ängeljcek, otrokom učitelj in prijatelj. Izdal ANTON KRZIC. V Ljubljani, 1887. Samozaložba. — Tiskala »Katoliška Tiskarna«. PAPEŽ LEON XIII. — zlatomašnik. r -epa je laška dežela! Prijazni griči, nasajeni s zeleno vinsko trto, jo krasijo in širna polja z rumeno pšenico se raztezajo na okrog; griče in polja pa obdajajo kakor srebrni pasovi mnogotere reke. V tej deželi so doma rumene pomaranče in sladke smokve, po kterih se tako željno ozira otročje oko. — Pa tudi lepa mesta so tam doli : Benetke, Milan, Florenca, Rim, Neapol itd. Posebno Rim je znano mesto, in o tem mestu si gotovo kaj slišal v šoli ali doma tudi ti, moj mladi bralec. V Rimu prebiva namestnik Kristusov, kteremu pravimo : sv. Oče ali papež. Rim je torej glavno mesto vsem katoliškim kristijanom, zato se pogosto obračajo njih pogledi v to mesto. V to deželo, v lepo Italijo bi te rad popeljal, moj mladi prijatelj. Rad bi ti pokazal na južni strani od Rima v visokih hribih prijazno mestece Karpineto; šel bi s teboj v lepi gradič v tem mestu in ti pokazal kraj, kjer so bili 2. marca 1810, torej pred 77 leti rojeni naš sedanji sv. Oče zlatomašnik Leon XIII., kteremu so takrat rekli : Joahim Pecci (reci : Peči). — Vse to bi ti rad razkazoval, ko bi bila v teh krajih; toda to ni lahko: rojstno papeževo mesto je daleč od nas, zelo daleč. Zato bodi zadovoljen, da ti popišem v »Angeljčku«, kako je mladi Joahim živel v tvojih letih, kako pozneje kot duhoven, škof in sedaj kot papež — Leon XIII. Mladi Joahim rad moli. Stopiva v duhu, znanec moj mladi, v rojstno hišo Joahimovo. V gradiču zagledava odprta vrata; skozi ta vrata prideva v prijazno domačo kapelico. Tu se vidi lep altarček s podobo Matere božje. Pred altarjem kleči pobožna žena in zraven nje deček, slar kakih šest let — to je naš mladi Joahim Pecci, s kterim se hočeva soznaniti; žena poleg njega so njegova pobožna mati, ki ga učijo moliti. Kako mirno kleči Joahimček pred altarjem, kako pobožno sklepa svoje bele ročice in s kako nedolžno-jasnim očesom se ozira na podobo Marijino, ustnice pa mu šepečejo molitev: Češčena si Marija, s ktero po materinem vzgledu pozdravlja svojo nebeško Mater. Kaj ne, kako lepa je ta žena na altarji, pravijo mati Joahimu čez nekoliko časa. Glej to je naša božja Mati, ki nas vse ljubi, ki bo tudi tebe rada imela, ako boš pobožno molil in živel lepo. Ozri se še po stenah okrog; poglej, tu okrog je razpostavljenih štirinajst podob, ki nam kažejo križev pot. Po tem potu je moral hoditi Jezus, naš Bog, ko je trpel za nas. — In šla sta z materjo okrog podob in pri vsaki so mu kazali in dopovedovali, koliko da Jezus trpi in ž njim Marija zarad naših grehov. Vidiš, dete moje, pravijo mati nazadnje, kako velika hudobija mora bili greh, da Jezus sam toliko zanj trpi. Ali boš tudi ti z grehom žalil Jezusa in njegovo Mater? Ginile so Joahima te besede materine in solznih oči jim obeta, da on nikdar Boga žalil ne bo. In zopet sta pokleknila pred altarček in skupno molila, mati na glas in Joahim šepetaje ponavlja za njo, morda sam ne vé, kaj, a toliko bolj so Bogu in Mariji všeč molitve, ki prihajajo iz otroškega rajsko-nedolžnega srca njegovega. Tako so mati vodili mlađega Joahima v kapelico in Joahim je rad hodil ž njimi in kader mati niso imeli časa, tudi sam ; bil je priden mladenič, ki je rad in pobožno molil. Joahim jc usmiljen do ubogih. Ravno poldne je odzvonilo v Karpinetu. Pred Peccijevo hišo je bilo vse polno revežev; znana je bila ta hiša ubogim, vedeli so, da od nje nikdo ne gre prazen. Posebno veliko ubožnih je bilo ravno v onih letih, ko se je naš Joahim brezskrbno veselil svoje mladosti v rojstveni hiši. V tistih časih namreč je gospodoval po Laškem in tudi v papeževih deželah znani francoski vladar Napoleon I. Vedne vojske so vznemirjale lepo laško zemljo in vojaki so se privadili brezdelnemu lahkotnemu življenju. Zato se po končanih bojih niso vsi vojaki vrnili vsak na svoj dom in se poprijeli trdega dela. Mnogi so rajše še nadalje kradli, ropali in požigali. Imenovali so take ljudi »bandite« ali roparje. Bivali so po gozdih in skritih jamah in v velikih tropah napadali popotnike, pa tudi hiše in vasi so bile pred njimi v nevarnosti. Mnogo vasi so požgali, mnogo ljudi pokončali in veliko so jih spravili na beraško palico. Tako se je godilo tudi v Karpinetu in njegovi okolici in zato je bilo v tistih časih posebno veliko revežev, ki so pri premožnejših iskali kruha. Oče in mati Joahimova sta bila silno dobrih rok. Bog je dal obilno premoženja, a vedela sta, da človek v svojem bogastvu ne sme pozabiti lačnega reveža. Zakaj tudi revež je po božji bodobi vstvarjen in če je tudi zelo strgan, vendar ima neumrjočo dušo, vendar je naš brat, kteremu moramo pomagati. Kakor sta oče in mati delala, tako sta učila tudi svoje otroke. Poglej, ljubo dete, so rekli mati, koliko revežev lačnih čaka pri vratih kosilca; glej, kako so strgani in umazani, a vendar tudi te moramo radi imeti, ker nas Jezus sam tako uči. Takim moramo pomagati; sami sebi pritrgati in revežem darovati. Zato nam pa Jezus v nebesih obeta obilno plačilo. On pravi : Kar bote najmanjšemu, najbolj revnemu bratu storili, bote meni storili ; hoče reči : ravno toliko velja, kakor bi meni storili. Ni čuda, da je zato mali Joahim že težko čakal dvanajste ure, da je šel z materjo In starejšo sestro revežem delit kosilo. V jerbasček so mu narezali kruha, kterega je dajal Joahim ubogim, marsikedaj je tudi sam prihranil košček svojega belega kruha in ga podaril kaki ubogi siroti. In kako je bil vesel; bolje se mu je zdelo, kakor če bi bil sam pojedel tisti košček. Zdelo se mu je, kakor bi bil Jezusa slišal, rekoč: Prav, deček, io je lepo; le tako vedno ravnaj in lepo plačilo te bo čakalo v nebesih. Posnemaj, ljubi otrok, tudi (i mladega Joahima in rad dajaj vbogajme, prav posebno pa se varuj, da ne zaničuješ revežev. Joahim gre v šolo. Srečen je živel Joahim v očetovi hiši; moli, reveže nasituje in kratkočasi se z lepimi otročjimi igrami v družbi svojih bratcev in sestric. Toda čas hiti ; Joahim je bil vsak dan stareji in treba je bilo v šolo. Ker so starisi vedeli, koliko otrok se po slabih druščinah spridi v šolah, zato so sklenili, da