Leto VI. - št. 13
KOČEVJE 25. marca 1961
Cena 15 din
V Fari nameravajo graditi novo zdravstveno postajo, ki naj W služila zdravstvenim potrebam vse Kolpske doline, torej tudi področju Banja loke in Osilnice. V ta namen bodo adap-Mrali in sodobno uredili poslopje v Vasi, ki je bilo že pred vojno zgrajeno za opravljanje zdravniških uslug. Vaščani v tem kraju že zbirajo prispevke, ki naj pomagajo dograditi
dvakrat oz. trikrat na teden. V nujnih primerih pa bo seveda takoj posredoval. Zdi se nam. da bo s tem Kolpska dolina v zdravstvenem pogledu ogromno pridobila. Ljudje so istega mnenja, zato so pripravljeni po svojih močeh tudi prispevati h gradnji, saj' bodo stroški ureditve večji od 1 milijonov dinarjev, ki jih bo v
KAM IN ZAKAJ INVESTIRAMO
zdravstveno postajo. Nobenega odziva pa ni iz Banja loke in Osilnice. Ker ta problem ni osamljen in se ozke lokalistične tendence v Kolpski dolini pogosto pojavljajo je prav, da povemo kam in zakaj investiramo
.Svet za zdravstvo pri Občin-1 več kot 40 članov iz celega pod-,*tern ljudskem odboru Kočevje se ročja Kolpske doline. Občinski
Judi, da bi se organizacija zdrav-«.Vene službe v občini izboljšala.
ato je potrebno zagotoviti zdrav-*yveni kader in zgraditi Zdrav-*tveni dom v Kočevju.
. Zavarovanje kmečkih proizvajalcev pa zahteva, da se zdravstvena služba približa terenu. To Je skušal Občinski ljudski odbor ze do sedaj uspešno reševati z zdravstvenimi postajami, ki so imele obisk zdravnika po enkrat tedensko. Delo med tednom, razen nujnih primerov, opravljajo
ljudski odbor je kupil v ta namen primerno hišo v Vasi, ki jo bodo preuredili in razširili, okolico pa asanirali, tako da bo postaja služila vsem tehničnim in sodobnim higienskim predpisom. Načrti so že pripravljeni, z gradnjo pa bodo začeli takoj, ko bodo to omogočile vremenske prilike.
Postaja bo imela urejeno splošno in zobno ambulanto. S tem bo dobila tudi Kolpska dolina, kjer živi skoraj 2.000 prebivalcev, stalnega zdravnika. Obiske pa bo ta
medicinske sestre. Takšne postaje opravljal v Banja loki in Osilnici so v Banja loki, Petrinji, Osilnici.
Srednji vasi, Strugah in Predgra-du- Ambulantni prostori so slabše urejeni, ali pa gostujejo v drugih prostorih, ki za to niso primerni.
V načrtu je gradnja zdravstvenih postaj v Fari, Strugah in Dragi, to je v centrih z večjim območjem in večjim številom prebivalcev. Razumljivo je, da se takšne postaje ne morejo graditi v vsaki vasi, ker je to nesmiselno in povezano s prevelikimi stroški.
V Kolpski dolini so korajžno začeli. Ustanovili so ožji in širši gradbeni odbor, ki naj bi pomagal organiziral tudi pomoč prebivalcev v prostovoljnem delu, denarju in materialu. Odbor šteje
največji meri prispevala občina.
Prav tu pa prihajajo do izraza lokalistične tendence posameznikov, ki največkrat niso pripravljeni ničesar prispevati, govorijo pa, naj se takšna postaja zgradi pri njih, čeprav je razumljivo, da takšna ustanova lahko služi namenu le tedaj, ko je v sredini področja. To je v tem primeru Fara, brez kakršnih koli drugih namenov. Tudi ideje o gradnji modernega zdravstvenega doma, ki naj bi stal več deset milijonov, so utopija ljudi, ki hočejo podreti tisto, kar drugi z trudom zgradi j a
Prav je, da se prebivalci Banja loke in Osilnice resneje zavzamejo za gradnjo in tudi oni po svojih močeh prispevajo skromen delež. Zdravstvena postaja ni le stvar prifarcev, ker ne bo koristila samo njim, temveč vsem, ki živijo v tem koncu naše občine.
Mednarodna razstava v Kočevju
...	do 10. aprila 1961 bo v Kočevju v dvorani mno-
žičnih organizacij mednarodna potujoča razstava »Akvarel« reprodukcijami tujih mojstrov. Prikazana bo pa tudi v 40 diapozitivih partizanska grafika. Razstavo prireja Kulturno prosvetno Veče Jugoslavije v okviru Unesco. Ker bo stava velike umetniške vrednosti in take dosedaj pr
Ti110 Vi,de!i’ topl° Priporočamo, da si razstavo ogledajo vsi delovni kolektivi, sindikalne podružnice in vse šole.
raz-
nas
Razstava bo odprta
12. ure

JAVNA RADIJSKA ODDAJA
»Poslušaj in povej nam«
Radijska oddaja »Poslušaj in povej nam« je postala pri nas zelo popularna. Doslej se jih je zvrstilo že pet. V vsaki tekmujeta dve mesil. Tokrat sta na vrsti Škofja Loka in Kočevje.
Javna radijska oddaja »Poslušaj in povej nam« bo v soboto 1. aprila ob 21. uri v dvorani množičnih organizacij. Dijaki kočevske gimnazije so že pričeli s poslušanjem in s tem prevzeli levji delež pri tekmovanju.
Da bi pa bili za to tekmovanje z mestom Škofjo Loko pripravljeni, vabimo tudi ostale prebivalce, da v tekmovanju sodelujejo, skrbno poslušajo radijski program in si zapomnijo vse važnejše oddaje od 14,—23. ure. Pri poslušanju oddaj si ni treba zapomniti kdaj, in v katerem
ŠKOFJA LOKA : KOČEVJE
času je bila oddaja, pač pa bo potrebno uganiti naslove, avtorje in izvajalce odlomkov enkrat predvajanih oddaj v času od 19. do 31. marca t. 1. Ni potrebno poslušati tudi poročil, oddaj za pomorščake in oddaje, ki jih napovedovalec ne napoveduje. Radijski reporter bo ob javni radijski oddaji zastavil navzoči publiki dne 1. aprila ob 21. uri skupaj devet vprašanj, na katera bo potrebno natančno odgovoriti. Z natančnim odgovorom si lahko na vsa vprašanja prislužimo najvišje število točk (18) in tako nagrado RTV Ljubljana.
RTV Ljubljana je za nagrado določila celovečerni koncert zabavnega orkestra s solisti, ali pa simfonični orkester z znanimi pevci in solisti ljubljanske Opere.
Poslušalcem programa RTV Ljubljana želimo dober uspeh v tekmovanju, v soboto 1. aprila ob 21. uri.
5
Pred popisom prebivalstva
Popis prebivalstva, ki ga bomo začeli v Jugoslaviji 1. aprila in zaključili 7. aprila letos, je težavna in odgovorna naloga. Popisati v tednu dni nad 18 milijonov ljudi ni majhna stvar. Tega dela ne zmore le nekaj statistikov, temveč bodo pritegnili k popisu večje število državljanov, ki se prav te dni usposabljajo za to delo na posebnih tečajih.
Od leta 1953, ko je bil pri nas zadnji popis, je preteklo že osem let. V tem času so bile pri nas velike številčne in strukturne spremembe. Te so izraz naglega gospodarskega vzpona in razvoja države, kar se odraža v tem, da se kmečko prebivalstvo seli iz vasi v mesta in industrijske kraje. Tudi število prebivalstva pri nas naglo narašča, zato so podatki preteklega popisa zastareli in neuporabni.
Naša država je tudi članica mednarodnih združenj za statistiko, ki je v okviru Organizacije Združenih narodov. Zato je ta popis tudi mednarodna obveznost naše države.
V času, ki je določen, se bodo popisali vsi prebivalci, kateri bodo v tem času prebivali na ozemlju FLRJ, ne glede na to ali so naši državljani ali ne.
Dobljeni podatki bodo dali mnoge odgovore na do sedaj še nerazjasnjena vprašanja glede prebivalstva.
Posredujemo popisovalcem hitre in točne odgovore. S tem se bo njihovo delo boljše in prej opravljeno.
SEJA SVETZA GOSPODARSTVO
Premajhne kapacitete
Svet za gospodarstvo ObLO Kočevje, je imel preteklo sredo sejo v prostorih podjetja IT AS. Prijetna novost, ki naj bi našla posnemalce tudi pri drugih svetih. Člani sveta so si v spremstvu predstavnikov IT AS najprej ogledali obrate podjetja in se zanimali za potek proizvodnje.
Direktor ITAS Tone Cuk je na seji seznanil člane sveta s problematiko podjetja.
