ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta l«me« tedn« Jutri pretežno oblačno. V soboto delno jasno in malo topleje številka 23 četrtek, 9. junija 2005 Grad Turn bo dobil novega lastnika Velenje - Na lorkovi seji svcla MO Velenje so svetniki poirdiii ni/, ncp^emiî^nin-skih zadev. V veiini jc i>lo za i/v/cmo manjših parcel iz javnega di.ibra in pnxiajo za pnlrcbc individualne gradnje, saj je znano, da parcel v ol>Cini se vedno primanjkuje. Sprejeli pa so ludi sklep, da (íl>Cína kol lasinica gradine'lum/aCncak- livnosli za prodajo Le propadajoče graščine, v kateri so biia zadnja leta le socialna stanovanja, ki pa jih l'H'^do i/praznili (po prodaji objekta) in priskrbeli nadomestna stanovanja. Olx'ina bo objavila javni razpisza prtxlajo nepremičnine, ki jo je uradni cenilec ocenil na vrednost stavbe in pripadajočega zemljišča na 75,5 mio Sil! Kupec se bo moral zavezati, da graščino saniral, revitaliziral in mu dal novo vsebino. Ponudbe naj bi odpirali 7.c v juliju, avgusta izbrali najugodnejšega ponudnika in najpozneje septembra pm-dajo tudi prav no-formalno uredili. (Več o seji na s fra ni 3) m bš Sindikati nasprotujejo zdravstveni noveli »Noliuimuio je pitHlIai^all ukrc{M\ ki bodo v pi vi vivsli pi izadoli bolno, Velenje - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo, da pomeni predlog novele zakona o zdravstvenem varsivu in zdravstvenem zavarovanju v nekaterih delih drastično znižanje pravic iz zdravstva. »Predvsem .se nam zdi nehumano prelagati ukrepe, ki bodo v prvi vrsti prizadeli bolne, nekatere spremembe pa so, vsaj po naSi oceni, do delavcev celo sovraî^ne. Da tistih, ki so v bolniškem staležu zaradi težkih bolezni, zaradi poklicnih bolezni, stresa pravi sekretar Območne organizacijo ZSSS Velenje A ml rej Kranjc. Predsedstvo ZSSS je stališča v zvezi z zdravstveno relbrnn), kot jo imenujejo, že posredo- valo ministrstvu za zdravstvo. »Opozarjamo predvsem na potrebo po socialnem dialogu, to smo vedno poCcM in borat) tudi zdaj. Cq na stiiliSOa in predloge ne bo odziva, se bomo odločili, kako naprej. Do teh sprememb pa se bomo asirezno opredelili tudi na forumu, ki bo 16. junija v Ljubljani.« ■ mkp Dan rudarjev v znamenju 130-letnice Junij je v Šaleški dolini že skoraj pol stoletja tudi vznamenju praznovanja dneva rudarjev. Vrhunec vsako leto predstavlja skok čez kožo, letos se bo v soboto, 2. julija, odvijal že 45. skok, v Premogovniku Velenje pa vsako leto pripravijo tudi i^tevilne kul- turne, športne in družabne prireditve za svoje zaposlene in širšo javnost. Letošnja prva priredilevbo to sobot o, 11. junija, in sicer tradicionalno 26. likovno srečanje ex-tempore. Odprtje razstave likov-nih del bo ob 19. uri v Muzeju premo- govništva Slťjvcnijc, razstava pa bo na ogled do začetka septembra. V kulturnem programu ob ixiprtju bo nastopil harmonikar Robert Goter. (Nada/jevanje na 1 si mni) Z odprodajo Rudar gre v prvo ligo doma bliže AERODROm SLOVENJ ORADEC rešitvi prostorske stiske ril doD^^abavel WWWaiOS€OS.Sl 300 SIT KAIIIO ^ VI^IJ^NJl^ Letni bazen Miiena Krstić • Planine Na poletje me vedno jezL Ne samo mene. Odpiram časopise, pos/nšam po nidiii, gledam po tele\'i2ijt... Začenja se dol^o vroče poletje, po Šiet Unili krajih v Sloveniji so že odpindL fxmekod Jih se l)f)do, letne Imzene. V Šoštanju najhđ jutri, v Ravnah na Koroškem, kjer so nov Ixjzen z^/dili in odprli lani, je ta to sezono že nekaj čtJsa odpn. V Velenju takih napovedi ni moč zaslediti^ ker Velenje letnega bazena (pač) nima. Na 10, da ga je nekoč imeh, spominja le Se korito oh zimskem bazenu, v katerem je bda pred davnimi leti Še voda... Da ga Je nesmiselno ozmti in obnovui, eni zatrjujejo že leta; dnigi so prepričani, da hi se ga. če In bila volja, dalo. Da tisti hrib, ki je menda kriv. da mesto kopališča nima, paČ ne more bili tak problem. Se več, da menda tudi siU ne vanj tako koi radi pm edo tretji. Nekaj upanja, da hi Wenjepravi bazen _ enkrat dobilo, u šele poiem, ko hi BTC ob Velenjskem Jezeru zgradil vodni parky se je pred časom pojavih. Vendar HTCpo takem bazenu ne hiže zanimanja. Pa me.s'tna občina? Zanimanje Je že nakazala, zanimanje... V Ruvna h na Koroškem je šla dlje od tega. Prav tja, na Koroško, se velenjski phn^ald zdaj vsakdan vozijo na treninge. Tam lahko trenirajo v .^O-meirskem h/zenu. kar je prtn'o razkošje zanje, in med zamahi sanjajo, kako hi Mo, če bi hilo... .So edini plavalni klub v Sloveniji, teh pa je 22j ki ne premorejo letnega bazena so. Mimo Velenja gre tako še eno poletje brez njega. Koliko Jih ho še šlo? Odlični tudi na državnem srečanju Mursk^i Soboia, 3. junija - Zve/a za tehnično kulturo Slovenije in Regionalni center ZOTKS iz Murske Sobote sta pripravila 34. srečanje mladih razisktwalcev - srednješolcev, in 4. srečanje mladih raziskovalcev osnovnih šol Slovenije. Nanj seje od 13 nalog, kijih je poslal programski svet gibanja Mladi raziskovalci za razvoj .šaleške doline, uvrstilo 9 nalog. Štiri od teh so prejele zlato, pet pa sreluno priznanje. Dobitniki zlapriznanja so bih: področje zgodovine in umetnostne zgodovine: dijakinja vSploŠne in strokovne gimnpt^mn:i) alpinisla Marka Liliticnckcfja, ki bo zavedno osla! Uk pi'ïd najvišjim vrljom sveta. 