bodo Joahima in njegovega brata dali v samostan, k Jezuitom v Viterbo v šolo. Pa to mesto je bilo zelo daleč od domačega kraja. Zato je bila ločitev od doma težka. Mati s solznimi očmi še enkrat ponovijo vse nauke, ki so jih otrokoma dajali, dokler sta bila doma, in bratca tako lepo poslušata in se tako tesno oklepata matere, kakor bi se bala v daljni svet. »Sedaj je vse pripravljeno za odhod«, pravijo mati. »Pojdita z menoj, gremo še v kapelo priporočit se Materi božji za srečno pot«. In šli so v kapelico in goreče prosili Marijo, naj jima bo ona mati, ko bota ločena od prave matere. — Kmalu zaropota voz izpred domačega praga in Joahim se z bratcem loči od svojega doma. S solznim očesom se ozirata nazaj na mater, ki so ju še od daleč pozdravljali za slovo, na domačo hišo, kjer sta preživela toliko srečnih ur — a konji hité in kmalu jima izgine izpred oči domači kraj in dolgo, dolgo, več let je minulo, predno sta zopet prišla domu. Pet dni sta se vozila, preden prideta v samostan v šolo, kjer so ju učitelji prijazno sprejeli. Materin blagoslov in njeni nauki so ju očitno podpirali v šoli. Učitelji bili so z njima zadovoljni, ker sta bila zelo pridna in ker sta tudi molila rada. Ko je bil Joahim 13 let star, čakalo ga je posebno veselje; takrat namreč prejme na sv. Alojzija dan prvo sv. obhajilo. O ko bi bil ti, mladi bralec, videl, kako skesano je mali Joahim opravil spoved, kako skrbno se je pripravljal za sv. obhajilo, kako je takrat sani sebe Bogu daroval in prav posebno molil za očeta in mater, gotovo bi ga tudi ti posnemal pri prvem ali pri poznejih sv. obhajilih. Takrat je že pripovedoval svojim učiteljem in tovarišem, da bo duhoven, kar se je pozneje tudi res zgodilo. Štirinajst let starega zadene Joahima najhujša nesreča. Njegova skrbna mati nevarno zbolé ter pokličejo svoja sinova k smrtni postelji. Se enkrat mati otrokom priporočajo, naj bodo pridni in pobožni, izročć jih Mariji, naj jim bo sirotam sedaj Marija mati in jim obljubijo, da hočejo neprenehoma zanje Boga prositi v nebesih. — Kdo bi popisal, kako žalosten je bil Joaliim, ko je spremljal mrtvo mater na pokopališče, ko se je grob za vselej zagrnil nad-njo, ki mu je bila v tem življenji vse! Le njeni nauki so ga potolažili, pogled v nebesa ga je pomiril. — Kako srčno da sta sinova ljubila svojo mater, kaže lepi napis na njenem grobu, kterega sta sama napravila v latinskem jeziku. Po materini smrti nadaljujeta šole v Rimu. Kakor poprej, tako tudi sedaj Joaliim ostane vedno marljiv in je po vseh šolah vselej med prvimi. — Po dovršenih -olah stopi, kakor je rekel še deček, v semenišče, da 0 do takrat bom dovelj trdna za vožnjo«, odgovori vesela deklica s polnim zaupanjem. Očeta je pa tolažila že ta misel, da bode njen ljubljeni otrok vsaj s tem razveseljen, da vidi otroke svoje starosti prvikrat k mizi Gospodovi pristopiti. Prišla je bela nedelja. Hčerka je torej močna, da se vožnje ni bati. O polnoči se odpravijo od doma. Oblečejo jo v prazno obleko, zavijejo jo v gorko odejo — in urno se pomikajo miljo za miljo proti misijonarjem. Kolika radost je bila, ko stopi deklica med svoje vrstnice, ki so že dobro podučene komaj čakale slovesnega trenutka prvega sv. obhajila ! Kako se pa še le oče začudijo, ko hčerka reče, da hoče tudi iti k svetemu obhajilu. »Počakaj, dete moje«, pravijo oče, »nihče ne sme Telesa Gospodovega sprejeti nepripravljen; ti pa še nisi imela kar nič poduka.« »Jaz tudi vse znam in sem ravno tako pripravljena kakor drugi«, zagotovljadeklica, »prosite gospoda misijonarja, naj me izprašajo, pa boste videli, da bom znala na vsa vprašanja odgovoriti.« Gospod pridejo, ne tolikanj zato, da bi otroka izpraševali, marveč da bi ga potolažili in umirili. Toda otrok brž zakliče: »Gospod, izprašajte me, jaz sem tudi pripravljena za prvo sv. obhajilo.« Smehljaje zastavijo gospod misijonar vprašanje iz katekizma. Pa kako se začudijo, ko jim otrok gladko in s takim povdarkom odgovori, da se je videlo, da tudi popolnem razume. Dajo še drugo vprašanje, na ktero ravno tako gladko odgovori ; enako tretje, četrto itd. vse povoljno ! Vprašajo še o skrivnosti presvetega rešnjega Telesa in otrok tako odgovarja, kakor najboljši učenci. Vprašajo še, če se je kaj pripravljala, in brž sprevidijo, da je njeno srce bolje pripravljeno, kakor vseh družili, ki so jih sami pripravljali. — »Ali smem iti k prvemu sv. obhajilu?« vpraša otrok in veselje trdnega zaupanja mu zablisne v jasnih očeh. »Seveda smeš iti«, odgovorijo duhoven, »kar spoved še zdaj opravi in potlej boš s svojimi tovarišieami sprejela Telo Gospodovo.« Močno genljivo je bilo, ko je zapuščena in bolna deklica z drugimi zdravimi vred z gorečo po-božnostjo sprejela iz mašnilcovih rok Gospoda nebes in zemlje. Popoludne pa pridejo gospod z nekterimi drugimi misijonarji k deklici in njenemu očetu, ter vprašajo, kako da je otrok tako dobro podučen? Oče zmajejo z glavo, ker sami ne vedo. Deklica pa začne pripovedovati: »Ko sem v svoji preveliki žalosti slednjič ljubo Mater božjo začela klicati, naj mi pomaga, da pojdem k prvemu sv. obhajilu, sem zaspala in v spanji zagledam Mater božjo. Vsede se zraven mene na slolec pri postelji, me za-znamenja s svetim križem, moli z mano in me začne učiti. Vsako noč spet pride in me podučuje. Kakor so mi moja ranjca mati pomagali, ko sem se iz glave učila, tako mi je pripovedovala Mati božja vprašanja iz krščan- skega nauka in jaz sera jih za njo ponavljala, dokler se jih nisem naučila. Pravila mi je, kako je Jezus presv. rešnje Telo postavil, kako zdaj mašniki ravno to ponavljajo, kar je bil Jezus pri zadnji večerji storil; pripovedovala mi je, kako moramo Jezusa v presv. zakramentu moliti in častiti, in prigovarjala mi je in me učila, kako se moram za prvo sv. obhajilo pripraviti. Ce sem bila trudna, mi je trudno glavo zopet povzdignila: če nisem česa razumela, mi je ponavljala; če mi je trdo šlo, me je tolažila in mi roko na glavo položila. Tako se je godilo noč za nočjo; prav pazljivo sem poslušala, potlej po dnevi vse prav premislila, ponavljala in vse tako delala, kakor me je bila Mati božja opomnila. Tudi iz katekizma sem se učila, in tako mi je bilo mogoče zdaj sprejeti prvo sv. obhajilo. Mater božjo pa bom ljubila in hvalila za to, ker je tako lepo poskrbela za-me.