje obrekovanje vlog na knjižice In v tehoCem raiunn. - Poo&lašCenl prodajalec sredi državne razredne loterije 171 ni varnosti pred morebitnim zasledovanjem ne-»rečnega Roberta. Saj večletna avstralska ječa pomeni — gotovo smrt! Tako bridko opeharjeni Robert je obkroževal Janezovo bivališče liki tiger svoj plen. Nekega popoldne so odjezdili iz zlate jame v mesto štirje krčmarjevi hlapci. Med potjo jih Je ustavil neznanec z vrečo na rami in jih vpra-al, če je njihov gospodar doma. Nagovorjeni so mu pojasnili, da je doma, a popoldne spi v svoji sobi na naslonjaču in ne sme nikdo do njega. Sploh ga bode danes posetila njegova najdražja ljubica iz bližnje farme — lepa ter mlada Ju-dita. Baš radi tega obiska so morali tudi oni z doma in se bodo vrnili enkrat drugi dan pred-poldne. Dali so mu še dober nasvet, naj opravi z bogatinom svoj posel jutri, ker danes bo njegova pot čisto zaman. Hlapci so pognali konje v tek, tujec se ni okrenil na povrat, ampak je celo pospešil korake v smeri proti naselbini iskalcev zlata. Si lahko predstavljate grozno preplašeni Janezov obraz, ko se je sunjen v naslonjaču pre- budil in ugledal pred seboj že davno mrtvega do-mnevanega Roberta. Sicer orjak po telesu se je stresel kot šiba na vodi, ko je spoznal, da ga je maščevalec v trdem spanju privezal k stolu z močnim jermenom za roke in noge ter vrat. Ako se je le nekoliko zganil, se mu je zadrgnjevala ¿anjka krog vratu in mu grozila z zadavljenjem. Robert je ujetnika lepo pozdravil, se mu za-smehljal ter mu razložil, da ga je naučil take-le zanjke, v katero je ujet, mornar. Morski roparji uklepajo na ta način smrti zapisane žrtve. Ni ga vprašal po ženi, ne po denarju, pač pa, če ima pri hiši kaj petroleja. Ko mu je dal lažnjiv odgovor, ga je lopnil z vso silo po obrazu in si poiskal sam olje. S petrolejem je polil tla. Iz nahrbtnika je privlekel celi sveženj časopisja, v katerem je bil popisan z vsemi podrobnostmi zločin, radi katerega je bil popolnoma po nedolžnem obsojen ter pahnjen v ječo. Čital je Janezu z mogočnim glasom vse obdolžitve, s katerimi ga je bil z ničvredno ženo vred obmetal pred toliko in toliko leti. Ko so bili pozvani v spomin vsi strašni dogodki prošlih let, je časopisje na debelo potrosil pod stol, na katerega je bil privezan Janez. Papir je polil s petrolejem. Iz omare je vzel košček sveče, ea užgal in pritrdil na b Moški, žaste, stol, wM\ Vam vsem je naša znana PLETARNA za io zimo pripravila veliko Izbiro toplih pletenih •fcse iz Cisie volne in tako po ceni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno, tc reči kupite, si oglejte io upliito minusi y plBiarai M. VEzim mnm IjhIIIIIm Maribor, Vetrlnjska ulica 17 i 7. v s r\ r.".d n a ~o n;; ion. ¿«Siu-jpo.-aJaiT d^si uabavite hožiio pelerine 23 M C. 6. V. telita samo Ud gramov, taitedia kože Imm. OdjiCao se je ia pelerina iz*kaza!*s. ker ne prepuSia moi.rotj, je kAlHodho zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, H i-}o noti vedno fahko s seboj, ter je nSane trpežna. Zelo priporočljiva za daaie in gospode (tudi za otroke) v dežja in snegu, za izlete in šport Reklamna cena s posebno kapuco in e t uljem samo 70 Din franko, zacarinjsna, poslana po poštnem povietju, 2 kosa 138 Din. Rszpošilja A.. MAMI M eiport, PRAHA XVII. Londonska 67. (Če ne bi ugajala, jamčimo zameno.) Naslov natančno napisati. 1396 V stalno shižbo se sprejme deklica revnih krščanskih staršev v starosti do 16 let. Katera je vajena pospravljanja in nekaj kuhe, ter pridna naj se oglasi pri upravi Slov. Gospodarja. 