ITAS je mlado podjetje, vendar pa je doseslo zelo lepe uspehe v dosedanjem razvoju. Kljub objektivnim težavam, ki so jih imeli v prvem polletju lani, so plan dosegli in presegli. Vrednost proizvodnje je znašala 568 milijonov din.
Potrebe tržišča tako doma kot
00 O BO O BO000000 O O O00010 O O O O BO O O O O O O 00 O BO O BO BOB Big 000
0
0
0
0
O
0
O
o
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
D
0
0
0
0
0
26. Mill lil - Ribniška občina praznuje
iSEnih	nrSSn^,: spektivo svojim SSSSSJT
Leto 1961 postavlja ponovno
revolucije, dni, ko je tekla slo- tudi spremembe na drugih pod-venska kri zato, da smo danes ročjih našega življenja. Danes svobodni, da živimo življenje otrok za starše ni izgubljen, če
M?,Jn° .ljudi'	gre v tovarno, kot je bilo to ne-
Mrke m puste dni po italijanskih fašistov
pred nas veliko odgovornost za razvijanje preobrazbe celotnega našega gospodarstva. Samo s skupno akcijo si bo izboljšal življenje delavec in zadružnik. Na-
vdoru koč. Družbeno upravljanje
lino ie	' P®80 do" je garancija za njegovo življenj-	_________________
zasledovan iv",na1^ n.®gotovost ,in sko eksistenco, za dostojno živ- ša celotna proizvodnja mora po-kov Med jtem nea ‘h	Se bi lahko naštevali pri- stati donosna in še posebno pro-
revolucionarna misel if	dobitvc ,'udske revolucije, ki v izvodnja na kmetijskih obratih
revolucio a »misel in zbirala svojem bistvu odtehta vse mate- m v kmetijskih zadrugah na pobočjih Velike, Male in rialne in druge dobrine. Pridobi-	8	'
tev,
20-letnica vstaje naj spominja in vzpodbuja na odločno reševanje nalog, v vseh kolektivih, delavskih in zadružnih svetih, na kolektivno prizadevanje dvig komune.
(Foto: »NOVICE«)
Travne gore, neustrašene revolucionarje. Ograditev naših krajev ni omejila delovanja, kaj šele odhajanja borcev v Ribniško četo in drugam. Prvim korakom partizanskih akcij so sledile okupatorjeve grobosti in vendar se je že zgodaj slišala partizanska	■'*"
pesem po vaseh te doline. Budili smo se ter drug drugega vzpodbujali. Zmaga partizanskih brigad, Cankarjeve, Tomšičeve in Šcrcerjeve v Jelenovem žlebu pa je vsemu upornemu ljudstvu dokazala sposobnost in neizmerno hrabrost naših mož, fantov in deklet.
Skupno s preživelimi borci slavimo pridobitve ljudske revolucije. Tudi danes se ne odmikamo nalogam, ki nas čakajo. Vsa povojna leta so za nas en sam delovni dan, dan, ki je prežet z delom naših ljudi, dan borbe za obnovitev in napredek naše domovine. Ta napredek pa je našel tudi globok odraz v življenju našega človeka. Dal mu je v upravljanje podjetja, ustanove, dal mu je v upravljanje komuno. Ne da se oceniti vseh povojnih pridobitev.
ki si jo ne znamo ponazoriti, to je zavest, ki je v našem človeku, da svobodno živi in dela v deželi, katere gospodar je. da odloča o prihodnosti te dežele
O
o
0
o
0
o
0
o
o
o
o
0
o
o
o
o
o
o
0
o
o
o
o
v tujini so po Itasovih izdelkih (cementni silosi, avtomobilske prikolice itd.) vedno večje. Tem zahtevam pa ne bo mogoče še dolgo v celoti ugoditi. Sedanje kapacitete so premajhne za zadostitev vseh zahtev kupcev do re-noviranih izdelkov tega podjetja kot edinega te vrste v naši deželi.
Podjetje ima letos dva plana: tako imenovani plan I., ki predvideva realizacijo proizvodnje v vrednosti 720 milijonov in plan II., ki govori o 1250 milijonov din vrednosti proizvodnje. Drugi plan bo mogoče realizirati le tedaj, če bi podjetju uspelo dobiti potrebna investicijska sredstva za nabavo strojev in za novogradnje.
V podrobnem pojasnilu tehničnega vodje tov. Rudla o načrtih v zvezi s povečanjem kapacitet podjetja in rentabilnosti proizvodnje smo si lahko ustvarili sodbo, da bi vložene investicije kmalu bogato obrestovale. Podjetje je treba pri njegovih naporih za povečanje proizvodnje podpreti in iskati sredstva tudi pri okraju in republiki.
Po petletnem perspektivnem planu podjetja bo rekonstrukcija zaključena leta 1963 oz. 1964. Celotne investicije naj bi znašale 500 milijonov, zato pa bi bila vrednost proizvodnje leta 1965 že 2 milijardi 300 milijonov dinarjev.
Težko je reči v koliko bodo te želje kolektiva uresničene. Ce bodo merodajni krogi pokazali razumevanje, bo ITAS dosegel namen.
Se na nekaj je treba opozoriti. Dosedaj ITAS ni imel konkurentov, imel pa jih bo, če ne bo razvil proizvodnje v pospešenem tempu. Vlagajmo denar tam, kjer se nam bo hitro obrnil in omogočimo prizadevnemu kolektivu uresničenje njihovih načrtov.
VREME
:1
Nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. V jasnih nočeh bo slana. Zelo verjeten je ledi še sneg do nižin.
Številka IS
Seja Občinskega komiteja ZK Ribnica
Dela je dovolj doma
20. marca Je imel Občinski komite ZK v Ribnici redno sejo. Tov. Dušan Lavrič je podal analizo o dosedanjem idcjno-politčnem delu komunistov in navedel nekaj smernic za boljše delo. Po poročilu so razpravljali o političnih problemih, ki so se v zadnjem času pojavili, in to še posebno v ribniški komuni.
Tovariš Lavrič je poudaril, da samo izobraževanje še ni idejno politično delo, kar se je to marsikje smatralo. Z ideološkim izobraževanjem se komunisti samo oborožujejo za idejno delo na terenu, kajti le idejno izobraženi komunisti bodo spoznali razne politične probleme svojega kraja.
Idejno politično izobraževanje je bilo precej šablonsko. Govorili so le načelno o določenih stvareh. Redkokdaj pa so izhajali iz potreb terena. Obravnavalo se je tudi delo politične šole in ugotovilo, da ni imela vseh potrebnih pogojev za razvoj, niti ni bil program prilagojen kraju. Seminarji za mlade komuniste bodo v bodoče nepotrebni, ker bodo v ZK sprejeti le tisti, ki bodo imeli že daljšo dobo družbenega političnega dela.
Komunisti bi se morali dnevno boriti proti nesocialističnim pojavom na terenu, vendar člani ZK
politično ideološkinh problemov večkrat ne vidijo ali pa jih prepozno spoznajo.
V zadnjem času je postal naš problem množično odhajanje ljudi na delo v Nemčijo. Naše osnovne organizacije ZK pri gospodarskih podjetjih in podjetja sama niso znala pravilno prikazati po-
litičnega problema, ki nastane pri tem, ko posamezniki hvalijo nemški gospodarski čudež in ljudem ne povedo pod kakšnimi pogoji si morajo delavci služiti denar. Pri nas je pomanjkanje delovne sile. Nihče pa ne vidi v tem gospodarske škode, ki je iz dneva v dan večja.
Vse to nam narekuje, da bomo morali način idejno političnega izobraževanja v bodoče še bolj prilagoditi konkretnim potrebam, da se bomo morali še nadalje boriti proti vsem šablonskim in togim oblikam idejno političnega izobraževanja, stalno iskati novih oblik dela, predvsem pa vzbuditi pri članih ZK potrebo po Idejno
RIBNICA
političnem izpodbujanju. Le tako bodo lahko komunisti izvojevali načela splošne politične linije in izvrševali partijske naloge.
Ugotovili so tudi, da je bila zelo dobra ideja o formiranju aktivov pri družbenih organizacijah, organih delavskega upravljanja in ustanovah. S tem bo postalo delo komunistov bolj aktivno.
Sprejeli so tudi nekatere sklepe:
Vodstva podjetij se zadolži za razgovore z vsemi, ki odhajajo v Nemčijo na delo, izvrši naj se anketa za sprejem v politično šolo, člani komiteja se zadolžijo za pomoč OO ZK na terenu, delo osnovnih organizacij ZK se bo ocenjevalo po tem, kakšna bo aktivnost družbenih organizacij in društev na njihovem področju.