« Prosi tudi ti Marijo, če se ti učenje težko zdi, naj ti pomaga; posebno pa se jej goreče priporočaj, da bi ti pomagala tvoje src-e vredno pripraviti za najimenitniše opravilo — sv. obhajilo! 7. Krstna in obhajilna sveča. Neki pobožen duhovnik so bili pri sv. krstu za botra. Po svetem opravilu spravijo krstno svečo v svojo skrinjo. Deklica, kteri so bili boter, nekoliko odraste in se lepo pripravi za prvo sveto obhajilo. Duhovnik jej podajo shranjeno svečo, da jo nedolžna deklica prižgano drži pri slovesnem prvem svetem obhajilu, potlej jo pa zopet spravijo. Pozneje je bila ta dobra deklica tako nesrečna, da je prišla v slabo druščino in zabredla v velike hudobije. Sedaj pokličejo skrbni dušni pastir nesrečno grešnico, odprejo skrinjo, vzamejo iz nje njeno svečo, jo prižgo pred njenimi očmi in jej z milim glasom tako-le govorijo: »Melanija! ta sveča je nekedaj gorela na dan tvojega svetega krsta. Mašnik so ti jo dali s temi-le besedami : Nä, vzemi goreče svetilo in brezmadežna ohrani svoj krst, spolnuj Božje zapovedi, da boš mogla takrat, ko pride Gospod k ženitnini, z vsemi svetniki priti naproti v nebeškem dvoru in boš imela večno življenje. — S to-le gorečo svečo si pristopila kot dvanajstletna deklica v beli obleki prvikrat k mizi Gospodovi, da si sprejela božjega Zveličarja. O kako čisto in svi tlo, enako bleščeči zvezdi, je takrat plamtela goreča sveča! in zdaj — s kakšno lučjo bi pa zdaj svetila in plamtela poleg tebe, ko bi na mrtvaški postelji ležala in bi ti jo kakor mrtvaško svečo podal v tvojo mrzlo roko!? Melanija! bela obleka tvoje nedolžnosti je omazana; ti si mrtva za Boga in za nebesa!« Te besede častitljivega mašnika gredo posvetni hčerki tako k srcu, da se milo razjoka in vsa skesana domov povrne. Odsihdob je ves čas čisto, pobožno živela. 8. Bosi obhajanci. Na Angleškem so goreči pater Hali, ki so mladino posebno ljubili, več časa pripravljali otroke za spoved in sveto obhajilo. Katoličani v tistem kraju pa so bili silno revni. Otroci so od mnozih krajev bosi in raztrgani prihajali k poduku. Misijonar zapazijo, kako se nekteri tega sramujejo. Zato z gorkimi besedami popisujejo malim ganljivo revščino božjega Deteta. Gotovo je tudi večkrat, pristavijo, boso hodilo; tiste otroke še posebno ljubi, ki so mu v revščini podobni ; naj se torej nič ne bojé in nič ne sramujejo ter le prav pridno prihajajo k poduku. Vsled tega ljubeznjivega opomina otroci še obilniše in pridniše prihajajo. Slednjič pride zaželeni dan prvega sv. obhajila. Mnogo revnih otrok pride še celo ta dan bosih v cerkev. Uboge matere so imele že s tem dovelj posla, da so jim drugo obleko dostojno zakrpale. Pri sv. maši pridejo mašnik do svetega obhajila. Zdaj imajo pristopiti še otroci. Strežnik odinoli očitno spoved (konfiteor) — otrök pa le še ni blizo; kaj je neki? — Po lastnem nagibu sezujejo vsi otroci, ki so obuti prišli, svoje črevlje in gredo bosi k sv. obhajilu! To pa so storili zato, da bi ubožnih otrok ne žalostili in, kakor so potlej rekli, tudi zato, ker božje Dete one otroke bolj ljubi, ki so mu po revščini podobni. Do revnih otrok je imelo to jako genljiv vtis; še odrasle po cerkvi je tako presunilo, da se solz niso mogli zdržati. Ljubi otroci ! ko se pripravljate za sveto obhajilo, le kar vso skrb za telesno obleko starišem prepustite, vi pa skrbite, da bode vaše srce lepo ozaljšano zlasti goreče ljubezni do Boga in do bližnjega! v Sola rajske nedolžnosti. O Izraelcih se bere, da jih je Bog zavoljo hudobije sovražnikom prepustil ter so bili pregnani v tuje kraje — v sužnost. Tam so silno veliko hudega pretrpeli. Posebno hudo se jim je to zdelo, da se niso mogli več zbirati k skupni službi božji v Jeruzalemski tempelj. Petje se jim je upiralo; a če so peli, pevali so le žalostne pesmi ; citre so obesili na vrbe poleg Babilonskih voda, godba je utihnila. Toda nesreča jih je izučila. Vse drugačni so bili, ko so se iz sužnosti spet domov vrnili. Z veliko vnemo so začeli spet zidati po sovražnikih razdejani tempelj. Sveto pismo nam tako lepo popisuje to njihovo bogo-ljubno delo, ko pravi: v eni roki so meč držali, da so se sovražnikov ubranili, z drugo pa so zidali hišo Božj o ! Preljubi otroci! to je lep nauk tudi vam, kakor nalašč za vas vmerjen. Po svetem krstu ste bili rešeni iz sužnosti satanove ; ko ste se pameti zavedli, je bil čas, da ste začeli zidati tempelj Gospodov. Sveto pismo namreč uči, da slehernega človeka srce je tempelj Božji. Tako je torej tudi vam prekrasna naloga, da zidate in lepšate tempelj Gospodov, da bode Bogu všeč! In pri tem zidanji in lepšanji vam ne morem boljšega nasvetovati, kakor to, kar so Izraelci delali: z eno roko zidajte, z eno pa se proti sovražnikom branite! skrbno varujte trdnjavico svojega detinskega srca, da ga greh ne dobi v oblast, ob enem pa ga tudi lepšajte s prekrasnimi Čednostmi krščanskimi, — prav tako ravnajte, kakor sem vam o začetku naše šole rekel: »Varuj se hudega, delaj dobro!« Ü I laviti sc fi aScga ! § 3. Tatvina in goljufija. Ko sem vas zadnjič svaril pred grdim grehom, ki se mu pravi laž, omenil sem pregovora: »Kdor laže, ta krade«. In res je laž v bližnjem sorodu s tatvino. — Najprej je laž grda sestra še bolj ostudni sestri »goljufiji«. Goljufati se namreč pravi: z lažjo bližnjega kaj oškodovati v lastno korist. Goljufa namreč oni, ki pri kupčiji lažnjivo hvali svoje blago, zamolčuje slabe lastnosti, dobre pa si izmišljuje; oni, ki ima lažnjivo mero, lažnjivo tehtnico, lažnjiva pisma, lažnjive priče; oni, ki lažnjivo zahteva za slabo in lenobno delo velikega plačila... Kdo bi mogel pač našteti vse goljufe — lažnike ! Pa tudi tatvina v pravem pomenu je laži močno podobna: kakor si pomaga goljuf z lažjo, tako si pomaga tat s temo in skrivanjem. Saj Se oni, ki najdenih reči nazaj ne dà, ni nič boljši od tatu in goljufa. Zato pravijo nekteri, da »tat. tam išče, kjer ni nič zgubil«. Otroci! ko govorim o tatvini in goljufiji, bi si želel, da bi imel oblast nad gromom in bliskom, in treskom in ukazal bi, da bi začelo grmeti in treskati, tako, da bi se tla pod vami zdrizala, kakor se je tresla gora Sinajska takrat, ko je vsemogočni Bog med gromom in bliskom zaklieal: »Ne kradi!