8.K4^ metrov viskaeijc za skate park - najbolj atraktivni in primerni sta sc mladim zdeli v koriiu nekdanjega poletnega bazena in v sončnem parku, v kollini, kjer je bilo nekoć jezero, Takrat S{)}»e dogovorili, da bodo na obCini pripravili veC konkretnih odgovY>rov, kje bi lahko uredili park, koliko sredstev bodo lahko namenili zanj In kdaj naj bi ga zgradili. NaCrtova liso. da bi drugo nizpravo na lo lemo pripravili kmalu pci prvomajskih praznikih. Novi> razpravo b<'>do župan in njegovi sodelavci pripravili danes popoldne ob 16. uri v pro-storih Knjižnice Velenje, ludi tokrat nanjo vabijo vse, ki sc ukvarjajo s temi šptmi,saj si želijo konkretnih pripomb in predloativ. mbš V Vrlcii Velenje zmanjkuje prostora Velenje - Viasu rednega letnega vpisa oirokvVrtcc Velenje, ki je polekal prve dni v mcsecu maju. z odzivom staršev nisc^ bili najbolj zadovoljni. Po izkušnjah i/ preteklih let so predviilevali, da bodo staraj še prihajali. In res je bilo tako. Kol nam je ptwedala Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje, h^k) jeseni lahkt^ oblikovali celo veC oddelkov kt>l v letošnjem šolskem letu. To pa predvsem zato, ker so starši spisali već mlajSih otrok, pri katerih «> normativi za oblikovanje skupin tudi manjši. Zato so sedaj zvpistïm v Vrlec Velenje ?e zadovoljni. V večini enot v centru mesia je namreć pastora že zmanjkak^, v Najdlhojci pa bodo kihko i>blikovaii Še en oddelek, će bodo starši v teh dneh v to enoto vpisiili Še nekaj otrok. ■ b$ Matura 2005 Na Šolskem œiUru Vclcíijc so V prelPklili (liiťh dijaki /akljuriiih kMnikov opravili večino pisnih delov letošnje niaiure-Ustni deli mature končani šele 27. iutiiia Velenje - Prejšnjo sredo sc je po vsej Sloveniji zacci splošni del letašnje mature. Dijaki zaključnih leinlkovsi> v spomladanskem delu mature lakral pisali preizku.^ iz maternegajczika, včetriekizdru-gega tujega in v soboto iz prvega lujega jezika. Za mnoge je bil najhujši ta pimedeijek, ko so opravljali pisni preizicu.s v/ maiemaiike. Sedaj pa jili čakajo Še posamezni izbrani predmeti. Pisni dol malurc se bo končal 17. junija, od 18. do 27. junija pa bc^dovsl kandidali opravljali ustne dele splošne mature. Več o tem, koliko maturantov je letos lahko pristopilo k opravljanju mature na Šolskem centru Velenje, nam je povedal ravnatelj Splasne In umetniške (iimnazije Rajmond V«ilcl. Izsph^ne in stro- kíwne gimnazije je k spk^ini maturi t<^kral pristopilo 242 dijakov, k pv, na Poklicni tehniški Šoli /a storitvene ikjavn<"Svli 84, Poklicni in tehniški rudarski ši^Ii 15 ter P<^-kiicni in tehniški strojni šoli 45 redno vpisanih in še 17 odraslih. Skupaj torej poklicno maturo opravlja 253 dijakwin 17odraslih. Na velenjski spli^nl gimnaziji opravlja maturo 173 redno vpisanih maturantov in kandidatov, ki prihajajo izcbtalihšoLlIvvečIni na ŠCV opravljajo peti maiuri-tetni predmet, 16 kandidatov pa opravlja le likovno teorijo, saj letos Šolanje na umeinišk: gimnaziji končuje prva generacija likwni-kov, od katerih so si mnogi za peli maturitetni predmet izbrali prav ta predmet. 7 kandidatov je na po-pravnem izpitu, 2 pa želita zvi.Šati occne. Imajo paše 8 zunanjih kandidatov, ki opravljajo splošno ma-tur<\ in prav toliko, kiji opravlja izpit iz splošne mature. Rezultate letošnje spk«ne mature bodo dijaki prejeli 20. julija, rezultate poklicne mature pa 8. julija. Na Isti dan jim b<^do pripravili tudi slavnostno podeli lev spričeval ■ bi Ne bodo pozabili Veliko krajnnov i^ka) in HrH-stovca, ffliihh in mljidih, prišli pa so (udi od drugod, seje v nedeljo dopoldne /bralo pred spomeni-ki)m pri ^>11 na svcč^nosti^s katero so obudili spomin na (>0-lclnico koitci druge svetovne. »ĆetudI ne prišlevam<^ v.seh listih. ki sti bili prisilno mobilizirani in so padli na tujih bojiščih In vseh li-siiiu ki so življenje izgubili v nepojasnjenih ok(^l^ŠČinah, je bil krvni davek za naš kraj zek"^ velik: trinajst padliiî borcev, enajst takev. devet umrL'h v taboriščih ...V imenu naše organizacije vojnim žrtvam obljubljamo, da bomo skrbeli za prenosspominovnamlajšogenera-cijt», da bo zniiia ceniti žrtvovanje tedanjih In tudi tlanašnj i h generacij za dokončno cw>bodiicv In osamo svojitevsk'ivenskega nanxk.« je dejal v imeiiu krajevne t^rganiziicije ZB Skale, ki je pripravila lo sveča-nast, škalski pesnik Df)Ue Upnik. Na svečanosti je spregovoril tudi pcidpredsednik območne organizacijo /-ZB in udele»?ncev NOB Velenje .li>žc PoN^Sc. »»Dcigodkom pre-tekliisti rečemo zgodovina. Enoje zgiídiwino iLStvarjati in doživeti, drugo pa je zgodovino opisovati in ugotavljati, kaj je v tej ^odcwinl pozitivnega, poštenega in pravičnega in kje s<> bile mnogokrat storjene tudi asixlne napake Ljudje, ki se ukvarjajo z >^o-ilovino, največkrat navajajo dejstva. ki so sc zgodila, le mah^kdaj pa pt)skušajo ugotkc, ki mnog^>krai segajo Ida nazaj v preteklasi. To zadnje je še loliki>bt^lj pomembno zii našt^pi^l-pr^tekb zgodovino.« Med drugim je tudi dejal: »Vsaka vojna je zkV^in. Zanimivo pa je, da Še danes zagrizeni domobranci ob-w>jajo NOB za zJoČiiic in genocid, medlem ko na svoja, vsega obsojanja vredjia dejanja. sti>rjcna med vojno in tudi ^e po podpisu kapi- tulacije njihovih gospt^darjev, ki so jim dali prisegp kljub lemu. da gre za genocid nad slovenskim prebi-valstvf^m, piizabljajo in opravičujejo z iK^jem proti komunizmu. samo dejstvo, da st^ domobranci prisegli okitpaloiju. je tako velik greh In zločin, da presega vse. kar se je tudi po vojni dogajaki Vsebin.sk<î ze k) zanimiv priložnostni program so izvedli Člani tamkajšnjega kulturnega društva skupaj z učenci in učiteljicami po-družnične šgike, pa tudi drugih po-dročij, ki se ukvaijajo z mladino, je pR)gram PUM majhen,vendar p(v memben korak za vse tiste mlaiJe, ki sose Y^raúl opustitve štManja In pomanjkanja zaposlitev nenadcima znašlivsocialni praznini. Tega