PO V. KONGRESU SZDL
V Ribnici je bila 22. marca seja Občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o aktualnih nalogah po V. kongresu SZDL Slovenije, o pripravah na volitve v zadružne svete, konferenci žena v Ribnici in drugih stvareh. Ugotovili so, da čakajo Občinski odbor in krajevne odbore SZDL velike naloge, katere je začrtal V. kongres Socialistične zveze Slovenije. Obširneje so razpravljali tudi o novih principih nagrajevanja po učinku. Več o tem bomo poročali v prihodnji številki.
LIP povečuje proizvodnjo
Luščilka, ki je podaljšek obrata vezanih vrat na Lesnoindustrijskem podjetju Ribnica, je začela z delom februarja letos. V luščil-ki izdelujejo furnir različnih mer. V 8 urah proizvedejo dva do tri kubične metre furnirja.
Furnir je zelo iskano blago, ki’ ga naša lesnopredelovalna industrija rabi za svoje proizvode. V ribniški luščilki proizvajajo zaenkrat furnir iz bukovega lesa.
Za sedaj proizvajajo furnir za svoje potrebe — za nadaljnjo predelavo v obratu vezanih vrat. Proizvodi luščilke predstavljajo zelo pomembno podstavko v kalkulaciji cen vezanih vrat. Polna lastna cena vezanih vrat je nižja, kot bi bila, če bi furnir kupovali drugod.
V luščilki imajo precizne stroje, ki zahtevajo, da se ljudje, ki z njimi ravnajo, tudi razumejo na svoje delo. Kako so uredili s strokovnim kadrom na LIP? Tri ljudi so poslali na štirimesečni tečaj v Ilirsko Bistrico. Le-ti sedaj vzgajajo mlade ljudi in jih uvajajo v delo. Ravnanje s stroji zahteva celega in strokovno dobro podkovanega človeka, da je izdelek dober in surovina pravilno izkoriščena.
Z luščilko se je LIP Ribnica odprla nova pomembna lesnopredelovalna dejavnost, ki že daje,
Nesreče - veliki izdatki
Ribnica, dne 18. marca. - Danes je bilo v Ribnici VII. redno zasedanje skupščine Podružnice Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Člane skupščine so najprej seznanili z izvršenimi sklepi V. in VI. rednega zasedanja skupščine podružnice. Govorili so o delu Podružnice v letu 1960, o izvedenih zborih volivcev — aktivnih zavarovancev in zborih volivcev — kmetijskih zavarovancev. Potem pa so razpravljali o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev, organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja v letu 1961, ter organizaciji in finansiranju zdravstvene službe.
Zbori volivcev — aktivnih zava-, svojega predstavnika, člana skup-rovancev, bilo jih je 14, so poka- ščine Podružnice, ker jih ne ob-
zali, da se zavarovanci živo zanimajo za delo zdravstvene službe. Skoro na vseh zborih so ljudje postavljali vprašanja, zakaj je po-
vešča o delu Podružnice.
Udeležba na zborih je bila precejšnja. Ljudje želijo, da bi se sestajali zbori dvakrat na leto.
Pogled na zdravstveni dom v Ribnici
stopek za uveljavitev pokojnine razmeroma dolg. Tudi zobozdravstvena služba je bila predmet razprave na zborih. En zobozdravnik za 10.000 prebivalcev res ne more biti kos vsemu delu. Nujno je potreben vsaj še en zobozdravnik v Sodražici. V tem kraju je treba urediti tudi zobno ambulanto.
Volivci-zavarovanci so razpravljali tudi o drugih perečih vprašanjih: o zmanjšanju nesreč pri delu, higiensko-tehnični zaščiti dela. Na nekem zboru so kritizirali
v bodoče pa bo dajala še več furnirja. Z proizvodnjo tega pomembnega artikla pa je povezano povečanje kapacitet obrata vezanih vrat, ki si je s svojimi kvalitetnimi izdelki že utrdil dober glas.
Zbori kmetijskih zavarovancev so razpravljali predvsem o razširjenem zdravstvenem varstvu kmetijskih proizvajalcev. Na vseh, razen v Žimaricah, so kmečki proizvajalci sprejeli predlog, da se osnovno zavarovanje kmetov razširi. Izdatki za razširjeno zdravstveno varstvo bodo res višji, bodo pa zato na drugi strani dane precej večje ugodnosti v zdravstvenem varstvu in nudenju zdravniških uslug kmečkim zavarovancem. Med osnovnim in razširjenim zdravstvenim zavarovanjem je velika razlika.
Do 30. junija 1960 je bilo vključenih v zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev 1.121, nosilcev zavarovanja ali 3.694 kmetijskih zavarovancev, kar predstavlja 94 % vseh kmetijskih proizvajalcev.
delavski sveti podjetij in sindikalne organizacije.
Lani je bilo 220 nesreč pri delu. Največ nesreč se je pripetilo nekvalificiranim delavcem. Med podjetji pa prednjači po številu nesreč glede na število zaposlenih Kovinsko podjetje. Precejšen porast nesreč pri delu so zabeležili v lanskem letu tudi v Lesnoindustrijskem podjetju.
Res je, da so prevladovale nesreče lažjega značaja. Z odločnejšimi preventivnimi merami in ukrepi bi se število znižalo.
Na skupščini so obširno obravnavali tudi druge probleme iz dela socialnega zavarovanja. Iz obširnega gradiva in problematike o kateri so razpravljali na skupščini je razvidno, da je ribniška Podružnica zelo aktivna v delu in je zato dosegla lepe uspehe.
Lokalne delovne akcije mladine
V Sodražici bodo letos začeli z gradnjo zdravstvenega doma. S pomočjo brigadirjev-prostovoljcev bi se gradnja pospešila. Drugo delovišče pa naj bi bila Bistrica. Dno Bistrice je treba očistiti. Letos bodo nadaljevali z modernizacijo ceste Ljubljana-Kočevje. Pričakujejo, da bo prispevala svoj delež pri izgradnji te ceste tudi mladina ribniške občine. Kočevska mladina je že sprejela obvezo da bo sodelovala pri modernizaciji ceste.
To so le nekateri objekti, kjer bi lahko mladina iz ribniške občine prispevala svoj del za njihovo uresničitev Sestanejo naj se nekdanji ribniški brigadirji, ki so sodelovali na zveznih mladinskih delovnih akcijah in mladinski funkcionarji ter se pogovore o lokalnih mladinskih delovnih akcijah v tem letu.
Gradijo strelišče
Skupščirta je potrdila predlog o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih zavarovancev in določila višino prispevka, ki ga bodo plačevali kmetje za zavarovanje.
Nesreče pri delu in prometne nesreče povzročajo precejšnje izdatke skladov za socialno zavarovanje, kakor tudi veliko gospodarsko škodo, ki je znašala v zadnjih treh letih v ribniški občini nad 50 milijonov. Za zmanjšanje nesreč pri delu naj bi se bolj zavzela Občinska HTZ komisija in HTZ komisije v podjetjih. Predlagali so naj o tej problematiki razpravlja tudi Zbor proizvajalcev ObLO, Občinski sindikalni svet,
O strelski družini v Sodražici je malo slišati. To nas je napotilo, da smo poiskali predsednika strelske družine Janeza Gradiča, ki nam je povedal marsikaj.
Prav v tem času so sodraški strelci sredi največjega dela pri gradnji novega strelišča. Brez strelišča ni mogoče uspešno delati. To so v Sodražici ugotovili že pred leti.
Novo strelišče gradijo kakih 500 metrov izven Sodražice. Od junija lani, ko so začeli z gradnjo, pa do sedaj, je bile opravljenega že veliko dela. Predračun za gradnjo strelišča govori o skoraj 5 milijonov dinarjev. Graditelji pa bode postavko znižali na 1,7 milijonov dinarjev. Razen 128 tisočakov, katere je dobila strelska družina kot dotacijo, so vsa ostala sredstva zbrali sami (organizirali so veselice, prosto-voljno delo itd.). Pohvaliti je trcba gesto KZ Sodražica, ki je priskočila graditeljem na pomoč s prevozi.
1. maja bodo novo strelišče izročili svojemu namenu. Ob tej priliki bo v Sodražici večja proslava, katere pokrovitelj bo predsednik ObLO Ribnica Stane Goršič. Organizirati nameravajo strelsko tekmovanje v okrajnem merilu. Na tekmovanje bodo povabili strelce iz strelskih družin na področju bivšega okraja in Notranjske. Na proslavi se bodo preimenovali v Strelsko družino »Majda Šilc« Sodražica.
Najzaslužnejši pri gradnji novega strelišča so predsednik odbora tov. Gradič, tajnik SD Vence Drobnič in ostali člani odbora. Če ne bi imeli takega predsednika in odbora, verjetno v Sodražici še dolgo ne bi imeli strelišča.