« Z ognjem bi vam raje zapisal te besede, kakor pa z navadnim črnilom ! — Znabiti se vam bo čudno zdelo, zakaj tako ostro govorim; a ne morem drugače. Tatvine in goljufije, krivice in nepoštenosti je toliko na svetu, da moramo strmeti in vprašati: kam je zginil strah Božji?! Le pomislite sami, kako bi mogel o taki hudobiji še z mehko besedo govoriti; v napisu berete: »šola rajske nedolžnosti« — tako krasno ime! Zdaj pa primerjajte temu rajskemu imenu ostudna imena: tat, — goljuf, — krivičnik!! Ali se vam ne vzbuja stud v srcu? — Povejte mi torej sami, kako naj vas podučim, kako posvarim, kaj vam naj še rečem, da bode kaj izdalo, — da nobeden, prav nobeden izmed vas ne bode nikdar zaslužil tega grdega imena?! Pomislite vendar, koliko kri-vičnost škoduje že na zemlji, kaj pa še le v večnosti ! Že na zemlji nikjer ne marajo za takega človeka, ki ima predolge prste, ki ni »zvest« ; v večnosti pa ne bode Boga gledal, ako ni krivice po svoji moči povrnil. Kako težko pa je večkrat, poravnavati krivico, zlasti na zadnjo uro; kako lahko se zgodi, da krivičnik ostane krivičnik in umrje krivičnik ter bode v večnem ognju gorel vsled krivičnosti svoje! Ali ni stokrat pametniše, nikdar ničesar ne premakniti, kakor pa toliko trpeti? Bodite tedaj modri, in kakor oni srečni, ki so nekdaj v rajski šoli krščanske pravičnosti nedolžno živeli in po smrti v nebesa prišli, sklenite tudi vi, raje umreti, kakor komu škodo in krivico delati ! Sveti Benedikt L.abre, ki so ga sedanji sv. oče Leon XIII. med svetnike prišteli, je imel strica duhovna. K temu blagodušnemu duhovnu se je preselil, ko je bil dvanajst let star, da bi tam učenje nadaljeval. — Stric so imeli na vrtu lepe velike jagode. Nekega dne ukažejo Benediktu, naj jih gre nabirat. Tii pride sedemletna deklica na vrt za njim in ga prosi, naj ji dà nekoliko jagod. Benedikt se izgovarja, rekoč, da brez stričevega dovoljenja ne sme nobene dal i ; le naj gre strica prosit. Deklica gre, pa kmalo spet pride in pravi: »Nisem dobila dovoljenja; pa vendar mi jih kar daj, stric tega ne bodo zvedeli«. — »Pa Bog vidi«, odgovori Benedikt. — »Saj jih nočem veliko«, pravi deklica, »le dve ali tri mi daj; kaj bo ta malenko^i« — »Malenkost? Kaj praviš?« se oglasi Benedikt, »ali more biti malenkost to, kar Boga žali? Pa tudi: z malimi rečmi začnemo in polagoma pridemo do velicih: danes je le nekaj'jagod, pa kmali se bodo jemale reči vece vrednosti. Danes bi ukradla šivanko, drugi pot škarje; potem bi ti bilo mogoče že jemati drage reči. Obžaluj tako misel in le kmali se je spovej!« A s tem kratkim, prijaznim opominjevanjem še ni bil zadovoljen, marveč ko je pozneje videl deklico v cerkev k spovedi iti, jo je še enkrat opomnil na tisto reč. To opominjevanje se ji je vtisnilo tako globoko v srce, da ga še v po- znejših lelih ni mogla pozabiti, ko je bila že sprejeta v samostan za nuno. Kar je pa Benedikt, drugim branil, tega se je sam z vso vestnostjo varoval. Nikoli se ni na stričevem vrtu sadja dotaknil, če mu ni bilo posebej dovoljeno, tudi tacega ne, ki je po tleh ležalo. — Neki dan je bil z nekterimi dečki na deželi. Ti so bili na sosedovem vrtu jabelk nakradli. Menili so Benediktu se prikupiti in so mu jih ponujali. On pa jim brez strahu prav resno pravi: »Ta jabelka so ukradena; ni dovoljeno jih jesti; ne maram nobenega«. Drugikrat mu je prinesel tovariš češenj, ki jih je bil vzel v hramu svojega očeta. Benedikt tako dolgo ni hotel nobene sprejeti, dokler mu ni povedal, da jih je vzel z dovoljenjem očetovim. Zdaj jih je sicer sprejel, pa da bi se v zatajevanji vadil, jih je nabral na nit in na okno obesil. Kravji zvonec. Svetemu Medardu je nekdo kravo ukradel, ki je imela zvonec na vratu. Ukradeno kravo je peljal tat domov; zvonec pa je zmiraj zvončkal, če je tudi krava pri miru bila. Tat se boji, da bi ga zvončkanje ne izdalo, brž gre in zamaši zvonec s senom; pa zvonec le še zvoni. Kaj je storiti? V hlev gre pa kravi zvonec odveže in ga v omaro spravi : pa tudi tukaj ne neha zvončkati. Zakoplje ga v zemljo, pa tudi pod zemljo še dalje zvončka. Ves preplašen pelje zdaj tat ukradeno kravo nazaj k sv. Medardu : zdajci utihne zvonček ! Kdor si ptuje blago pridržuje, se mu vedno oglaša zvonček nemirne vesti, ki mu pravi : »Če ptujega blaga ne povrneš, boš vekomaj pogubljen.« Pobožna sestra. Jakec in Ančika sta bila sama doma. .lakec reče Ančiki : »Pojdi z menoj, bova si kaj dobrega poiskala in si kaj slastnega privoščila«. Ančika odgovori: »Ako me pelješ na tak kraj, kjer nas ne bode nihče videl, grem s teboj«. »Pojdiva tedaj v mlečnico,« reče .lakec, »tam bova polizala polno skledo smetane«. Ančika pravi: »Tam bi naju videl sosed, ki na dvorišči drva cepi«. »No pa pojdiva v kuhinjo,« reče Jakec, »v kuhinjski omari je poln lonec strdi, kruh si bova pomakala vanjo.« Ančika odgovori: »Tam naju lahko vidi soseda, ki pri oknu sedi in prède«. »Pojdiva tedaj doli v klet jabelka jest,« reče Jakec. »Tam je tako temä, da naju gotovo nihče ne bode videl«. »O moj ljubi Jakec!« reče Ančika, »mar ti res misliš, da naju v kleti nihče ne vidi? Ali nič ne veš za ono oko nad nama, ktero zidovje prešine in tudi v temi dobro vidi?« Jakec se prestraši in reče : »Prav praviš, ljuba sestra ! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju nobeno človeško oko ne more videti. Nikjer tedaj nočeva delati hudega«. Ančika je bila zelo vesela, da si je Jakec njene besede k srcu vzel; podarila mu je lepo podobico, na kteri je bilo naslikano božje oko in pod njim zapisane te-le besede: »Bog vse vidi, Bog vse vé, • Greh se delati ne sme«. aj dcfkol § 3. Pokorščina. Milobno raste v Božjem vrtu prekrasna cvetlica: ponižna pokorščina. Sveta cerkev to cvetko posebno ljubi in čisla; le še dve drugi ste jej enako ljubi, namreč devištvo in prostovoljno uboštvo. To trojico imenuje evangeljske svète, in jako se veseli takrat, ko se mlado srce odloči in s slovesno obljubo zaveže, da hoče do smrti skrbno gojiti te tri rožice. Po teh treh je že milijone najboljših duš doseglo popolno svetost v redovni-škem življenji. Ce pa pokorščina že priletnim ljudem srce tako lepo zaljša : kako še le pristuje ljubi mladini ! Dà, pri otroku je pokorščina in ubogljivost prva in najpotrebniša čednost, pa je tudi ravno njemu najbolj zaslužna. Pokorščina vam je zato najbolj potrebna ter podlaga vsem družim detinskim čednostim, ker ste sami še nevedni in ne poznate še prave poti. Otroci, vi mislite, da vam je težko sveto živeti, ker ste še tako malo podučeni. Nikar mi tega ne pravite; vam je najložje. Vam še skoro misliti nič ni treba: mi, vaši učitelji in voditelji, moramo mesto vas misliti; mi moramo mesto vas preiskovati, kaj bi vam škodilo, kaj pa koristilo. Vam je le eno potrebno: da nas ubogate in storite, kar vam rečemo; opustite, kar prepovemo, in izvršite, kar ukažemo. Ko sta bila Adam in Eva še takorekoč otroka, ju je tudi Bog podučeval in Bog sam jima je v dosego stalne sreče le eno pogodbo zastavil: če bosta ubogala! Pa tudi najbolj zaslužna je za otročja leta ubogljiva pokorščina. Mnogih čednbst si še zdaj pridobiti ne morete, junaških del še ne morete izvrševati; toda ubogati pa otrok že lahko zna, še predno se je naučil govoriti in moliti. Vsak dan se lahko stokrat vadite v tej čednosti. Vedno se vam kaj ukazuje; nektere reči posamič, druge pa kar za vsak dan sploh. Slabo bi bilo, če bi vas morali vselej posebej opominjati zastran reči, ktere so vam enkrat za vselej za vsaki dan zapovedane. To podučenje, ki sem ga vam zdaj razložil, je prišlo naravnost iz nebes. Nobene čednosti ni Jezus tako dolgo učil, kakor to. Do tridesetega leta se o njem skoro druzega ne bere kakor: Bil je pokoren! Skoro bi rekel : druge čednosti je učil tri leta, pokorščino pa triintrideset let! Z besedo je hotel Zveličar odrasle učiti, otrokom pa je hotel posebej v dejanji pokazati, kakor bi bil hotel vsim zaklicali: »Otroci, glejte, tako-le delajte, kakor pri meni vidite!« — In res so razumeli to vabilo najbolj vzvišenega zgleda vsi svetniški otroci vseh stoletij ; razumite ga še vi! Adelina se gre nekega dne s svojo sestrico in z več tovarišicami v log sprehajat. Bilo je pa mladi druščini doma naročeno, kako daleč le sme iti. Otroci so vse obljubili, kmalu pa spet pozabili. Prijetna pot po zelenem logu je zapelje, da gredó dalje, kakor bi smeli. Pa glejte, ko se lahko-mišljeni otroci dalje drvijo, naenkrat zapazijo, da ni Adelice Angeljček m. 3 več pri njih. Vrnivši se zapazijo ljubljeno tovariši co, kije kleCé molila pri meji, ktero prestopiti jim je bilo prepovedano. Vse tovarišice se jamejo čuditi po tihem in na glas, Adelica pa mirno odgovori : »Bilo je prepovedano!« Sveta Roza Limanska. Čudovita je bila detinska pokorščina, ki jo je imela ta ljubeznjiva Američanka do svojih starišev. Brez mater-nega dovoljenja še piti ni hotela, in če ji mati kterikrat v nejevolji niso dovolili piti, je ubogo dete več dni žejo trpelo. — Vselej je mater prej za dovoljenje poprosila, preden je vzela iz skrinje to, kar je za delo potrebovala. Mati jo nekikrat vprašajo, zakaj neki zmiraj dovoljenja prosi, saj ni skrinja zaklenena. Roza odgovori: »Delo moje ne donaša veliko, pa bi rada mali dobiček pomnožila z zasluženjem pokorščine«. Roza se je bila navadila lepe cvetlice vezti (všivati). Da bi se prepričali njene pokorščine, ji enkrat mati zapovedi», jih narobe narediti, flozika koj uboga, brez pomislika. Ko so bile svilnate cvetlice zgotovljene, nalašč kažejo mati hudo nejevoljo in jamejo kregati Rozo : »To so mi pa lepe cvetlice, to! Kaj pa si delala? Zdi se mi, da si spala pri delu?« Dobro dete prav pohlevno odgovori: »Meni se je tudi zdelo, da tako ne bode prav, kakor ste mi rekli, pa naredila sem po vaši volji. Ce hočete, bom vezenje razdrla, in če vam je všeč, bom spet od kraja začela«. Sveto Cito so mati pred vsem pokorščine naučili, in sicer pokorščine iz ljubezni do Boga. Ce je bila Cita pridna in pokorna, so rekli mati: »Otrok, tako je všeč nebeškemu Očetu!« Ce je pa kaj napak storila, so rekli : »Otrok, to žali nebeškega Očeta!« Ko je Cita nekoliko odrasla in se bolj zavedala, je tudi sama večkrat molila: »Ljubi Gospod moj Bog, nikar me ne zavrzi, marveč daj, da ti bom vedno všeč in da vse storim, kar je tebi dopadljivo!« Ce so mati od nje kaj hoteli, je bilo treba le reči: »Cita, to je Bogu všeč!« in skokoma je storila. Dete, tàko-le bodi! • ree detečje naj bo: Čisto kakor lilija, Kakor rosna kapljica, Kakor zvezdnato nebo; Kakor demant plemenito, Kot zrcalo istinito; Kakor jezero na gori, Kakor blesk v žareči zori; Krépko, stalno kakor hrast, Krotko kakor jagnjiček; Vneto le za Božjo čast — Sveto kakor angeljček! Tam mrtva mamica. (Poslov.) Tam mrtva mamica leži, Lepo ovenčana; Nedolžno dete prilliti In z venci si igra. Poprime mamo za rokó, Rekoč: »Oh, daj mi daj Iz vencev cvetko vsaj enó, Da ž njo igram si naj!« Prešteva cvetke jej v laséh, Smehlja se, veseli: Pri glavi cvetje, ob stranéh — Kako lepo se zdi! Pa mrtva mati nič ne da, In dete misli to: »Ko vstala bo mama, Gotovo dala bo.« Po prstih Milče iz hiše gre — Odpira spet lahno, — Pri vratih večkrat milo zrè, Kdaj mama vstala bo!? Križi in težave otročjih let. 'Ze sera omenil, cla z grehom in hudobijo si ljudje sami največ težav napravljajo na svetu. In kakor odrasli ljudje, tako tudi otroci. Otročji grehi so večidel tisti strahovi, ki skrbnim starišem šibo v roke dajajo. Posebno pa si s tatvino in goljufijo mali in veliki šibo namakajo ; ki jih bode prej ali slej občutno tepla. Da bi se vam tatvina pristudila za vselej, vam povem naslednjo zgodbo. III. Povest o novem krajcarji. 1. Skoro vsaki ■ .rfh začne zdeti dolg dan je prihajal I Ihfl/Jm \\ fig Cas ter vse kote šestletni Jožek v lllf / ^ftm v^' || radovedno pre- sosedovo hišo h Hf^Ai u išče, da bi si našel Kovačevim v vas, U^ßf^i h kako prijetno za- ker sta si bila s Ko- m: bavo. Slednjič za- vačevim sinkom Žfe^j^MđHgleda na oknu pi- močno prijatelja. salnik in na pisal- Včasih se je pri- JijfijMg^ niku prelepo merilo, da je tù s vi t e I, čisto ostal sam v sobi. »Š^S^J nov krajcar. Nekega dne spet '^ffitjj^fi Oj kako se je ni bilo njegovega iB^RP flBBS ta krajcar svetil malega tovariša ffiaai figami1 in lesketal! Oh, doma, mati Ko- O^pftJ^ kako je bil vendar vačica pa so imeli ag^-^yjw^^.v.