zahtevnega programa ne bi bik^ mog:>če ivpeljali brez mentorjev, ki vodlji> dek> in svctujejoprl učenju udeležencem v programu. Andragoški center Slovenije, čigar s(v delavci st^ program zasnovali, je lett^nje Šolsko leto že tretjič izpeljal temeljno usposabljanje zamen-toije PUM-a. Udeležilo se ga je skoraj štirideset udeležencev. Večina ga je ludi uspešno končala-Licence s<'» jim potL'lili prejšnji torek. ko so v Celju pripravili tudi manjš. Na novinarski konferencije pomen PU M-ov predstavil Srdan Ar* zenšek, direktor velenjskega Z^-voôà Zii zaposlovanje. ■ bš Dan rudarjev v znamenju 130-letmce (Nadaljei'unje 5 I. stnini) Organizatorji tudi leUis pričakujejo veliko udeležbo slikarjev, v prejšnjih letih jih je bilo vedno krepko čez v začetknj tedna pa so že imeli prijavljenih več kot 90 slikarjev, /.Igosanje likovnih podlag poteka še do sol>oîe, vsak dan med 10. in 12. ur("> pri vratarnici upravne zgradbe Premogovnika Velenje v Prek'jgah. Ustvarjena dela bo za razstavo izbrala stn^kovna žirija v sestavi mag- Milena Koren Božiček in Damir Globi^čnik, umetnostna zgodovinarja in likovna kritika, ter prof. Darko Slavec, akademski slikar. Premogovnik Velenje pa bopixJelilpet nagrad-grandpri.x, veliko odkupno nagradi^ in tri odkupne nagracie- ter pet častnih diplom. odkupne nagrade pa bodo p<»delih tudi sindikat SPESS, sindikat podjetja Premogovnik Velenje ter trgiA'Ina z umetniškimi materiali ART iz Ljubljane. V soboto, 18. junija, bodo ob 20-uri na Wenjskem gradu člani Rudarskega okteta zapeli rudarjem srečc\ kot gastje pa bodo nastopili pevci mi^kega pevskega zbora iz Rocthenbacha v Nemčiji. Največja športna prireditev bo ludi letos mednanidniatlet-ski ml-ling, in sicer v četriek. 23. junija, ob 20. uri na stadionu ob jezeru. Osrednja prireditev bo ludi to-kral skok čez kožo, In sicer 45. po vrsii. odvijal pa se bo v soboto, 2. julija, ob 18. uri nastadionu ob jezeru. Čez kožo bo v rudarski stan skočilo f)7 novincev rudarske, elektro in strojne stroke. Častni .skok 1x1 v letu praznovanja 130-Ictnlce odkritja glavnega lignli-negasloja v SitJeŠki dolini opravil najstarejši rudar. Slavno-stni govornik bo minister za gospodar-sU'0 mag. Antlrej Vizjak. Organi-zalorjl ludi letos obljubljajo svečano, hudomušno in zabavno prireditev, ki bo prinesla tudi nekaj novasti in zajiimivih dodatkov, zato so prepričani, da bo tudi leUis navdušila piMne tribune. Leto.šnje praznovanje bodo rudarji sklenili v pelek, julija, ko bo vsmučarsko skakalnem centru Velenje potekala nočna skakalna tekma za rudarsko sveiilko. Med tradicionalnimi prireditvami, namenjenimi interni javno- sti. so srečanje upokojenih delavcev po lanskem 3. juliju, Športna srečanja v odbojki, ribolov, pohod na Smrekovec, družabno srečanje z zasavskimi rutlarji ter srečanje delovnih jubilantov In jubilantov jamske reševalne Čete. ■ Diana Janežiá Vabimo vas k praznovanju dneva rudarjev 2005! E.\-tempore '05, sobota, II. junija, ob 10. uri v Muzeju premogovništva Slovenije; Večer L Rudarskim oktetom, sobota, 18. junija, ob 20. uri v atriju Velenjskegii gradu. mednanidni atletski miting EAA,četrtek. 23. junija, ob 19.30 na stadionu ob jezeru; rekreativni pohod na Smrektivec. sobota. 2.5. junija; odbojkarski turnir, sobi>ta, 25. junija: športno srečanje rudarjev, sc^bota, 25. junija, TRC .íezero; ribiški» tekm(»vanje za rudarsko svetilko - preh(Klni |)okal. sobota. 2. julija, ob 8. uri ob Škalskem jezeru; hudnicn,sobota, 2. julija, ob 6- uri; srečanje delovnih jubilantov in jamskih reševalcev—jubilantov, sobota, 2. julija, ob Khurivdtîmu kulture v Velenju; parada, siibota. 2. julija, ob 17. url zbor na Titovem trgu, pohod ob 17.30; 45. skokčexkožo.s<îbota,2.julija.ob 18. urina mestnem stadionu; družiihno srečanje delavcev in upokojencev posh»vncga sistema Premo^jovnik Veler^jc. sobota, 2. julija, ob 19.30 ob Skalskem jezeru: smučarski skoki i» rudarsko svetilko, pelek. 8. julij a, smučarsko skakiilni center pod Velenjskim gradom. ■ Odbor za praznovanje ''AS izdala: Čas^Ism aložniSka In RTV ÉÉÉtakZLiLj dAJS)a, lo.o. Vêlenie (thaja ob e^irtkth. Cena posameznega izvcHjaJe 300 SIT. meseCna narc^nina 1 200 srr. trimesečna naročena $.450 SfT. polletna naročnina 6.650 SIT. letna naročnina 12.600 SIT Uredništvo: 6odni prikljućek plačali tudi v Cirkovcah, na Konovem ... Ob tem je župan poudaril, da bodo s tem denarjem pokrili le okoli 6% celotne Investicije, saj bo, recimo, samo vodovod v Vinski (jori proračun in KP Velenje stal milijardo in 4t) milijo nov tolarjev. Pri sprejemanju programa opremljanja za vodwod Vinska Gora ni i>lo brez ra/prave. Franc Severje namreč trdil, da je predlog diskrimlnatoren /a ljudi v Vinski Gori. Ti nnj bi sami zgradili vodovod od Velenja do Obirea, nanj pa naj hi se brezplačno priključile Bevče, ker so imele oporečno vodo. Da Je 10 res, je potrdil tudi Tone Bnidnik. Danes je la vodovod v upravljanju KP Velenje, Sever pa meni. da bi morali to upu^tevaii krajanom Vinske Gore pri višini plačila prispevka za vodo. Koje Sever izjavil, da je stvar zrela za ustavno sodišče, mu je župan povedal: «Lahko sprejmem, da rečete, da ustavimo invesucijov lavodovod. Vendar se čutim odgovornega do ljudi v kraju in lega ne morem dovolili. Ker je vaSa stranka na oblasti, vas Jemljem bolj resno, kol bi vas sicer. Sprejet je sklep, da bo prispevek za vodovod enak v celotni občini. Neproduklivno in nepoi^ieno je, da stalno dvigujete ra/pravo in temperaturo glede KP Velenje. Sedaj vas zaradi higiene tegasvetíí prosim, da nehate govoriti o Vinski Gori in komunali. Na svclu smo zalo, da probleme reA-ujemo, ne pa da jih delamo.