Strelska družina v Sodražici šteje 50 odraslih članov in 45 pionirjev. Pri SD deluje tudi sekcija UROJ. Organizirali pa bodo tudi lovsko sekcijo.
Lovci so delavni
Lovski šport je med Ribničani zelo priljubljen. Saj je v občini nad 100 aktivnih lovcev. Lovske družine imajo v Ribnici, Sodražici, Velikih Poljanah in Dolenji vasi. Vložili so veliko truda in dela pri gradnji lovskih koč v gozdovih Velike in Male gore. V travnogorskih gozdovih so tri koče ribniške lovske družine, ena pa LD Sodražica. Na Mali gori ima kočo LD Ribnica, nad Velikimi Poljanami pa so zgradili lovci tamkajšnje lovske družine svojo kočo.
Zgradili so tudi večje število visokih prež, čakališč i» drugih lovskih naprav. Dobro gospodarijo v loviščih in vlagajo trud in finančna sredstva za urejanje lovišč in gojitev divjadi.
Delavska univerza v Ribnici
Delavska univerza v Ribnici ima za seboj že lepe uspehe. Organizirala je vrsto predavanj, tečajev itd. Njeno delo se izpopolnjuje, nove oblike dela in dober kader predavateljev rodijo vedno lepše uspehe. Delavska univerza je v tej sezoni organizirala že 40 raznih predavanj, katere je poslušalo nad 1500 ljudi. Novost letošnjih predavanj je v tem, da so bila pretežno po vaseh.
S predvajanjem ozkotračnih filmov je začela Delavska univerza v prvi polovici oktobra lanskega leta. Doslej so vrteli 22 poučnih in dokumentarnih in 11 zabavnih filmov. Na 74 predstavah si je ogledalo filme nad 5300 ljudi.
V teku je politična šola, Šola za odrasle (7. in 8. razred osemletke), nižji in višji knjigovodski tečaj in administra-tivno-strojepisni tečaj.
Seminar za člane delavskega samoupravljanja na LIP Gradbenik, Opekarne in Kovinskega podjetja. Tak seminal je zaključen, 17. marca pa se je pričel drugi tečaj za organe delavskega samoupravljanja (člane DS in UO) iz podjetij: je predviden tudi za člane DS in UO podjetij v Sodražici.
Pomembna dejavnost Delavske univerze je tudi knjižnica s 4335 knjigami, revijami itd. Ima 425 stalnih, poleg teh pa tudi nekaj občasnih bralcev. Knjižnica je odprta vsak dan.
Z uvedbo potujočih knjižnic so dostopne knjige tudi bralcern v oddaljenih vaseh. Za sedaj imajo potujočo knjižnico v Grčaricah, v kratkem pa nameravajo organizirati tako knjižnico tudi za Velike Poljane.
Brez dvoma je DU v Ribnici opravičila svoj obstoj, saj je v času svojega delovanja opravila že veliko za prosvetlje-vanje in izobraževanje delovnih ljudi ribniške doline.
Jbdtična acena sindikalnega dela
V šestnajstih sindikalnih podružnicah v ribniški občini so zaključili z letnimi občnimi zbori. Do 13. aprila bodo z zbori končali še v preostalih sindikalnih podružnicah, 23. aprila pa bo predvidoma občni zbor Občinskega sindikalnega sveta.
Razprava na zborih je pokazala, da je delo sindikatov razgibano. Razpravljali so o novem načinu delitve dohodka, o izobraževalnih centrih v podjetjih in izobraževanju delavcev na delovnih mestih in drugem. Člani sindikata Gozdne uprave Grčarice so med dru-kgim razpravljali o plačilu tistih delovnih dni, ko je slabo vreme in delo v gozdovih onemogočeno. Prizadeti so pri zaslužku in izgubi dela otroški dodatki. Ugotovili so
tovili, da posamezni odgovorni niki hočejo imeti boljši kontakt,
uslužbenci nepravočasno informirajo komisije in svete ObLO, da bi le-ti mogli na sejah zastopati pravilna stališča. V prihodnje bodo pravočasno pripravili vse gradivo za seje in jih še pred sejami dostavili članom sveta ali komisijam.
Aktivi prosvetnih delavcev so obravnavali med drugim problem pomanjkanja učiteljskega kadra na oddaljenih šolah.
Zdravstveni delavci so ugotavljali pomanjkanje strokovnega kadra. Posebno bo’prišlo to do izraza sedaj, ko bodo prešli kmečki zavarovanci iz osnovnega v razširjeno zavarovanje.
Skoraj na vseh ončnih zborih v podjetjih so kritično ocenjevali
kot so ga imeli doslej Ustanovljeni sta bili tudi dve novi sindikalni podružnici, Sindikalna podružnica v Kovinskem podjetju v Ribnici šteje 81 članov. Upravni odbor podružnice je uspešno opravljal, svoje delo. Sindikat je pripravil za svoje člane dvoje predavanj. Med letom so imeli štiri množične sestanke, na katerih so se seznanili z vsemi problemi podjetja. Kolektiv je razpravljal tudi o zaključnem računu podjetja in o delitvi čistega dohodka. Sindikalna podružnica je organizirala tudi poučen izlet. Ogledali so si nekatera podjetja kovinske stroke v Mariboru.
nov sindikata.
Sindikalna organizacija je skrbela tudi za aktivno delo mladinske organizacije. Le-ta je doseg-
la lani lepe uspehe. Mladinci so sodelovali pri planiranju in urejevanju zemljišč zraven podjetja. V delo so vložili 300 prostovoljnih ur, prevozili pa so nad 200 kubičnih metrov raznega nasipnega materiala. Pri gradnji avtoceste je sodeloval en mladinec. Aktivne so bile tudi nekatere
. ___ Pozitivna stran dela sindikata
tudi, da je med gozdnimi delavci delo članov zbora proizvajalcev v tem podjetju je tudi to, da so vedno manj mlajših ljudi. Za delo! ObLO. Člani sindikata želijo, da bili ljudje seznanjeni s sklepi v gozdu bo treba uvesti meha- bi občinski odborniki prihajali v! delavskega sveta ln upravnega nizacijo (motorne žage itd.). podjetja, na seje delavskega sve-! odbora. Tudi izobraževanje je na-Na občnem zboru sindikata Ob- ta in upravnega odbora, sindikal-1 šlo lep odmev. Razne tečaje in činskega ljudskega odbora so ugo-| ne sestanke. Z občinskimi odbor-1 seminarje je obiskovalo 20 čla-
športne dejavnosti.
Razpravljali so tudi o organizaciji izobraževalnega centra, e delavskem samoupravljanju, nagrajevanju po učinku in izpopolnjevanju tega načina nagrajevanja, družbeni prehrani, o dolžnostih občinskega zbora proizvajalcev do svojih volilcev in drugem. Brez vsake hvale lahko zapišemo, da je sindikalna podružnica v Kovinskem podjetju med najboljšimi v ribniški občini.
Kovinsko podjetje Ribnica
20. februarja je bil v Ribnici prvi plenum novoizvoljenega Občinskega odbora ZB NOV. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Tone Maležič, za podpredsednika Jože Selšek, za tajnika pa Vinko Kersnič. Izvolili so tudi komisije, ki bodo v pomoč delu Občinskega odbora Zveze borcev, ter sekcijo internirancev.
Pogovorili so se tudi o bodočem delu in programu prireditev in proslav v počastitev 20. obletnice vstaje. Urogram je bogat.
oeoioic3ecDeoec3ic3ec3eoec3Eoic3ic3ic3ic3ec3BC3eo<=>ioicDecDeoeoeoeoeoioeojoi
«0
■
o
o
■
o
■
o
o
■
o
m
o
■
o
■
o
■
o
e
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
e
o
■
o
e
o
■
o
n
o
■
o
■
o
■
o
m
PREBIVALCEM RIBNIŠKE OBČINE, DELOVNIM KOLEKTIVOM. USTANOVAM, ČLANOM MNOŽIČNIH PORGANI-CIJ, ZADRUŽNIKOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU. 26. MARCA PRED 18 LETI JE BILA V JELENOVEM ŽLEBU IZVOJE-VANA VELIKA PARTIZANSKA ZMAGA NAD ITALIJANSKIM OKUPATORJEM. OB TEJ PRILIKI SE SPOMINJAMO TUDI VELIKIH GOSPODARSKIH USPEHOV, KI SO BILI DOSEŽENI V RIBNIŠKI OBČINI PO OSVOBODITVI
26. marec
Občinski Čjudski odbor Ribnica
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS
Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Občinski odbor ZDROP Obč. odbor Rdečega križa
ter ostale družbene organizacije in društva
Lesnoindustrijsko podjetje Ribnica, Tekstilna tovarna »Suknje" - obrat Jurjeviča, Opekarna Ribnico, Gradbeno podjetje »Gradbenik" Ribnica, Kovinsko podjetje Ribnico, Splošno mizarstvo »Hrast" Dolenja vas, Lesna galanterija Sodražica, Pletilnica žičnih mrež Sodražica, Trgovsko podjetje »Suha roba" Sodražica. Kmetijska zadruga Ribnica, Kmetijska zadruga Sodražica, Trgovsko podjetje „Jelka" Ribnica, Trgovsko podjetje ,.Travna gora,, Sodražica, Gostinsko podjetje Ribnica, Zadružna hranilnica in posojilnica Ribnica, Zavod za socialno zavarovanje podružnica Ribnica, Zdravstveni dom Ribnica ter ustanove in zavodi
0
■
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
Vključiti še več mladine
14. marca je bil v Ribnici občni zbor TVD Partizan. Predsednik Štefan Lovšin je v poročilu nanizal probleme in uspehe TVD Partizan v preteklem letu.