-'j prelep in vabljiv! zunaj opraviti. s».' ' '' Kakor veli pre- Malemu Jožku se govor, da mačka hodi okrog vrele kaše, tako si ogleduje mali Jožek svilii krajcar od vseh strani. »Oh, ko bi bil ta moj!« si misli in veselja se mu zasveti poželjivo oko, »pa ne smem se ga dotakniti, ne bilo bi prav!« Kakor je bil namreč še majhen in mlad, vendar toliko so ga bili že stariši podučili, da se tujih reči ne sme jemati. »Pa vsaj gledal ga bom!« si misli; in res gleda in gleda, pa kar ne more se ga nagledati, tako mu je všeč. S tem je pa skušnjava čedalje bolj rasila. Čem dalje ga gleda, tem močnejše je v njem poželenje, da bi zagrabil prelepi krajcar. Slednjič stegne roko, ga prime in s čedalje večjim poželenjem suče med prsti — konečno smèk ž njim v hlačni žep! Zdaj je moj, si misli; nihče ne vé nič o tem, nihče me ni videl, da sem ga vzel. Vendar pa se je v Jožkovem srcu nekaj glasilo in klicalo, da ni prav storil; pretesno mu je v sosedovi hiši, nič več ne more ostati; hitro jo pobriše na prosto. 2. Domu pridši si dà mali grešnik marsikaj opraviti, potlej se splazi tiho v koteč in potegne iz hlačic svoj lepi novi krajcar. Kar pridejo mati in nenadno stopijo k njemu. Sinček pa nič ne čaka, da bi ga še le mati vprašali, marveč sam jim pomoli naproti denar in hiti: »Glejte, mati, jaz imam pa nov krajcar!« — »Od kod pa imaš ta lepi krajcar?« vprašajo mati in brž zaslišijo odgovor: > Naj del sem ga.« — Skušena mati so bili pa veliko bolj prebrisani kakor šestletni sinko ; zato zmajujejo z glavo, kakor bi hoteli reči: »Jaz ne verjamem.« Potlej še nekoliko bliže stopijo in s prstom požugajo pa z resnobnim glasom rekó: »Pepček! meni se pa le tako zdi, da ti krajcarja nisi našel; kar naravnost in odkritosrčno povej, odkod imaš krajcar?« — »Najdel sem ga,« trdovratno ponavlja. — »Meni pa le ne gre v glavo, kako bi se mogel krajcar tako zelo svetiti in tako celo nov biti, če se je že valjal po tleh«, nadaljujejo mati še resnobniše; »in jaz ti ne verjamem, in jaz pojdem po šibico in ta bo tako dolgo plesala po tvojem hrbtu, da boš resnico povedal!« In precej se obrnejo proti stranski sobici, da bi dejansko spolnili, kar so z besedo zažugali. Sibe pa se je Jožek neizrečeno hudo bal; pri tej priči sklene in povzdigne obe roki, -e spusti v jok in kliče : »Mati, mati, saj bom povedal, jovedal; krajcarja nisem našel, ampak vzel sem ga.« — »Kje si ga vzel?* vprašajo zdaj mati z milim glasom. »Pri Kovačevi materi«. »Ali mi boš tekel brž nazaj, krajcar nazaj nesel in dobri sosedovi materi rekel, da si ti denar vzel in jih prav lepo za odpuščanje prosil? !« Glasno se zajoka Jožek ob tem povelji. To je pa vendar le preveč! Kaj tacega vendar ne morejo mati zahtevati od njega! K sosedovim iti, denar skrivaj položiti tje, kjer ga je bil vzel, no, to bi še rad storil: a obstati, da ga je on ukradel, za odpuščanje prositi, — o ne ne, to bi bilo preveč sramote, to bi bilo pretrdo, ne, kaj tacega si ne upa, ne more! »Oh prosim vas, ljuba mati! nikar ne recite, da naj kaj tacega rečem, oh bi se moral toliko sramovati pred Kovačevo materjo; prav gotovo ne bom nikoli več kaj tacega storil, — oh le tega ne, da bi moral vse povedati!« Tako je prosil in moledoval mali sinko — pa zastonj — mati se ne dajo preprositi. Dobro jim je bilo znano, da prva grešna stopinja mora biti ostro in občutno kaznovana, če hočejo, da se bode sinek za zmirom poboljšal. Strup greha je bil že ranil srce: globoko je bilo treba z nožkom seči in ostrupljeno rano do čistega iztrebiti, če to še talco peče in boli, da se za vselej ozdravi. »Jaz pravim, Pepček, da mi precej pojdi k sosedovim, če ne, te bom sama peljala; potlej se pa le pripravi, kako bo šiba pela!« Nič niso pomagale ne prošnje, ne solze; s težko stopinjo se odpravlja mali grešnik na grozovito pot proti kovačiji. 3. Se nikdar se mu ni zdela nobena reč tako grenka in pusta, kakor ta kratka pot do soseda, še nikdar ni bilo njegovo srce tako obteženo, kakor danes: to pa vse zavoljo krivice in hude vesti. Sosedova mati, blaga mati Kovačeva, koj ustavijo kolovrat, ko prijoka njih mali ljubljenček. »Pepček!« ga prijazno nagovorijo, »kaj pa ti je danes, da si tako objokan? Kaj pa bi rad? Le povej; morebiti ti morem pomagati!« Dolgo časa ni mogoče spraviti iz njega nobene besede. Slednjič prične- jecljaje: »Mati Kovačeva! — jaz, jaz sem novi krajcar tam-le--vzel: nate, zdaj sem ga spet nazaj prinesel, pa prosim, odpustite mi, prav res ne bom nikoli več storil, nikoli več ne bom vzel ničesar, kar ni moje!« Zmiraj glasneje je bilo pri tej obtožbi ihtenje; nazadnje mili jok skoro glas zatopi revčeku. Vendar srce mu je bilo zdaj veliko lažje, da je le vse srečno mogel povedati! — Dobri materi Kovačevi se je Jožek v resnici smilil, ker so dobro znali razsoditi, kako težka mu je bila ta pot. Prijazno ga primejo za roko, mu črne laske popravijo in pogladijo po vročem potnem čelu in mu z milim glasom rekó : »Glej, Pepček, to ni bilo prav in tudi ne lepó, da si mi bil vzel »Vidiš, ta krajcar; dragodete!« dobri starki. pustili, nje- gova mati tudi niso bili več hudi. Težak kamen se mu je od srca odvalil. Bleščeči krajcar pa je v pesti stiskal, kakor bi bil bogatejši od kralja. Trdno je sklenil, nikdar nobene tuje stvari ne premakniti. — Pred ljudmi je zdaj vse lepo poravnano; kaj pa pred Bogom? O, tudi pred Bogom je ljubi Jožek prav lepo poravnal. Ko so mu pred prvo spovedjo mati pomagali vest izpraševati, in so vprašali: »Jožek, kaj boš pa še povedal?« začel se je jokati in tako ga je skesani jok prevzel, da je komaj izrekel: »Ali ne veste, mati, — tisti krajcar?!« (Teta Emica.) Naša deca. Naše Marijiee kaj pak ne poznate. Majhena je še, tla še na mizo ne vidi, a živa je kakor vrtalka. Pri miru je samo takrat, kadar spi ; zgodi pa se časih, da zaspi že po dnevu in takrat je na večer vselej neugnana. In če se vzbudi po noči, takrat je pa že celò ni mogoče ugnati. Ne miruje prej v svoji mali posteljici, da ji mati prinesó košček kruha. Kruhek pa strašno rada jé naša Marijica in ako jo poprašaš, zakaj ga ima tako rada, poreče ti: »zato ker ga je Bogek dal«. Bogeka pa se Marijica zmerom boji; če je nagajiva in se ne vede lepo, pokažejo ji mati Boga na steni : »Le čmerna bodi, le, Bogek je pa hud!