« Notrania revizija in računsko I« v w sodisce Nadzorni odbor mestnega svela, ki mu predseduje Anica Zaje, je na zadnji seji podal več poročil o opravljenem nad/oru v javnih zavodih na področju velenjske občine, Najbolj vn^^e je bilo poročilo o pregledu individualnih pogodb in plač izplačanih po leh pogodbah v Komunalnem podjetju Velenje. Anka Zaje je svetnikom povedala, da je na predlog tega poročila dobila odgovor KP, »v katerem nadzorni odbor podučujejo, da la ni pristojen in poobla^en za nadzor njihovih plač in da bodo sami poskrbeli za to. Poročilo bodo predali skup.^činl In nadzornemu svetu podjelja. saj v KP menijo, da so le-ti tisti, ki lahko nadzirajo njihovo delo.« /ajčeva je povedala. da se s tem slalisčem nadzorni odbor ni strinjal in citirala 100 b člen Zakona o lokalni samoupravi, v katerem pi.^e, da občinski s"vet določi plače direktorjev javnih zavodov, na podlagi meril pa plačo direktorjev ne smejo presegali pJače ž- upana. »V podjelju ima kar 6 vodilnih dclavcev individualne pogodbe, za kar po našem mnenju ni pravnili osnov. Konkurenčna klavzula je preveč spkx^na lako za direktorja kol te delavce. Eden od njih je podal neresnično izjavo, da nima svojega podjelja, tudi za izplačilo stimulacij ni pravne osnove, pa jih vseeno izplačujejo,« je se povedala .svetnikom. Nadzorni odbor je menil, da jc ireba razmisliti o šicvilu individualnih pogodb, saj Jih po zakonu o lokalni samoupravi in organizaciji javnih zavodov toliko ni predvideno. Previsoke so se jim zdele ludi plače vseh z individualnimi pogodbami, saj te v nekaterih primerih presegajo plačo ?:upana. kar spel ni v skladu z zakoni. Me.stni svetniki so po predlogu î^upana Srečka Me lia sprejeli sklep» da bodo pridobili revizorja, ki bo opravil notranjo revizijo in pregledal plače v KP in predlagal rei>ilve. Župan je izrazil osebno prepričanje, dav podjelju div bro delajo in da si taksne plače tudi zaslužijo. Franc S«ver je menil, da izgubljajo ča.s, če ne bo za tak.^no stanje nihče odgovarjal, in Se enkrat predlagal, da poslovanje pregleda Računsko sodišče RS. Dra^îica l'ovh Je dodala, da mogoče nadzorni odbor ni povsem usposobljen za lake preglede. Direktor KP Velenje Marjan jedovnicki pa je pojasnil, da jim Je pojasnilo nadzornemu odboru sestavil zunanji odvetnik, in da z njim nisoi^eleli podučevaii, da pa je pravni lemelj za sklenjene individualne pogodbe sistematizacija dela v internih aktih pod- jetja. Anica Zaje, ki je bila ob razpravah na ugotovitve od-bi^ra vidno prizadeta, je dodala le, da ne verjame v notranjo revizijo, če so v KP še za pojasnilo morali najeti odvetnika izven podjetja. Sveiniki so na koncu sprejeli skiep, da na stroške KP Velenje opravijo notranjo revizijo, za katero bodo našli poobla.Šč-enega revizorja, ki naj bi jim ludi svetoval, kako naprej. Po-skwanje podjetja pa bo pregledalo tudi Računsko sodišče RS. V centru še ena lekarna? v Lekarni Velenje, ki je Javni zavod v lasli MO Velenje, si bodo zaposleni lahko izplačali dodatek na račun povečane delovne uspcsnosti. Lansko leto so namreč zelo dobro posloval i in dobiček povečali za 6%. Ustvarili so za 2,3 milijarde tolarjev dohodka- V lekarni je zaposlenih 34 delavcev, za desel plače krijejo iz dobička zavoda, ostalo prispeva /avod za zdravstveno varstvo. Tudi 24-urno dežurstvo krijejo iz dobička. Da plače strokovnjakov v lekarni niso visoke, i^o se strinjali tudi svetniki, saj recimo plača magistre farmacije zna^a 430 tisoč tolarjev hrulo. /aradi lega imajo v skoraj vseh slovenskih lekarnah težave, saj jim strokovnjaki uhajajo na bolje plačana delovna mesta zastopnikov zdravil In medicinske opreme. Direktorica lekarne Velenje mag. Sabina (îrni pa je povedala tudi, da si zelo Ž-elijo v centru mesta zgradili še eno lekarno in da upajo, da bodo kmalu našli lokacijo. V Lekarni center ob zdravstvenem domu namreč ustvarijo kar 70% dohodka celotnega zavoda, dostop do lekarne In ludi parkirišča pa nista najboljša. V novejši enoti na Kersnikovi pa s prometom še vedno niso zadovoljni. Tudi tam dostop ni najboljši, za stavbo, v kateri Je, pa naj bi se tudi zbirali preprodajalci drog. Na Seiu kmalu gradbišče Svei je sprejel program opremljanja za izgradnjo komunalne opreme zazidalnega načrta Selo. Prispevek na m2 gradbene parcele bo znaša) 14.984 SÎT Mestna občina Je določila komunalno opremo, ki Jo Je potrebno zgraditi na lem območju, da bo področje veljalo za komunalno opremljeno. Zgradili bodo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, ceste in pk^Čnike, vročevod, telefonsko In (-ATV omrežje 1er ekolaški otok. '/jí pt^dročje veliko dohiih 32 tisoč m2 so izračunali, da bo to stalo dobro milijardo tolarjev. Od tega bo dobro polovico prispeval občinski proračun, ostalo pa kupci parcel. Svetniki sose strinjali tudi z zamenjavo parcele za domačijo družine Pečečnik, ki ^ivi sredi Sončnega parka, ob garderobi kotalkališča. Nadomestno lokacijo bodo dobili ob zdravniški ambulanti Janežič - Blatnik, občina pajitn bo izplačala tudi odškodnino za objekte na stari lokaciji. S tem bo Sončni park dobil več prostora in motnosti za razvoj dejavnosti, ki Jih bodo v nJem razvijali. Te bodo namenjene predvsem športu in prostemu času. Pravo delo se šele začenja Svetniki obriiic Sinarlno oh Paki sprejeli osmilek IiOkalne ai>eiKlc 21 za oheino - Odstopil se eden elan kojuisije za niaiuJaliia vpiašanja, volitve iii imenovanja - Znova podprli pobudo krajanov s!aiiovanjskoga vikend Jiaselja na levi strani brega reke Savinje Tatjana Podgoršek Šmartno <>l) Paki. 6. junija - Med 9 točkami dnevnega reda seje sveta Občine .