Upravni odbor se je vse preveč bavil z gospodarskimi problemi. V bodoče naj bi za te zadeve skrbel gospodarski odbor. Velik problem za društvo je vzdrževanje stadiona in skakalnice, za katere naj v bodoče skrbi tudi ObLO. Društvo ima premalo finančnih sredstev za vzdrževanje teh objektov. Poudaril je, da je v društvu premalo starejših ljudi, ki bi se aktivno bavili s fizkulturo. Pohvalil je požrtvovalno delo vaditeljev, ki žrtvujejo marsikatero uro za delo v Partizanu. Na kraju je predlagal, da se ’NK »Borac« priključi k Partizanu. Predlog je bil z večino glasov sprejet.
Društvo je organiziralo več telovadnih nastopov. Člani so se udeležili Titove štafete, pohoda Ob žici okupirane Ljubljane in štafetnega teka od Sodražice do Grčaric. Organizirali so tudi smučarski tečaj.
Po razpravi, v kateri so v glavnem obravnavali razširitev, in vključitev novih članov, so bile
volitve novega upravnega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Štefan Lovšin, ki že vrsto let uspešno vodi to organizacijo.
Hlada rast
V	sestavu Stanovanjske skupnosti Kočevje-Rudnik dela tudi otroška ustanova »Mlada rast«. Oddelek ima v Šalki vasi in od lanske jeseni tudi na Rudniku. Oba oddelka obiskuje preko 80 otrok zaposlenih mater področja Rudnika in Šalke vasi, ki svoje malčke brez skrbi in s polnim zaupanjem poverjajo v varstvo vzgojiteljskemu osebju te ustanove.
Vodstvo vrtca je pripravilo s starši otrok uspele roditeljske sestanke, na katerih so se pogovorili o uspehih malčkov. Posebno Dedka Mraza in pustovanje so lepo praznovali.
V	ostalem pa je treba ob tej priliki povedati, da so v polnem teku priprave za ustanovitev še enega oddelka te ustanove za delovne žene. Željn in okolice. Vroča želja vseh je, da bi do ustanovitve tega oddelka čimprenj prišlo.
JAVNA DRAŽBA!
V nedeljo, dne 2. aprila ob 8. uri zjutraj, bomo na javni dražbi v remizi Kmetijske zadruge Sodražica v Sodražici prodali več rabljenih kmetijskih strojev.
Pri nakupu ima prednost socialistični sektor. V kolikor tega ne bo, bomo stroje prodali privatnim interesentom.
KMETIJSKA ZADRUGA SODRAŽICA
Nogometaši »Kočevja« nadigrali prvafca
ČLANI: GRAFICAR:KOCEVJE 0:0, MLADINCI: GRAFI-CAR:KOCEVJE 0 :1. MALNAR SE NE DA PREMAGATI!
01C3N0NC3NC310N010N0e0N0N0 lC31C3NC3iC3NC3NC3N C3NCDN ONONCZ)! CDlOi C3NC31 GDI GDI C31 CD
Priprave nogometašev za nogometno tekmo z Grafičarjem so potekale s podvojeno resnostjo ves teden. Tudi vreme je bilo naklonjeno pripravam. V snežnem
oimiavatu>
QiAauie prebivalcev Zahvale Prodam Jigublleav theklid
GIBANJE PREBIVALSTVA Kočevje
Poročili so se:	Terzič Kemal,
delavec iz Doboja, Orašje 48, star
20	let in Abutič Mira, delavka iz Kočevja, Podgorska ulica 3, stara
21	let, Blatnik Franc, kovaški pomočnik iz Kočevja, Trg svobode 44, star 29 let in Škufca Marija, delavka iz Ratja 15, stara 34 let, Milešič Andrija, delavec iz Ljubljane, Valvazorjeva 7, star 28 let in Križman Zinka, vlagalka iz Kočevja, Rudnik 3, stara 20 let, Li-Povac Marijan, ključavničar iz Sela 11, Ljubljana, stara 23 let in Rus Marija, delavka iz Željn 52, stara 20 let.
Rodila je Corel Darinka, gospodinja iz Mahovnika — deklico Nevenko.
Umrla je Faflek Marija roj. Horvat, gospodinja iz Cvišlarjev 1, stara 60 let.
VELIKE LASCE
Rodila je Debeljak Terezija, gospodinja iz Plosovega 1 — dečka •Franca.
RIBNICA
Poročila sta se: Divuljski Mi-hajlo, uslužbenec iz Ribnice 84 in Lesar Albina, gospodinjska Pomočnica iz Nemške vasi 47.
Rodila je Dejak Francka, gospodinja iz Dolenjih Lazov 10 — deklico Ernesto.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame
FRANČIŠKE KERSNIC roj. ŠKRBEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem,
ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Prav lepa hvala za podarjene vence in cvetje, sindikalni podružnici, kolektivu »Avto« Kočevje, pošti Ribnica.
Hvala dr. Oražmu in dr. Andol j šku za pomoč in vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Lojze z družino. Nemška vas, Dolenji Lazi, Zamostec, Ljubljana, Canada.
PRODAM
Dobro ohranjen moped NSU prodam. Informacije Kočevje, Še-škova 4.
— * —
Skoraj novo, žensko »Rogovo« športno kolo, prodam. Informacije na upravi »Novic«.
__ * —
Dobro ohranjen motor »Tomos-Puch« 250 ccm z rezervnimi deli,
popolnoma opremljen, prodam po ugodni ceni.
Naslov na uredništvu »Novic«. _ * _
Prodam motorno kolo NSU »Prima« 175 ccm. Vprašati Kočevje, Roška cesta 23.
KUPIM
Kupim stanovanjsko hišo v Kočevju ali v okolici. Jakovac Anton, Brod, Moravica 8, Hrvatska.
ČESTITKA
Ljubi mami Mariji Omerza iz Rakitnice, želijo vse najboljše za 70-obletnico in god otroci z družinami.
POJASNILO
V članku »Včeraj popoldne«, ki je bil objavljen v zadnji številki, se je vrinila neljuba pomota. Dramo ni režirala Milena Borovac, ampak Ana Picek.
Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52i57) razpisuje
Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Ribnica, mesto
DIREKTORJA
Trgovskega podjetja »Suha roba« Sodražica Pogoji: Komercialist z višjo strokovno izobrazbo in 10-lctno prakso ali — komercialist s srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 15-letno prakso na takem delovnem mestu Prošnje za razpisano delovno mesto naslovite na Komisijo za razpis in imenovanje direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ribnica
Razpisni rok je do 10. aprila 1961 Komisja za razpis in imenovanje direktorjev pri ObLO Ribnica
STANOVANJSKA SKUPNOST RIBNICA razpisuje
DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE
Pogoj:	Primerna strokovna izobrazba z najmanj
5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu Osebni dohodki po dogovoru. Kandidati naj vložijo prošnje najkasneje do 15. aprila 1961 na
Stanovanjsko skupnost — Ribnica
»NOVICE« - glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica, hdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje ured-oiškl odbor. Odgovorni urednik ■•anez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta I4/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
metežu, ki je pobelil igrišče in okolico se je začela mladinska nogometna tekma. Želja mladincev je bila, da se za lanskoletni poraz za zeleno mizo oddolžijo in zmagajo. Snežna odeja se je vidno debelila in ovirala igranje. Žoga se je ovijala s sneženo plastjo, tako da je bila velika snežna kepa. Igra vseh mladincev je bila od začetka do konca požrtvovalna, zato je bil dosežen tudi uspeh z avtogolom samih gostov. Mladina je zasluženo zmagala.