1418 Rszpisuje se z novim iefom siužča organista in meinarja pri Sv. Antonu na Pohorju. Oglasiti ec je pismeno ali ustmeno pri župnijskem uradu. 1433 Posetvo v bližini rudnika Hudejame, obstoječe iz hiše in vsemi gospodarskimi poslopji v dobrem stanju ter 7 oralov zemlje prodam za 25.090 Din. Več pove Franjo Klemen, trgovec v Rečici pri Laškem. 14® Najcenejši vir za nresavanjs šip, kakor prire-zavanje po meri in velika zaloga modaraih okvirjev pri Ivan Klaafinik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 131S najboljše zameljete seme za bučno olje in prešate v tovarni bučnega olja J. Hochjuflller v Mariboru, južna straa državnega mosta. 1320 LJUDSKA SAMOPOMOČ v Maribora sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrava osebe od 1. do 90. leta in izplača opravičencu od 1090 do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. 1345 najboljše in najvarnejše pri OJIKI 9 MODNI Uliga 10. oktobra Gosposka ulica Hranilne vloge se obrestujejo pe najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. iii§aiodio& nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i tla v sredino med s petrolejem prepojeni papir. Ko je bil gotov s temi pripravami, je stopil pred sovražnika in ga obsodil: »Glej, dragi, na jprosto ti je dano: ali hočeš sam počasi natezovati t gibanjem jermen krog vratu ter se prav polagoma zadušiti, ali pa čakaj mirno, da bo sveča prigorela do papirja in se boš pekel precej časa pri polni zavesti, dokler ne boš izdaknil radi opeklin. Unela se bo pa cela tvoja ječa, ker je stavba iz lesa.« Po izreku sodbe je odšel in zaklenil za seboj vrata. Kmalu se je vrnil in pripomnil: »Prijatelj, skoraj bi bil pozabil, da dobiš danes popoldne obisk lepe Judlte. Ta bi te znala še rišiti, ako bi bil jaz količkaj nepreviden. Da bo prav vsak žarek upa na rešitev izključen, ti bom zamašil usta, da ne boš klical na odpomoč.« Janez je moral ziniti na široko, nakar mu je porinil Robert sveženj cunj do goltanca. Drugič so se zaklenila vrata in na grozno smrt obsojena žrtev je ostala sama v nepopisno strašni zavesti: Moji zločini bodo maščevani pred smrtjo pri polni zavesti na najbolj krut način! Skušal je nategniti jermen, da bi se zadavil, a ni Blo, ker ga je oropal strah vseh moči. Pod nos mu je udarjal duh po petroleju . . . Plamen sve- če je plapolal počasi, a sigurno proti grmadi .. . Slišal je pred vrati peket konjskih kopit. Jezdec se je ustavil, skočil raz konja ter se bližal naglih korakov njegovi izbi. Natančno ter jasno je slišal glas njegove ljubljene Judite, ki je bila prijezdila še ob ravno pravem času v po-sete. Udarjalo mu je na uho, kako povprašuje ljubljeno bitje ravno po njem, a jej odgovarja prijazno Robert, da je krčmar baš odjezdil in ga ne bo nazaj pred nočjo! Edina rešilka Judita ni mogla zvedeti za njegovo usodo, ker je ni mogel poklicati z zama-šenimi usti! Razločil je že z vso sigurnostjo, kako je ljubica odkorakala izpred vrat in ga je zavil v strašno zavest oddaljajoči se peket konjskih kopit . . . Judita se je vrnila proti večeru, kakor jej je bilo naročeno. Mesto prijazne krčme je našla kup tlečega ter kadečega se pepela, na sredini pogorišča pa obžgane ostanke smrtno maščeva-nega Janeza! O maščevalni roki Roberta je za-tonila doslej vsaka sled! V „Veliki Pratiki" najdeš vse. kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnlmi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi zoamcsji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne itt protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo ; lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne oogodbe in račune; — konzulate tujih d žav v Ljubljani in Zagreba; vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl živine; — tebe!o hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dolgov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb t slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v talil. „VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh vtejih trgovinah In se lahko n«roči tudi pismeno pri založniku: Mami IBlasniha nasi.tl.il. «Ljubljani. LPOTJtN, Celic Ustanovljeno leta nUIIHHIIBHBHBHIBHiBIIB 20 oralov z 15 polovnjjakov pijače, 10 po-lovnjakov vina in 1 polovnjak Jganja se proda za 250.000 Din, Sviciua 10, Zg. Knngota. 1494 ■ ■»■■■Bg S veljaven od 6. okt., je izšel. Dobi u t s £ Tiskarni sv. Cirila v Maribor® In stace l (INr- 2 IMn ¡ Počlr.e, sukno, loden, hudičevo kožo, za čevlje in vue čevljarske potrebščine kupite najugodneje v trgovini Fr. Sen-fiar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1407 Sclio- in črkosiikanjo izvrSuje po ceni in o- kusno Franc Ambroži?, Maribor, Grajska cMira 2-, l£7o Kje si bodemo nabavili diobró ¥ Mariboru v manufakturnl trgovini Iraní© Wr na GSavJtsm trgu št 9 Tatn doMie res dobro češko blago po 2 si o ametflittt oanah. lili,-.:; I i aro > llUl^^^SSIlliilí I !HHÍ! H UHIlí i miU&MUEII1UUU11 UlUi Nafvarnefše m nafbolfše naložile % svol denar pri Kmečki po§ojllnlct v Nurskl Soboti t zegistrovani zadrugi z neomejeno zavezo Poštni ček. račun 15.229. JgSZS&K. Peštn« račnn 15.229. Sprejema hranilne vloge, daje posojila, na knjižbo, poroke ter tudi na tekočI račun. Za varnost vlog jamčijo vsi člani s celim svojim premoženjem. Obrestuje hranilne vloge po 8% vezane in večje do 0% ter ne odteguje vlaga-teljem rentnega davka. Za varnost vlog jamčijo vsi člani s celim svojim premoženjem. 1361 Prvovrstna glazbila direktno iz TOVARNE oziroma tovarniškega skladišča CINIK Veliki ilustrovani dobite zastonj I Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji: MEINELIHEROLD tovarna glazbil, gramofonov in harmonik podružnica MARIBOR, br. 106-B 1159 Violine Tamburice Mandoline Trube Gramofoni od Din 95.— napr. od Din 98.— napr. od Din 136.— napr. od Din 595.— napr. od Din 345.— napr. Roč. harmonike od Din 85.— napr. Oglašujte V SlOV. 60" spodariu. in čevljarske potrebščine, kakor tudi § vsakovrstne gornje dele M\w kupite najboljše in najceneje pr! trgovina z usnjem Maribor, Mko c.13 Vaclav Vošineli, S Zahvalo. Tem potom izrekamo podpornemu društvu „L|nH§ha Samopomoč" v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj Izplačano pripadajočo podporo po smrti naše matere Marije Doki in priporočamo to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Sv. Jakob v SI. gor. 16 nov. 1929. 1443 Rodbina DokL Samo do božiča non svile n i r o b o i I dobite pri nakupu za D 500 v vrednosti pri I. TRPIN, Glavni trg št. 15 in v „Tekstilnem bazarju" vetnnjska ui. 13 Tam se dobi vsakovrstno sukno, platno, 876 baržun, svila itd. po j ako nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju • registrovani zadrugi z neomejeno zavezo * ■ ■■ ■ 1 "» v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 žlanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Rentn! in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. m Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. _ Urednik: Januš Goleč, novinar v Mari Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janufi Goleč v Mariboru.