Šmartno ob Paki, bila je v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. .so sc svetniki najdlje zadržali pri obravnavi osnutka Akcijskega programa Lokalno agcnde 21 za ol)člno. K pripravi dokumenta so v lem okolju vsodelovanju zvclenj.^kim ERlC-om pristopili med prvimi v Sli>vcnijl konec kM\ 2tXî{J, lotili pa so se vseh trehsiebK>v trajnt>st-nega razvoja: okolja, gospotlarstva in sociale. Pri oblikovanju celostnega programa je poleg «organizacijske skupine v začetku sc>delo-vala ludi skupina Zii ime resi ranih udeležencev. Po besedah razJa-galca, mag. Emila Â(cr])enlut zvc-Icnjskega ERIC-a. je dokument dejansko razvojni program tega okolja, orodje lokalne skupnosti, z njim pa občina trdneje stopa v smeri trajnostnega razvoja. »Pravo delo se .ielc začenja, saj je potrebno cilje» ki smo si jih postavili, tudi uresničiti.« V razpravi so svciniki pohvalili pnîgraju. Župan Ot>čine .ímartno oh Paki Alojz Podgoršek jc povedal, da nekatere aktivnosti, predvidene v Lokalni agendi, že potekajo, Svetnika Bojana Klad-nika je presenetilo, da je v (Občini 4.S0 delovnih most. Po mnenju svetnika Bojima Pnii>nikarj» je z-animiv podatek, da la delovna me.sta zaseda le 150 domačinov. Prav tako je menil, da bi občina Zveza odprto zo vso društvo Velcnji! - 4. junija je bila druga redna skup^ina /.veze društev Invalidov in oseb z Invalidnostjo Slovenije. Omenjenazvoza je dokaj mkRÍa,sajji jc bil dodeljen status Invalidske organizacije šele 25, 4. leU>s. Zvezde Ima sedež v Velenju, njen predsednik je Karol Strai>ek, {x)dprcdscdnik pa Milan Burger. Na lokalni ravni Je težko organizirati reprezentativne invalidne organizacije. Piwaraezne skupine teh (>rganiz.acij, ki delujejo na državnem nivi^ju, delujejo kol pododbori in v glavnem nistj sumosk)jne prdvne oselv tor síí aktivni izključno na lokalom po-dn»Čju. /ato latóna dru.ítva niso upravičena do sredstev izsistema tmanciranja humanitarnih in invalidnih organizacij Slovenije. Namen ustanovitve le zveze je v lom, dii se ravno talina dni^tva, ki delujejo na lokalni ravni, rx)vo?ejovcclolo, no gloiL' na vrsto invalidnosti. Na državni ravni sc jim s.solidno strokovno pomočjo in vodenjem, da veredostno-jnasl na celoinem okolju Republiko Slovenije v skladu z Zakonom o invalidnih organizacijah Slovenije. Na drugi redni letni skupili ni so med drugim sprejeli sklop, da se zvezii včlani v naciolnalni .wot invalidsko organizacijo Slovenije. Trenutno jc v novonastalo zvezo vključenih Jevot društev, ki ^tojo 1..500 Članov, PopridohilvI statusa jc zvczii odprla za vsa društva, ki si želijo včlaniti v Zvezen društev invalidov In oseb z invalidnostjo SlcA^enije ali pa zaradi kakršnihkoli raziogov no mc-^rojo ali ni")čejo bili člani zvozo dekwnih invalidov Slovenijo. morala lx)IJc izkoristiti nckíitera dojslva za promocijo okolja. Svetnik Damjan L)čicnikjopri obravnavi izpostavil (Iradisov kam-nokmi, svetnik Ivan Kolar pa onesnaženosi zraka. Po prepričanju svetnika .lanku Avi)erška bi bilo smiselno ustanoviti strateški svol. ki bi hdci nad Izvajanjem L<^kalne agendo In s lom ludi nad razvojem okolja Svetnik ťVančisek Fužir jo menil, da bi bilo smiselno, če bi se v občini kitili najprej reševanja najbolj perečih vpriišanj. vzporedno papoz<^rnost namenili tudi zadevam. ki ne zahtevajo velikih vlaganj, za življenje in delo tukajšnjih l judi pa so pomembne, Ob koncu razprave so osnutek akcijskega programa sprejeli. I/, komisije izstopil še svelnik Darko Poklckii Komisija za mandatna vprašanja. v<")lilvc in imenovanja, kiji predseduje svetnik Ivan Rrtkun. jo za tokratno sojo pripravila dva prcd-k^ga. in sicor za imentwanje predstavnika občine v nadzorni svet Komunalnoga podjetja Volonje in za člane omenjeno komisije. Pričakovati je bilo. da bo razprava o kadrov.skih zadevah polemična tudi zato. ker je na soji k-munalnega podjetja Velenje so pri.spoli trije predlogi. Poleg Aloj/a Slcmenikii, ki Jc to iblžni^^i opravljal v sedanjem mandatu, ife za Bojana Kladnika in ,io?£fa Stakncta. Komisijajc prodlagaki SlcmonŠka in svetniki so ga na seji tudi potrdili. Bojana Kladnika, ki jo prod Časom izstopil iz komisije, bo nadomestil Frančišek Fužir. Razpravo pred Imonovanjem nI bito, razvila se jo po glasovanju. K besedi so jc najprej prijavil svetnik Bojan Kladnik. ki je pwedal, da no soglaša z načinom dela komisije. >»Ne gro za oschne zamere, ampak dejstvo je, če predlaga kdo kandidata iz druge stranke kot SLS. predlog ni sprejet. Upam, da so svetniki iz vrst SLS-a. ki imate večino v svetu in temu primerno vlogo ludi v komisijah, zavedate odgov-ornasti.« Po prepričanju svetnika Bojana Pnisnikarja to, da nihče noče predbgati kandidata za člano komisij, kaže na dokx^en položaj. Brezpredmetno Jc pozivati stranke, naj ppredk'tgo,čese že na samem začeiku ptwtopka ve, kakšen bo končni rezuliai.« V razpravo so jc vključil svetnik Darko Pokloka in med drugim povedal, da drugI člani komisijo o drugih predlogih enostavnem niso mogli razpravljati, /elo ga je molilo tudi to. da so na komisiji glasovali tako, na seji sveta pa nekateri njeni člani drugače. Svojo najavo o odstopu je tudi udejanjil. Prcdsejosvcta je namreč županu Alojzu Podgor.