Vedno bolj in bolj je snežilo, ko so pritekli na igrišče člani. Nekaj začetniške nervoze in že so prevzeli pobudo na igrišču, ter ponavljali napad za napadom na nasprotnikova vrata. Nasprotnik se je krčevito branil, saj so bili njegovi igralci* le v obrambi. Redki napadi so bili zaustavljeni od nepremagljive obrambe, ki je budno čuvala svoja vrata. Nogometaši Kočevja niso razočarali tudi v borbi z renoviranim nasprotnikom, od katerega smo pričakovali lepšo igro. Nogometaši Kočevja so potrdili, da ni bila visoka zmaga nad Savo prejšnjo nedeljo le slučajna, temveč popolnoma upravičena za njihovo znanje in trud, ki ga vlagajo pri vadbi nogometa. V iskazani premoči bi si Kočevje zaslužilo zmago, vendar je tudi neodločen rezultat velik uspeh. Za doseženi rezultat in prikazano igro zaslužijo vsi igralci priznanje, z željo, da se tudi na prihodnjih tekmah tako požrtvovalno borijo in zastopajo Kočevje. Posebno jim želimo uspeh v nedeljo na vročih tleh v Hrastniku proti Rudarju. * i
SPORED RTV LJUBLJANA
JADRAN, Kočevje: od 24. do 26. marca ameriški barvni cinema-scopski film »Ovčar«, 26. in 27. marca matineja amer. barvnega filma »Afriški lev«, od 28. do 30. marca japonski barvni cinema-scopski film »Skrita trdnjava«, od 31. marca do 2. aprila francoski barvni film »Moj stric«, 2. aprila matineja češkega barvnega filma »Cesarjev slavček«.
SVOBODA, Rudnik:	25. in 26.
marca ameriški barvni film »Ponos in strast«, 1. in 2. aprila angleški film »Operacija Amsterdam«.
RIBNICA: 25. in 26. marca ameriški barvni cinemascopski film »Čajnica«, 1. in 2. aprila poljski film »Vlak«.
SODRAŽICA:	25. in 26. marca
sovjetski film »Rodil se je človek«, 1. in 2. aprila jugoslovanski cinemascopski film »Sam«.
LOŠKI POTOK: 26. marca francoski film »To je čas zločincev«, 2. aprila mehiški film »Umiram srečna«.
VELIKE LAŠČE: 25. in 26. marca francoski film »Ulica sanj«, 1. in 2. aprila poljski film »Likvidacija«.
DOBREPOLJE: 25. in 26. marca ameriški barvni cinemascopski film »Videli se bomo v Las Ve-gasu«, 26. marca ob 10. uri matineja romunskega barvnega filma »Mala lažnjivka«, 29. marca jugoslovanski film »Vrata ostanejo odprta«, 1. in 2. aprila ameriški barvni vistavision film »Princ in igralka«.
KOČEVSKA REKA:	25. in 26.
marca jugoslovanski film »Kalna voda«, 1. in 2. aprila angleški film »Interpol«.
PREDGRAD:	25. in 26. marca
ameriški barvni film »Pony ex-pres«, 1. in 2. aprila jugoslovanski film »Preko modrega neba«.
OSILNICA: 26. marca italijanski film »Moderna devica«.
BROD NA KOLPI:	26. marca
francoski film »Vlačuga dostojna spoštovanja«.
SOBOTA, 25. MARCA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Nekaj domačih za tiste, ki zgodaj vstajajo — 8.05 Glasba ob delu — 8. 30 Klavirske skladbe Edvarda Griega — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Melodija in ritem — 10.15 Krešimir Baranovič: Imbrek z nosom, baletna suita — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Orkester Alfred Scholz — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski sprehod — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in I zabavna glasba — 15.40 S knjiž-Inega trga — 16.00 Radi bi vas za-
bavali — 16.40 Orkesterski zbor Enakost iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo —	17.45 Orkester Billy
Vaughn — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Bedfih Smetana: Slanik simfonična pesnitev iz cikla Moja domovina — 18.30 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za uvod — 20 minut po domače... — 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 V plesu do polnoči — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA - 26. MARCA
6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 7.35 Delavska godba Svobode Center iz Trbovelj — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 8.45 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40
Carl Ditters Dittersdorf: Koncert za cembalo in godala — 10.00 Še 1 pomnite tovariši... — 10.30 Hol-lywoodski simfonični orkester — 10.45 Spoznavajmo svet in domo-I vino — 11.45 Črno in belo — 12.00 Poslušalci čestitajo in pozdravlja-
i jo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas 14.15 [Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Koncert pri vas doma — 15.30 Kar radi poslušate
—	16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Carl Zeller: Ptičar — 17.00 Zabavna glasba za nedeljsko popoldne - 17.30 Slavko Zlatič: Trije simfonični plesi — 18.27 Dve skladbi — dva zabavna orkestra
—	18.45 Petnajst minut s kvintetom bratov Avsenika — 10.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Zvočni intenrmezo — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni simfonični koncert.
iiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
j 7lafgioHfe faiezna na Doienfskem
| Odkrili so ga ribniški jamarji ob | sodelovanju ljubljanskih tovarišev. -| Jama pri Tobakovi hruški v Mali gori 1 je globoka 110 m. Do dna še niso prišli
Društvo za raziskovanje jam Slovenije ima v Ribnici prav gotovo eno svojih najagilnejših podružnic. Več kot 60 aktivnih članov že dve leti pomaga in raziskuje jame in brezna v Mali in Veliki gori, ki jih je po številu več kot 50. Jamarje čaka še dolgo in naporno delo. Jam ni malo, zato naj naštejemo le najvažnejše: Francetova, Kaplji-va in Mivčja jama, Žiglovica, jama v Lepovčah. Podlipna jama, tri jame pri Miklovih vinogradih, Goričevska žiglovica, Tentera, Pavletova jama v Loškem potoku, brezno v Jelenovem žlebu, Grda jama v Veliki gori i. dr., ki skoraj vsako nedeljo vabijo aktivne člane jamarskega društva. Razrvan kra-ški svet okoli Ribnice skriva še
prenekatero žrelo, ki vabi v črno globino vsakega pravega jamarja.
Jama pri Tobakovi hruški, ki zeva na poraščenem bregu v Mali gori, je s svojo globino še posebej privlačna. Kraj je dobil ime po tihotapcih, ki so baje tu v davnih časih pod votlo hruško skrivali tobak. Jamo so odkrili že pred vojno. Letos so prišli la do prve police, okoli 30 m globoko. Tu je jamarje ustavilo dno sestavljeno iz ostrih otrganih skal. V steni so našli odprtino, vendar naprej brez primerne opreme ni bilo mogoče.
Za naskok v nedeljo 12. marca so se dobro pripravili. Pridružili so se jim ljubljanski jamarji pod vodstvom tov. Kunaverja, ki
ima pri tem delu dolgoletne izkušnje. Zadružni Unimog je jamarje, opremljene s težkim raziskovalnim orodjem, pripeljal skoraj do žrela, ki predstavlja komaj tri metre širok vhod v brezno. Jamarji so spustili žične lestve, sc navezali na svilene vrvi in zaporedoma izginjali pod zemljo. Spuščanje je vodil tov. Kunaver. Raziskovanje so opravljali po relejih. Straže so ostajale na že raziskovanih policah in spuščale ostale tovariše dobro zavarovane v neznano globino. Vsaka neprevidnost se lahko bridko maščuje. Že najmanjši kamen, ki prileti iz vrha, ali
Ultlllllllllli I
Hill
SREBRNA PLAKETA AMSJ
Letošnji letni občni zbor AMD Kočevje je bil 12. marca. Poleg članov društva so se zbora udeležili predstavniki Obč. ljudskega odbora Kočevje, JNA, AMZ Slovenije, Republiškega sekretariata TNZ in tudi častni člani UO AMD. Udeležba je bila zelo številna.
Iz poročil, ki so jih podali predsednik, sekretar društva in blagajnik povzemamo le nekaj ugotovitev.
V letu 1959 še bolj pa v letu 1960 je AMD Kočevje delovalo v skladu z načeli in potrebami AMS Jugoslavije, kot tudi v skladu s potrebami naše armade. Uspeh, ki jih je društvo doseglo v preteklem letu so veliki. Delo je bilo vedno vsklajeno s finančno zmogljivostjo društva, posebno v pogledu nabave vozil in materiala. Vrsta tečajev je bila organiziranih za šoferje amaterje, za potrebe armade, za mopediste in za pionirje. Naša skupnost je dobila 18 šoferjev kategorije AB, 169 šoferjev kategorije B, 62 šoferjev kategorije A, 307 mopedistov poleg naštetih pa je napravilo 231 pionirjev izpit iz prometnih predpisov in 15 pionirjev in motoro-znanstva. Podeljenih je bilo 281 značk AMSJ II. stopnje in 15
značk III. stopnje. Občni zbor je ugotovil, da je preorientacija V skladu z družbenimi potrebami. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da je društvo imelo v letu 1960 ca. 11 milijonov prometa, vrednost osnovnih sredstev pa presega vsoto 17 milijonov. Leto so začeli s pozitivno bilanca, kar ni bil primer pred nekaj leti. Nadzorni odbor je podal obsežno poročilo s temeljito analizo vse dejavnosti društva, s posebnim poudarkom, da je delo UO v preteklem bilo odlično vodeno pod predsednikom ing. Janezom Troštom. Na občnem zboru je bilo podeljenih več diplom. Občinski ljudski odbor Kočevje pa je prejel srebrno plaketo in zastavico AMS Jugoslavije. Predstavniki in gostje so v svojih govorih poudarili, da so uspehi društva zavidanja vredni, da je sodelovanje s predstavniki množičnih organizacij, z odsekom NO,
»Ti
&
■nHHH__________
Člani upravnega odbora AMD Kočevje
pa ga sproži noga nad glavo, je s včasih usoden.