« in precej je Marijica zopet pridna. Tudi molčka rada naša Marijica in roki zna tako lepo skleniti kakor »gospod« pri altarji. Kadar dela križek, takrat godi se ji seveda bolj slabo in namesto po čelu, ustih in prsih prekriža se kar na enkrat po vsem obrazku .... A naša Marijica ima rada tudi druge otroke. Miklavž ji je prinesel sicer tako lepò »piinčiko«, da jo je prve dni samo zibala in pestovala. Toda kmalu se je naveličala »punčike« in nekega dne deje materi: »Mama, moja »punčika« je umrčkala; dajte mi tako, da se bode smejčkala kakor jaz« ... In mati so se nasmejčkali tako ljubo — še bolj kakor se zna Marijica — take »punčike« ji pa niso dali, ki bi se smejala. Pri Kovačevih imajo tudi takega otroka, da je začel komaj dobro govoriti. Francek mu pravijo in za leto je mlajši od naše Marijiee. To pa vam je že cel korenjak, obilnega života je in lici ima tako polni, kakor bi ji mu ulil. In kako se razloči glas njegov od glasu naše Marijiee. Franckov glas je kakor glas bobna, Marijičin pa kakor glas milega zvončka. In ta Francek Kovačev pride večkrat k nam, da se malo poigrajo v naši hiši. Kajti še neki deček njiju starosti hodi v našo hišo. To je Malešev Janček. Ta pa je suh kakor trska in bled kakor zid. Tudi pogumnosti nima toliko in vselej pride še le pozneje v hišo, ko sta Francek in Marijica že davno v svojih igrah in pogovorih. Počasi stopa k njima in z roko vleče malo kočijic-o. Kmalu so v živahnem pogovoru. Kaj pa da, tako redno ne govore ravno, več se jim bere na obrazkih. Glasove pa imajo, glasove : tako glasni so, da se razlega po vsi hiši. Vsi na krat govore, da bi je kdo drugi težko razumel — a sami se dobro razumejo. Kar si ne morejo povedati z jezikom, pa si pomagajo z roko in miganjem. Meni bodo pa mama hlebček spekli, deje nekako ponosno Marijiea in ukrivi svojo glavico : češ, pa ga imej še ti, če ga moreš! Jaz sem pa »štruco« jedel, reče Janček z zateg-nenim glasom. Kaj ne, da boš meni malo dala, Marijiea! zabuči Francek z votlim glasom, kakor bi prihajal iz praznega soda. Toda Marijiea že hiti nadaljevat: Tako majhen je hlebček, pa s smetano namazan ; kadar ga bodo spekli, ga bom že pokazala . . . Toda Francek sedi že v Jančkovi kočijici. Samo zadnja oplat njegova tiči v njej, nogi pa moli kvišku in upije: Hi, hi! Janček ga gleda malo nevoljno, toda ko prime tudi že Marijiea za drog, vlečeta ga oba nekaj trenotkov po dolgi izbi. A kmalu zastoče kočijica milo, tako milo — kakor bi ji naredil kdo kaj hudega. Še bolj milo pa se naredi .Tančkov obrazek, po kterem začno rositi kapljice iz črnikastih oči. Janček se joče. Kako bi ne jokal, saj mu je podrl kočijico ta Kovačev Francek. Marijiea ogleduje z uprav umetniškim pogledom polomljeno spodvoz, Janček pa si mane objokane oči in zdihuje: mama! Francek se je tudi prestrašil in kmalu se spusti v jok. Debele solze kakor šiške mu lete raz polni obraz na trebušček in nekako bolestno mahne po obrazu s svetečim se rokavom. Le Marijiea strmi še nekaj časa v kočijičine razvaline, potem potolče nekoliko z roko po nji, češ, da jo popravi, in stopi k Jančku, tolažeč pa božajoč ga z rokama po licih: »Le nikar ne jokaj, Janček, bodeva pa pretepla tega Francka.« In Marijiea stopi k Francku, ki stoji pri izbinih dverih, ter ga malo potipa po plečih, rekoč: »Nä, nä-a!« In ko se obrne, že je Janček zopet dober. Na tla se vsedeta poleg klopi ter začneta prepevati na vse kriplje, da bi ganila i naj- kamenitejše srce. V enomer prepevata in ponavljata besede: »O Marija, pros' za nas!« (Marijiea si je zapomnila te besede, ko je bila zadnjič z materjo v cerkvi pri petih litanijah). Francku se je zdelo že dovolj pokore in počasi se zopet približuje vnetima pevcema ; kakor bi čutila, da se ne vjemala prav Marijičin in Jančkov glas, ker pojeta oba tako tenko in visoko, vsprejmeta mej se i Francka. Francek pa je znal še daljšo pesen, ktere so ga naučili njegova babica. In zdaj novič zapojó: Delajmo, delajmo nova kolesa, Da se popeljemo v sveta nebesa, Angeljci godejo, duše pa rajajo, Da se vse trese — —--- In res se je treslo — tako so kričali mali poni-glavčki. Kar stopijo mati v hišo — in v hipu utihnejo pevci. Tolikanj veči krik pa zaženo, ko dado mati vsakemu hlebček. Zopet ni bilo vriša in piša ni konca ni kraja. fie enkrat pridejo navskriž — Marijici je vzel Francek nekaj njenega hlebčka. Zdaj pa ne pomaga Francku nobeno mazilo. Kar iti mora. A navihan je Francek, kakor je majhen. »Janček — žganček, Janček — žganček !« upije in nagaja še Maleševemu, odhajajoč iz izbe, a v istem trenutku se mu izpodtakne na pragu, ozirajočemu se nazaj, in ležal je na tleh, kakor je dolg in širok, dobil je, kar je iskal. In ko prijoka domov, pokregajo ga še mati, češ, »prav je, zakaj pa hodiš od doma!« In Marijiea pa Janček? Tekala in igrala sta se še nekaj časa po hiši, dokler je tudi Janček ne pobere domov z objokanimi očmi. Ob mizo je zadel namreč s svojo glavico, ko je letal po izbi. To pa boli, če trčne mehka glavica v trd les! »Buško« na čelu je moral Janček domov nesli. t Popoludne pa so bili že zopet vsi trije v hiši. In pesen se začne od konca. Kakor otroci znajo! g Prvi Kakó sera vesel. Da snežec spet bel Se vsipa z višave Hiti k nam v nižave. Bom ptičke lovil, Lepo jih gojil; Kako bodo peli Mi v kletki veseli. sneg. Bom jesti dajal, Krog njih bom skakljal, Bom piti prinašal ln se jim oglašal. A Bog iz nebes, Je milih očes, On branil jih böde Mi vsake nezgode. Fr. Eajčevič. Veriga. (Kr. Šmid.) Sim en je bil nepošten deček in prav nič boijši od tatu. Ni sicer naravnost kradel; a kjer je kaj najdel, je zä-se pridržal, če si je tudi lahko mislil, čegavo je. Neko jutro gre memo kovačnice. Blizo vrat je ležala na tleh lepa, železna veriga. Simen najprej skrbno okrog sebe pogleda, če ga kdo ne vidi — in hitro zagrabi verigo. Toda precej grozovito zakriči in vrže verigo ob tla. Veriga je bila namreč Se razbeljena in strahovito si je opekel vseh pet prstov. Kovač, ki je bil zato tje položil verigo, da bi se ohladila, je slišal kričanje in pride k vratom ter pravi: »Prav ti je, da si si osmodil tatinske prste. Da se ti še kaj hujšega ne primeri, zapomni si to-le : »Tat se s ptujim blagom bolj opeče. Kot železo držal bi žareče!