^ku vročil pisno otlstopno izjavo, v njoj pa kol ra-zJog odstopa navedel ncrcsnust In sprenevedanja predsednika komisije Ivana Rakuna. Svetniki so odstop Pc^klcka sprejeli, o ncîvcm Članu komisijo za mandatna vjuaSanja, volitve in Imenovanja pa bodo razpravljali na naslednji seji olKinskcga sveta. V komisiji so sodaj 3 predstavniki SLS-a, v njej pa z^ zdaj Šc vztraja predstavnik Stxiédnih demokratov. Podprli /cijc krajanov dela Leiiiša Šmarski svetniki sožeprodštiri-ml loti razpravljali o želji prebivalcev stan wanjskoga vikend naselja na levem hregu roke Savinje, ki Si)di v K.S LetaÇ oziroma v občino Braslovčc. Takrat so izrazili podpore» krajanom- Občina jc v dr/nvni zbor žo vložila pobudo za izJočIlov tega dola naselja iz občine Braslovče in Zii priključitev k občini Smartnooh Paki. V tem času pa so krajani zaznali možnost roiilve tega vprašanja po vzoru dogovora med občinama Prebold in Trbovlje glede delitve dola na-sclja Marija Roka. Iniciailvni odbor, ki se je pcînovno oblikoval, je <1 razlogih za izločitev iz občino Braslovčo in za priključitev k občini Šmartno ob Paki že seznanil vodslvvskc občine, sedaj pa tudi Smarške svetnike. Ti so v razpravi poudarili, da razumejo njihovo siiskii in reSitev tega vprašanja podpirajo na osncwi sklopa, ki so ga v zvezi s tem sprejeli svetniki prejšnjega mandata. nikoli ^ ^^ 8 '<3 OD ÇK€D€ DO TOÍKA ■ ÇM€T IM DOÍlOVIiriA iSrocla, 1. junija Odbor DZ-ja za koiliuro, in .Sporije na polemični maratonski seji iTiflicnkoUno dopolnil vladni predlog zakona o R'I'V Slovenija. Na predk>g koalicijskih poslanskih skupin so nekoliko popravili določik), ki se nanaia na nařin imenovanja C-lîinov novega programskega sveia zavoda, zavračali pa st> dtjpi^lnila. ki jih vloi^ili opozicijski pi«lanci. pa tudi madžarska in italijanska narodna skupnost Cvn>pska komisija v poročilu ugotavlja, da bo slovenski primanjkljaj letiï^ in naslednje lel(^ nekoliko višji ixJ vladnili napdslotka glasov pn^ti zavrnila evropsko ustavno pogodbo, kar sproža različne pi>glede na nadaljevanje procesa ratifikacije. Na zunanjem minisirsivu se je na predlogDimitrija Rupla prvič seSia slrokcwna skupina oz. slratci>ki svel za zunanjci politiko. K sodelovanju so povabili vse nek-danjc zunanje ministre, znana imena s podrcx^ja mednarodnih odnostw in zunanje politike. Rupel jc pojasnil, da je namen srečanja prestaviti področje slovenske zunanje pc^litike v področje nespornosii in preučiti strateške usmeritve, področje dogovarjanja in sporazumnega urejanja zadev. Čcirick. 2. junija Odborih delo, družin(\ s(x;ialne zadeve in Invalide je pripravil dopi>bjen predk)g zakona o registraciji istospoinih zvez. Predlogu st") nasprotovali predvî^em pi«lanci LDS in SD, ki menijo, da določa zgolj tehnične postopke registracije, izogibapa se vsem ostalim vprašanjem. Zakon je po mnenju LDS in SD celodiskriminatoren. Odslej bo mogoče osebno izkaznico pridobiti na vseh upravnih enotah, izjemoma pa jo bo lahko izdalo (udi notranje ministrstvo. Franciwki NE ustavni pogodbi Evropske unije je odnesel dosedanjega predsednika francoske vlade. Predsednik Jacques Chi rac je že imenoval novega. To je postaj Dominique de Villepin. Bolj zaskrbljujoče je, da je po rezultatu francoskega referenduma evro v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Italijani so zaradi taksnega nihanja evra že zitčeli razmišljati oponwni uvvdbi svcîje nekdanje nacit>naine valute. Pclťk. jiiiiija ( eprav imami^ osebi /tíio idealistično mnenje, pa se pcigosto znajdemo lam, kjer nam drugi dokazujejo, da krmimo najbolj splošne moralne norme In celo zakt^ne. /DA so tako v pcnočilu o trgovanju y. ljudmi Slovenijo uvrstile v.skufiino 77 driav, ki si ne prizadevajo diwolj za odpravo te dejavnosti. Torej za moderno suženjstvo nikakor nismo imuni. Da jc res tako, pa skoraj vsaktit^ zna povedali kakšno zgodbico. Ne da bi opravičevali naše zjiblode, ampak zalo, da vidimo, kako raziični kriteriji pomembnost i vladajo na tem svetu, povejmo. da jev iraškem nasilju podat ki h Iraškega notranjega ministrstva v zadnjih 18 mesecih umrlo okoli 12.0tX) iraških civilistov. In mirno lahko zaplićemo, da je za to odgovorna predvsem Amerika. Tam so veliko naredili za odpravo suženjstva, a î>e več za prevlado zla nu svetu. SIíi. 4. jiiníjd_ Tudi le dni potekajo pri nas Številne spcwinske slovesnoii na dogodke iz naše polpretekle zgodovine. V Brestanici je polekala slovesntvvl ob 60. obletnici vrnitve Slovencev Iz izgnanstva in begunstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Na gradu Rajhenburg, kjer je bilo leta 1^41 eno največjih zbirnih ta-bc^riSč, so se zbrali sUwenski izgnanci, begunci, prisilni delavci in druge civilne žrtve povojnega nasilja. V spominski kapeli v Kočevskem rogu pri breznu pcîd Krenom pa je bila spominska slovesnt>si za pobite d("»mohrance in druge žrtve povojnih pob saj je pred njo tudi drugi dokument» predbg finančne perspektive, ki že nekaj časa Še bolj kot ustava razdvaja mnenja. Ne le politika, tudi vreme je letos začelo kazati .wojo manj prijazno podobo. Medlem kosmov SIcweniji z njim lahko kar zadovoljni, pa na Portugalskem in na drugem koncu svela, v indiji, Bangladešu in Nepalu, k(x>i ubijalska vročina. Kitajci se IsioČasno so«.>čajo s hudimi poplavami. !\e(leljd, [>. junija Švicarji sicer niso člani EU. so pa švicarski voli Ici s 54,6 odstotka gla.sov podprli vstop v schcngen-sko obmivje In dublinsko konvencijo o azilni pîlitiki EU. Švici-rji so ob lem z 58 odstotki pc^dprii tudi registrirano partnerstvo za homíttťksualne pare. Tradicionalistični EvropcjcI so vseent) veliko bolj svobodomiselni, kot zmore razumeti sloven sika pamet. 