Iz police, ki predstavlja dno §j na globini 50 metrov, so po dvo- §= urnih pripravah spustili v glo- s bino še 60 m lestvice. S težavo g| so našli v razjedenih stpnah in g krhkem kamenju primerno me- || sto, kamor so jih pritrdili. Prvi g jamar se je počasi spuščal po g zavitih stenah. S karbitno sve- §| tilko je osvetljeval stene in dno, M ki ga dolgo ni mogel opaziti, g Spuščal se je vse globlje. Ko je = plezal že po šestem delu lestve g se je pod njim posvetila glina in g mokro kamenje. Dosegel je glo- ii bino 105 m. Za njim se je spustil g še drugi jamar. Vendar tu brez- g na še ni konec. Pri obhodu sten = sta jamarja našla v dnu razpo- g ko, v katero zaradi ožine še niso j§ mogli prodreti. Razpoka v dnu gl se pozneje razširi in kaže, da vo- g di brezno še naprej. Kam, bodo g pokazala nadaljnja raziskova- g nja.
Že sedaj lahko trdimo, da je gg bilo s to akcijo ribniških jamar- g jev odkrito prejšnjo nedeljo naj- = globlje brezno na Dolenjskem, g Doslej je bih> najgloblje Puglo- g vo brezno, ki meri v globino 105 g metrov, Kriviška okroglica 93 m, g Marjanščica 84 m in Žiglovica g 74 m.
Predsednika ribniških jamar- g jev tov. Franceta Škrabca sem g vprašal po njihovih načrtih. »Po- g večati članstvo, raziskati čim g več jam, do ribniškega festivala g zgraditi kočo pri Francetovi ja- g mi in s tem ureditni bodoči cen- g ter naše jamarske transverzale,« = je bil njegov odgovor. Spoznal g sem, da zaslužijo ribniški ja- g marji večjo pozornost, saj s svo- g jim neumornim delom prispeva- g jo velik delež pri raziskovanju g Krasa, ki ima ne le turistični, g temveč tudi gospodarski pomen, g Ob velikem uspehu jim tudi mi' g toplo čestitamo.
iiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jože Brežic - petdesetletnik
Na železnici nove potniške tarife
Te dni je praznoval svo 50. rojstni dan Brežič Jože, uslužbenec iz Kočevja. Rodil se je 14. 3. 1911 kot peti otrok revne delavske družine v Starem kotu. Njegov oče je odšel za zaslužkom v Ameriko že ko je bil Jože star komaj tri leta. Kot 8-letni deček je Jože že moral od doma, da si je služil kruh pri drugih ljudeh. Mati mu je umrla, ko je bil star 10 let. Jože je moral trdo delati pri svojih delodajalcih vse do italijanske okupacije, ko je že leta 1942 maja
nadalje z Obč. LO Kočevje in z armijo odlično in da bazira na zdravem tovariškem sodelovanju. Tov. Hinko Kapun, predstavnik AMZS je v svojem govoru poudaril, da je AMD Kočevje eno izmed redkih društev v Sloveniji, ki zadane naloge reši 100 odstotno in katerega delo je vseskozi pohvale vredno. Uspehi in delo lahko služijo ostalim društvom za zgled.
Na zaključku je bil izvoljen nov upravni odbor 15 članov, za predsednika društva pa je bil ponovno izvoljen ing. Janez Trošt.
Novemu . odboru, posebno pa predsedniku društva in celotnemu društvu, želimo v bodočem delu še več uspehov in pravilno vodenje dejavnosti AMD Kočevje.
1. APRILA BO ZAČELA NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH VELJATI NOVA TARIFA ZA PREVOZ POTNIKOV. POVPREČNO SE BODO ZVIŠALE CENE VOZOVNIC ZA 15 ODSTOTKOV, ZA NEDELJSKE VOZOVNICE PA BO 30 ODSTOTKOV POPUSTA. CENE MESEČNIH VOZOVNIC ZA DELAVCE IN USLUŽBENCE SE BODO ZNATNO POVEČALE. SE NAPREJ BO VERJETNO 75»/» POPUST ZA POTOVANJE NA LETNI ODDIH.
Na relacijah do 10 km se cene vozovnic sploh ne bodo zvišale. Do 20 km bo nova cena vozovnic 104 din, do 30 km 156 dinarjev, do 40 km 208 din, do 50 km 260 din, do 80 km 416 dinarjev, do 100 km 520 din in do 200 km 920 din. To so cene, ki bodo veljale za vozovnice drugega razreda potniškega vlaka. Za potovanje v prvim razredu pa bo treba kot doslej doplačati polovico vrednost vozovnice drugega razreda. Dodatek na brzih in ekspresnih vlakih se ne bo spremenil.
NEDELJSKE IN SKUPINSKE VOZOVNICE
Doslej so imeli potniki za nedeljska potovanja 40 odstotkov popusta. Ta popust ni bistveno vplival na povečanje števila potnikov. Ta popust se bo sedaj še zmanjšal in bo znašal samo 30 odstotkov.
Železnica ukinja tudi 50. odstotni popust na skupinska potovanja. Sedaj bo veljal popust v višini 30 odstotkov le v primeru, če potuje najmanj 10 oseb. Za potovanje mladine bo še naprej veljal popust 75 odstotkov za šest potovanj na leto.
MESEČNE VOZOVNICE
Pri mesečnih vozovnicah bo povišanje največje. Popust sc bo znižal od sedanjih 75 na 50 odstotkov. Po tej tarifi bodo delavci in uslužbenci, ki potujejo na re-
laciji do 5 km plačali mesečno« 650 din, na relacijah do 10 km 1300 din, do 20 km 2600 din, do 30> kilometrov 3900 din, od 31 do 40-kilometrov 5200 din in od 40 do-50 km 6500 din.
Tako visokih prevoznih stroškov delavci in uslužbenci brez dvoma ne bodo mogli sami plačati. Del sredstev bodo verjetno-prispevali kolektivi.
Popust za dijaške vozovnice je-znatno višji. Na razdalji do 5 km> bodo mesečne karte 340 din, do 10 km 650 din, do 20 km 1300 dim in do 30 km 1950 din.
Tudi tarife za blagovni promet-se zvišajo za 12,7 odstotkov od: dosedanjih 12 tarifnih razredov na 10. Nakladalni in razkladalnč roki so 6 ur.
To so osnovne karakteristike novih tarif na jugoslovanskih železnicah.
vstopil v narodnoosvobodilno vojsko, kjer je ostal do osvoboditve in dobil čin namestnika komisarja čete. Boril se je in bil v letu 1943 tudi ranjen v desno roko in nogo. Zaradi tega je postal 50 % invalid.
Po osvoboditvi bi se rad vrnil na svoj dom. Bil je požgan. Zato si je poiskal delo v Kočevju. Zaposlil se je najprej kot sekretar pri agrarni reformi, nato pri KDZ Dolga vas—Livold. Bil je sekretar Okrajnega odbora ZB, nato pa je prevzel mestno ekonomijo kot upravnik. Leta 1952 je vstopil v službo pri Okrajnem sodišču v Kočevju, kjer je še danes.
Jubilantu, katerega življenjska pot ni bila lahka, in zavednemu članu organizacije ZB in drugih organizacij, iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let v krogu svoje družine.
Iz Predgrada
Na predvečer 8. marca so žene iz Predgrada in okolice lepo proslavile mednarodni praznik žena. Proslava je bila v zadružnem domu. O pomenu dneva žena je govorila Marija Weis. Ženski pevski zbor je zapel več narodnih pesmi, šolarji pa so recitirali in peli. Sodelovala je tudi godba.
FRANC TRAMPUŠ
Znanec
Deževni večeri minevajo počasi, čas se ne gane nikamor. Za silo ga lahko preganjaš tako, da v kavarni iznad časopisa opazuješ sosede in ugibaš njihovo starost, poklic, zanimanje...