« Kteri naj ima domačijo? Neki kmet je imel tri sine, vsaki je hotel imeti posestvo. Pride do tožbe. Sodnik pravi: »Kteri je izmed vas najbolj čuječ in bo jutri videl prvi solnce sijati, naj bo posestnik«. Tù gredo vsi trije še pred solnčnim vzhodom na polje čakat solnčnega vzhoda. Najstarejša gledata z nepremaknenim očesom proti vzhodu, da bi prvi solnčni žarek zagledala. Toda najmlajši je bil navihan inje gledal proti zahodu in je že zdavno videl, kako je lepo obsevalo solnce nasprotne gore, ko sta brata še vedno pričakovala solnčnega vzhoda. Seveda so sodniki najmlajšemu dedščino priznali. Nauk : Če hočeš, da Li bode kedaj nebeški Sodnik večno dedščino prisodil, obračaj vedno svoje oko proti svojemu zahodu, proti večeru svoj ega življenja — proti smrti, in sodba ti bo gotovo ugodna. Šaljivi pripovednik. (Učencev sluta duba.) Bral sem, da pred mnogo mnogo leti Bilo vse drugače je na sveti. »Zlata doba« zove se ta čas; — Škoda, da takrat ni bilo nas! Žalost bila reč je nepoznana, Solza, jok in stok. še bela vrana: Vse vtopljeno v radosti morjè Srce znalo ni, kaj je gorjé. Zlasti srečni bili so dijaki. Priden, moder bil takrat je vsaki; Besedi »hudoben, grešen, len« Bil je vsim še nepoznan pomen. V šolo so učitelji hodili Le zato, da deco so hvalili; Kregal, tepel in uhal, lasal Ni otròk nihče še »tistihmal«. Ni še treba bilo se učiti, Zgodaj vstajati, glavó beliti: Vselej vse so zvrstno znati vsi, Ce nobeden knjig pogledal ni. Kakor pesem so prijetna bila — Na primér — še slovnična pravila; Kakor godbe glas je prelepo Se vezalo v stavke vse samó. Ce prišlo je kdaj napak v nalogo In se vrinilo pregreškov mnogo; Bil učenec je le brez skrbi, Češ, da se samó prenaredi. Rèdi vselej bili so pravični, Vsi učenci po vrsti — odlični; Zadnji v šoli ni nobeden bil, Ker je prvo mesto vsak dobil!! Gospodinje so takrat povsiidi Šolarjem še stregle kot gospodi: Jedli so najfinejše jedi, Spali na grofovski postelji. Pratika je bila silno vgodna In sedanji kar nič še sorodna; Bralo se je v njej le troje dni: Četrtki, nedelje, prazniki!! In počitnice so bile dolge, goste, Komaj šteli so že dneve proste; In z »vakanc« se šlo je prav lahkó, Solzno bilo ni nikdar okó. Kar prisópe nekoč žena nora. Rekali so stari jej Pandòra*); Škatljo velikansko kot zaboj Nesla je nesrečnica seboj, ("lez ves svet gorje strašno razsuje, Šolo pa najhujše obdaruje; Črno se nad njó razpne nebó, — Oh, učenje je trdo, trdo!! Zginili so šolstvu časi zlati, Revež je, kdor hoče uOèn postati. Pustih knjig Pandora naloži, Ila hrbet učenčku se šibi: *) Pandora je bila, tako se bere v starih grških bajkah, lepa žena, ki so jo bogovi — inaliki na svet poslali s posodo, v kteri so bile vse nadloge zaprte; nekdo po nesreči oclpre »škatljieo« in ob tej priči se razsuje vse zló po vesoljnem svetu; nesrečnež lapre sicer spet, a prepozno, samo — upanje še ostane. Ko pokrov posodi se razpoči, Abecednik najprej ven poskoči In za nji m se vsuje vsa druhal, — Oh, učenček, kam se bodeš djal?! — Dolgočasna slovnica z berilom, Lepopisje, risanka z ravnilom; Poleg črne tablice visi Goba, pa še druzih več reči. Izmed kupa škiljasto pokuka Matematike*) nesrečna kljuka; Zemljepis se sili brž na dan, V njem so mesta, reke, hrib in plan; Bukve, kjer se vestno popisava, Kar po zraku leta, v vodi plava, Vse, kar skače, lazi in kar grè, Buda, zelišče in kar cvete; Zgodovina iz obojih vekov, Kar do zdaj je znašel um človekov In tako gre dalje in naprej Vse brez konca skoraj in brez mej!! — Gospodinja je pa tudi gluha, Kar dijak jej reče, mu ne skuha; Sadja ni moč kupiti nikdar, Saj pač vse za šolski gre denar. Ves život je truden od sedenja, Kaj še glava vročega učenja: Vrti stvar na to ali ono plat, V šoli raste trnje in osät! Prostih dni, — počitnic je le malo, malo Dà, učenje britko je postalo; Oh, nebó odvrni nam vsaj tó, Da z »dvojačo« ne bo zdaljšano!! Razsodba v jezični pravdi. „Kdor tuje jezike zaničuje, kaže, da je neumen; Mor celo za maternega ne mara, kaže, da ni blagodušen". *) Matematika je učeno ime za težje računstvo. « Francek, žebelj, klešče. 1. 2. eFicmcell i »Utekli Ć^-z-e sc ii-p Ua t", "fidi tvct vtewi. /0c6eCj. iidi-iat iati t. $ proifo to&ó. "Ven ga ne ivtpzavi, --a j Cj^t ispaifi - SCUešžc nastact Sililo sottili Shjiti otaoH. Sl'tcmocfi m l'Eefv ! Rebus. 5 I . + V/ - Ki Uganke in šaljiva vprašanja. 1. Kdaj se v mestu svetilniee prižigajo? 2. Kteri se gledajo tako, kakor pes pa rnačka? B. Dva roga, dve nogi pa Širok rep, kaj je to? 4. Kje raste najboljše vino? 5. Kdo se solzi, će tudi ni žalosten? 6. Kje sta ogenj in voda skupaj? 7. Ktere maeice nikoli toliko ne zrastejo, da bi bile maćke? # 8. Kdaj stoji kmet na eni sami nogi? 9. (Za mlade kuharice:) Cesa ne sme pri račji juhi manjkati? 10. Kako tudi najgoljufniši krčmar dokaže, da ne meša vina z vodo? Rešitev rebusa. Petelin poje: kikiriki. Odgovori iia uganke i» šaljiva vprašanja. 1. Nikoli. — 2. Psi in mačke. — 3. Zajec za sezuvanje. — 4. Kjer je najboljše grozdje. — 5. Kdor čebulo lušči. — 6. V žganji. — 7. Mačice na vrbah. — 8. Kedar se obuva. — 9. Rakov. — 10. S tem, da reče: »Jaz le vode vlivam v vino, zmeša se potem samo KAZALO. Stran Papež Leon XIII. — zlatomašnik...........3 Sveti Nikolaj..................13 Še meni !...................18 Prve jaslice..................IV Pri jaslicah................. . 21 Lepi zgledi prvega sv. obhajila...........21 Šola rajske nedolžnosti.............. Varuj se hudega! § 3. Tatvina in goljufija...... Delaj dobro! § 3. Pokorščina...........32 Dete, tiiko-le bodi!................ Tam mrtva mamica...............3." Križi in težave otročjih let. Povest o novem krajcarji ... S1 Naša deca...................40 Prvi sneg...................48 Veriga....................43 Kteri naj ima domačijo?..............43 Šaljivi pripovednik................44 Razsodba v jezični pravdi.............4ij Francek, žebelj, klešče..............47 Rebus....................47 Uganke in šaljiva vprašanja............4. Rešitev rebusa .................4* Odgovori na uganke in šaljiva vprašanja........4>