5. junij je svetovni dan okolja. Letošnja tema dneva okolja je Zelena mesta: planet vprvem planul. Cîeneralni sekretar OZN Kofi Annan je v paslanici zapisal, da ho v naslednjih letih prebivalstvo naraščalo predvsem v mestih, zlasti v manj razvitih drŽÁivah. Do leta 2(00 bo več kot 6t) odstotkov prebivalstva živelo v mestih. Tako hitra širitev mest prinaAa izcedne izzive, od revščine, brezpCKselnoslI do kriminala in odvisnosti od drog. Zc zdaj vsak tretji mestni prebivalec živi v revni četrti. Naša mesta sc^ sicer majhna, a vendar se lahko veliko naučimo na zmotah drugih. Morda vseh le ni pc^lrebno p{v>nemali. Ponedeljek, (i. junija Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da lahko ameriške oblasti kazen.sko preganjajo bolnike, ki kadijo marihuano po navodilih njihovih zdravnikov. Sodišče je namreč odl(KÍk\ da zvezni zakon, ki prepoveduje uporabo mamil, prevlada nad zakoni o upt^rabi marihuane v terapevtske namene v posameznih ameriških državah. Odločitev vrlîovnega sodišča je hutl udarec zagovornikom uporabe marihuane v zdravstvene namene. Torek. 7. jnnijd Nadz{^mi odbor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je preiskavoodomnevnih nezakonitostih pri prometu .s kmetijskimi zemljišči prepustil kriminallslom. Direktorica sklada Marja Majer Ćukova naj bi namreč s pi>močjo svojega moža prek slamnatih kupcev sebi in nekaterim vidnim Članom SLS-a omogc>čala velike zaslužke s preprodajo zemljišč. Direktorica sícxt to zanika, vendar pa so nadzorniki ocenili, da hhko dvome razpršijo te kriminalisti. Močno se je začela spotikali tudi opozicijska LDS. Vse več je namigov, da bt) vstranki pcMrebno začeti koreniti) prenovxi. Trenutno so nesoglasja najbolj očitna v Ljubljani. LDS. sicer najmočnejša politična stranka v mestni občini Ljubljana, postaja vse bolj krhka, saj naj bi poleg Potočnikove Izstopilo še nekaj svetnikov. žabja perspektiva \ Zgodovina nima vedno prijaznega obraza \ ! Odkrivanja, kar je bil pol stololja prikiiio: jc lo treba ali \\v> - Oriižifiski pomočniki: dr/ava profiln^a. ! I ob('in(i planijejo - O podražitvah s komisijo - Za dele TTP se zanimajo tudi lujci | i / pniv, (h hrskamo po/Tntekhsli in odpinimo nove mne? Ni bolju vse skupuj, kar se je zi^dih, jwziibiti in Sii'Cii mirno naprej? Taka vimŠonja se porajajo pri nukuterih liuli ub razstavi, ki jo prejšnji leden odpr/i v celjskem miLzejit novejSc zgodovine: !^kriu) in očem zakríUK Na og/ed so predmeii, ki so jih naSH box'ih in grobiščih po naših krajih, kumor so ziigreh/i btve povojnih obračunavanj. Več koi 400 takih grobov in grohiŠČ so ín evidentindi. Po mnenju nekaterih jeto najbolj prvtrcsljiva razstava, saj razsiin'-/jeni pri'dmetî tudi odpirajo mnoge grenke siwmine in rane. Medtem ko ena mod, da po ro/iko /etih hrskamo po tem dcfu nuh :^odovine^ diiigi manijo, da se S/ovend moramo soočili ludi s tem. Na razstavi je tudi dopis (dajyeša}, ki naj hi kazala, da je slovenska oblast vedela, kaj se dogaja, da je bila aktivno vključena. Pa vendar je ntdi oh tej Kardeljevi dei>eS,i sUšaii, da nima vrednosii, saj ni podpisana, žigfjsana. l)a je vprašanje, čc je resnična. Očitno je, da tudi to razstavo raziični ljudje različno ocenjujejo. 7iidi ta, ali pomeni korak k spravi, ki jo nekateri Že tako dttlgp napovedujejo, mnogi tudi pričakujejo, ali odmik od /ye. Ohi.^ik pa vsekakor kaže, da ljudi rudi ta del naše zgodovine zanima. Naše zMjenje i>reiresajo sei'eda tudi drugi dogodki in dogajarija, A) mnogih občinah, tudi na našem statističnem območju, so kritični do naše njvosti, do dniSnskih pomočnikov. Ne zaradi njihove dejavnosti, ne^ ta je še dobra in mnogim, ki so pomoči potn>bn/, v veliko pomoč. Moti jih, do je breme te noi'osci padlo na olK'înska ramena. Občine same v fMstupk i h nimajo nobene besede, morajo pa to dejav-nost plače^wí. Predvsem manjše občine no manj ntzi'itih območjih opozarjajo na to, da zanje to prehudo denarno breme. Pobuda na ustavno sodišče je padla, a državo še vedno opozarjajo, da morajo v zvezi s lem nekaj ukreniti. Odgf)vor, da so wndarle dobile višjo glava- rino, pa bodo pokrile ta strošek jih seveda ne ziuiovoljuje. Majhna tolažba je tudi to, da mtj bi imele občim vnaprej v.$aj večjo besedo pri lx)stopkih za določanje tovrstne jxmoČi. V žalski občini fxt so medli novosi. Zakaj bise ljudje jezili le na svetnike. da dvigajo rc/ke za višje cene. Pa so svetniki imenovali posebno komisijo, ki lyopreK'erila, Če so višje cene za vodarino, kanalščino in čiščenje odplak tfpravičene. In Če v javnem komunalnem jxidjetju ne moivjo brez teh višjih cen. Vtem podjegu fyravijo. da so se v težavah znašli zaradi varčevanja. Ne njihovega, gaspodinje in podjetja vse bolj varčujejo z vodo. In je zato zadnji čas prodajo vse manj. Ker je manj pwdajo.je tudi manj čistijo, hi imajo izpad dohodka. No, za vse fii hi\'o le tako varčevanje z votlo, kri\ i so tudi stečaji nekaterih dmžb. Še posebno tekstilne tovarne Prebold, kamor so pivdali precej vode. In morda se bo tu iiufi poetih proizvodnja vsaj delno pon^nno začela. Kninjska dnižho več (oliko. Mnogi so pričakovali, da lx>di) Študentski ser\'isi in .v tem pritok denarja v .študentske klulvi ukinjeni na zahie\'0 E\'n>j\ske unije, a je slovenska vlada s tem toiijo prehitela. Na mini.sfrsi\ni za delo .\'o izračunali, da so delodajalci za štu-denrsko delo lani plačali toliko sredsu% kolikor bi jih zadoščala za okoli 25.IX)0 delovnih mest s povprečno plačo 000 tolarjev bruto. In Če vemo, da od tega denarja lep de! sredste\' vstane v študetitskih sen Lsih, potem je jasno tudi, od kod študentskim sen'isom presežki, ki so jÚi ti vlagali v nakupe ^}spodarskih drtižb. S spremembami na področju posredovtmja šutdentskega dela zeli ministrstvo za delo povečati število ponujenih štipendij, Delo naj bi .