Pogled mi je obstal na moškem srednjih let, ki je gledal vame in dvignil roko v pozdrav. Ozrl sem se okrog. V smeri proti meni ni bilo nikogar. Obrnil sem se tja — že se je bližal. S počasnim korakom in z dobrodušnim, nasmejanim obrazom. Zadrege sem se skušal rešiti s prisiljenim nasmehom. Mož mi je ponudil roko:
»Zdravo.«
Krepko se je rokoval z menoj. Zmedeno sem čakal, kaj se bo zgodilo.
»Že nekaj minut ti maham, ti pa gledaš okoli, kot bi se nikoli ne videla ...«
Grebel sem po možganih, kod naj bi srečal tega človeka. Nisem se mogel spomniti.
»Mislil sem — —« Na srečo me je prekinil, kajti mislil sploh nisem in ti dve besedi sta bili vse, kar sem v tistem trenutku mogel iztisniti iz sebe.
»Saj je vseeno. Dobro te poznam. Neprestano buljiš v časopise, potem pa raztreseno strmiš v lepi in zanimivi svet.«
Zasmejal se je svoji domislici, ki mu je očitno tako ugajala, da ga je smeh začel dušiti in tudi mene je spravil v dobro
voljo. Med smehom je plahnela zadrega in ojunačil sem se:
»Kje pa hodiš?«
»Oh, kakor ponavadi. Povsod me najdeš.«
Za trenutek sva utihnila. Spet sem zašel v slepo ulico, sem pomislil. Ali bom izvedel, kdo je človek, ki sedi zraven mene, se pogovarja in smeji z menoj. Pristopil je natakar. Spogledali smo se.
»Ritoznojčana,« sem predlagal.
Mož zraven mene se je pomenljivo nasmehnil.
»Prav, ritoznojčana.«
Ko se je natakar obrnil, je oni nadaljeval:
»Ne manjka ti smisla za obnavljanje spominov. Kar dajva ga, tako se ga bržčas ne bova nabrala, kakor takrat.«
»Skoraj gotovo ne.«
»Reci kar hočeš, imenitno je bilo. S katero si bil že ti? Aha, s tisto rdečelasko, kajne.«
Nasmehnil sem se in negotovo skomignil z rameni. Ne spominjam se namreč, da bi bil kdaj kod s kako rdečelasko. Res ne sodim med oboževalce te barve na laseh.
»Beži, beži, kaj ti bo nerodno. Saj v bistvu niti ni bila tako slaba. Na boljšem od mene si pač bil. Meni je tedaj preostala le še pijača.«
(Konec prihodnjič)
»Mhm,« je rekel. Potem je spet tiho sedel nekaj trenutkov. Eileen je hotela slišati tisto, kar je že dolgo pričakovala iz njegovih ust: vprašanje, ali je iskati vzroke za njeno stanje v družinskem življenju. Počasi jo je bil Gray pripravil do tega, da je začenjala verjeti, da je on ne obsoja, da lahko govori, kar jo je volja, in da je zaradi tega ne bo grajal.
Vedel je, da hoče Eileen tudi s tem vprašanjem preizkusiti njegov odnos do nje. »Mhm,« je ponovil in skrbno prisluhnil zvenu svojega glasu. »Slišal sem, tudi govoriti znam, Eileen. Ali bi povedali, kako je bilo?«
»Še to da bi vam pravila!« je skoraj zavpila. »O tistem naj pripovedujem vam, ki sedite tu pred menoj kot sam vsemogočni! Ubila sem Beverly Bond, ali ne slišite? Z nožem sem jo! Mrtva je. Ali vam to nič ne pove?«
»Nasprotno, veliko mi pove. Veseli me, da ste prišli in mi povedali. Ali ste govorili že s kom drugim?«
»Ne.« se je našobila. »Poklicala sem...«
Utihnila je. Gray je videl, kako jo je spreletaval srh. »Najprej sem prišla k vam, ker ... Ker .. • Uh, ne glejte tako naduto, Zato, ker sem vas vlekla za nos! Hotela sem vam pomagati, da sem se vam smejala ves ta čas In da tega niste opazili. Pa ste si mislili, kako dobro sva se ujela! Govoričila sva o občutku krivde...« Spet je utihnila.
»Kako ste me vlekli za nos, Eileen?« jo je vprašal.
»Na vse načine. Kaj bi naštevala!« Nekaj trenutkov se je borila s solzami, potem jih je premagala in ga pogledala zviška. »Mislili ste, da ste sam gospod bog, pa ste bili dovolj bedasti, da sem vas vlekla za nos. Lahko bi vam povedala ... Marsičesa se spominjam ...« In ji je zmanjkalo besed.
Gray jo je pazljivo gledal. Njemu je ta trenutek povedal več, kot si je Eileen mislila. Otroška trma je govorila iz nje, nekje iz globin pa je prvič zaznavno silil na dan stržen njenih težav.
»Česa se spominjate, Eileen?« jo je prijazno vprašal. Nekaj časa je tiho sedela, nato pa se je zagledala v tla. »Ničesar,« je rekla. »Ne vem.« Potem se je ozrla k njemu. »Mislim, da bi... Morala bi na policijo, ali ne?« ga je vprašala s skorajda vsakdanjim glasom.
»Mislim, da boste šli, če jim res hočete povedati, da ste ubili Beverly Bond.«
»Seveda sem jo! Navsezadnje vem, kaj delam.«
Gray se je nagnil naprej. Na mizi je prekrižal roke. »Rad bi slišal kaj več o tem. Tudi
policija vas bo vprašala to in ono, podobne reči kot jaz.«
»Kakšne reči?« je privzdignila glas.
»Zakaj ste storili, kako je bilo, kdaj...«
»Sinoči sem jo videla v klubu,« je rekla, iztegnila roko in začela s prsti bobnati po naslanjalu, izprva počasi, potem pa čedalje hitreje. »Poznala sem jo. Sovražila sem jo. Nekaj kozarčkov sem ga zvrnila, po vsakem sem bila bolj jezna nanjo. Nazadnje sem stopila k njej in ji rekla, naj pusti... Naj neha... Ah, saj ni važno! Sporekli sva se in se stepli. In potem ...« Zamahnila je z roko, katere prsti so prej bobnali po usločenem lesu.
Nadaljevala je: »šla sem v njeno stanovanjc. Iz Srebrne copate sem šla naravnost tja. Odprla mi je. Spet sva se spopadli. Potem sem zgrabila nož ... Padla je na zofo in ...« Sunkovito je dihala. »To je vse.«
Kar se da mirno jo je Gray vprašal čez čas: »Zakaj ste jo sovražili?«
Ni ga pogledala. V tla je strmela, ko je rekla. Besede so ji kar vrele iz ust. »Eh, vedela sem, pa je. S tem še ni rečeno, da ne vem, če vam nisem nikoli povedala. Marsičesa vam nisem mogla povedati...« Vrgla mu je srdit pogled. »Ce bi se vi kaj spoznali na svoje delo, bi že 'morali uganiti.«
»Ali se je skušala vriniti med vas in Neila Pollarda?«
Krčevito je prikimala. »Zato sem jo.« Glas se ji je lomil. »In potem sem zažgala. Skušala sem zabrisati svojo sled. Mislila sem, ogenj bo.« Glas ji je zamrl. Namesto prejšnjih prstov je zdaj tolkla njena pest po naslanjalu.
»Zakaj pa ste potem od zunaj tolkli po vratih?«
Naglo se je obrnila k oknu in se zastrmela v košček neba, potem pa se je sunkovito presedla. Cez čas je začela:
»V veži sem slišala korake prav takrat, ko j sem odhajala. Ženska in moški sta bila. Mislim, da me poznata. Obrnila sem se, kakor da hočem v stanovanjc. Kaj naj bi drugega storila! S pestmi sem tolkla po vratih in — nisem mogla nehati. Zahlipala sem. Potem sem zajokala na ves glas...«
Pogledala je Graya, potem pa se je s pestjo udarila po kolenu. »Kaj naj storim ... Kaj naj.« Histerično je zahlipala, z vso silo je skušala *a-držatin solze. »To bi lahko mojo mamo spravilo v grob ali pa...«
»Ali pa?« jo je mirno vprašal.
Nenadoma je bil njen glas tih, da je Graf komaj razumel besede:
»Morda bi bilo bolje, če bi sc ubila...«
Gray je še vedno čakal, čeprav je vedel, d# bo kmalu moral kaj reči.
»Mama je bolna. To veste, povedala sen* vam. Nisem vam pa povedala, da sem jaz kriva-Moja krivda,« je malone zašepetala. »Spominjam se.« Njena roka se je sunkovito zasukala, dial* ji je obležala na želodcu. »Vroče,« je rekla-»Peče, boli...«
Gray je zadržal dih. Ali bo v tem n*Še* ključ Eileenine bolezni? Spomin na nekaj, k®* jo je vso prevzelo...
»Po moji krivdi,« je ponovila. »K« vsaj *e bi...«