^tudcnto??i i>oleg študentskih servisov posredovali tudi zavodi za zaposlu\'anje. Stem ukrepom bo vlada zmanjšala dobičke Šttidentskim sen'isom, kar bo imelo za posledico manjk redne prilive denarja na račtme študeniKkdi khdm'. J a.'ino je, da bo zato pestrost pu. Akihnosti, ki so jih khibi izn^edli v času enega leta, pa .so pogostokrat presegale a k' tivnosti prostoiryljnega driLsly a študentov, .študentski klubi so sedaj s svojim proraà mom preobremenjeni s preobsežnimi plani letnih akti\'nosci^ za katere seje pričakovalo, du so jili monili iz\'e.sti. Vse kaže, da lx)do Študentje za projekte, kijih bo vprilu^lnje izwjal študeiUski klttb, kol nekoč sjyet iskali sponzorje v lokalnem okoljcL Into: 03/713-35-50; www.udLsI UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2005/2006 ■UPI DAN" v Planetu TUŠ: petek, 10.6, od 11. do 19. ure INFORMATIVNI DAN za srednješolske programe za odrasle: torek, 14.6. ob 16. urina UPI LU Žalec OBIŠČITE NASI DOGODKI Z odprodajo doma bliže rešitvi prostorsice stisice 01) obisku slovi^isko vlade v Velenju 20. junija naj l)i niinisler ZverjKKlpisal pogodlx) ali |)r(Ml|)0{>()(llK) o odprodaji Doma dijakov in šUidi^nlov - S kupnino S(;V ui(!snieil di u^o fazo ino(lpo(li(^tniškefia izohrazi^valnoga ccnli^a na SUHvm jašku - Trelja Taza jc^ za zdaj še n' zrakuc Tatjana Podgoršek Na Sobkem ccntru Velenje so v razvojnih načrtih predvideli re.^'vanjc prostorske siiskc» s katero so srečujejo na bkaciji IVga mlad(»u v sredinu mesta že nekaj let, ■/. i/gradnjo objektw na območju Starega jajčka v Velenju. /. uresničitvijo prve faze - ureditvijo m edpodjet nizkega izobraževalnega eenira (MIC) pred ieiom dni - sicer pridobili 3150 kvadratnih metrov površin, vendar so jih namenili predvsem nadomestnim učnim delavniaim» ki so jih preselili iz območja Cîorcnja. Korak bližje k reševanju prostorske stiske predstavlja pravzaprav ^le izgradnja dodamili učilnic oziroma tako imenovanega MIC 2. In kakti daleč so v teh prizadeva-njiii?>»A)ciivnc«ii so v polnem zamahu. 29. junija, ko naj bi bila na obisku v Velenju slovenska vlada, načrlujemo, da Ixsia minister za solsiv<'> in spori dr. Milan Zw in župim Mestne olvinc Velenje Srečkii Meh podpisala po godbo ali vsaj predpogodbo o prodaj i Dijaškega in Študentskega doma v Velenju. Ker ta že dolgo ne služi (isniMicmu namenu, smo pristojnemu mimslrstvu predlagali (xlprcxJajo doma. Kupila naj bi ga Mestna občina Velenje, mi pa bc»mn s kupnino zgradili dtv dame učne delavnice na Starem jašku,« je med drugim povedal direki or Šolskega centra Velenje Ivan Kirtnik. MIC 2 se bo razprostiral na 1900 kvadratnih meirih, na njih pa bodo uredili učilnice za po- ritvene dejavnt>i>ii. Na lokaciji na Trgu mladosii bi lako izvajali sploSne izobraževalne programe in dejavnosti, s katerimi bi lahko Se bolje izkoristili prostore in opremo. »Dijjiki in studeni i bodo lahko imeli pouk dvn do Štiri dni na eni lokaciji, danes se morajo selili večkrat na dan. S tem bomo m V prvem medpodjetnfškem izobraževatnem centru v Sloveniji na Starem jašku v Veienju dijaki v novih, posebej urejenih prostorih, pridobivajo predvsem tako žeiena uporabna znanja. trebe strojništva, elektrotehnike, storitvenih dejavnmti, za praktični pouk in laboratorijske vaje za vse programe, ki jih izvajajo na šolskem centru. lu naj bi našlo svoj pn\%ior tudi učno podjetje za sto bolje uredili logistiko in izboljšali kakovosi poukii. 'ležimo k lemu, da bi lahko imeli čim veČ pouka v eni izmeni, da bi študenti začeli predavanja oh B. uri, da bi po 16. uri organizirali za dijake naj- različnejše interesne dejavnosti ter piinudili še več možnosti za vseživljenjsko izobraževanje txlra-slih.« Izgradnje predvidenih objekta MlC-a 2 naj bi se lotili takoj, ko bodo odprodali dom, pouk pa naj bi v novih učilnicah začeli 1. septembra prihodnje leio. Vrednost naložbe so ocenili na 354 milijonov lolarjev. Toliko naj bi bil vreden Dijaški in Študentski dom. Ostaja prizidek k objeklu Splošne inslrokovne gimna/ijes pridobitvijo 1900 kvadratnih metrov dodatnih ptwršin še aktualen? Po zagotovilih Kotnika so kljub omenjeni nalc^bi izgradnjo prizidka, ki ho povezoval A, D in C stavbo šoL^kegy centra na Trgu mladosti, predvideli v razvojnih načrlili. Pri teh vlaganjih šoLski center ne bo investitor sam, ampak naj bi prizidek zgradili v sodelovanju s partnerskim podjetjem (lost Velenje- Slednji naj bi v sptxliijih prostorih uredil večnamensko restavracijo, s čimer bi poskrbeli za organizirano prehrano dijakov in študentov, i^oLski ccnter pa naj bi v zgornjem nadstropju uredil specializirane učilnice za fiziko, kemijo in biologijo, ki jih bodo lahko s pridom koristili tudi učenci višjih razredov osnovnih šol v okolici šolskega centra. »Pred izgradnjo prizidka bomo lei<.^ rešili še prostorsko stisko naše knjižnice, Ta se danes stiska na 150, s preselitvijo v prostore bivše Elektrotehne pa se bo razprostirala na 400 kvadratnih metrih. Tu bomo uredili tudi svetovalno središče, namenjeno vsem generacijam.« Na vprašanje, ali so <'>čitki nekií-lerih o monopolu, ki si ga ŠoLski center astviiijasširiivijo dejavnosti in vlaganji v objekte, upravičeni, pa j C Ivan Kotnik odgovorih » Če se temu reče tako, potem lahko govorimo o monopolu. Mi želimo predvsem združili informacije in ponudbo za udeležence izobraževanja na enem mestu. Pri tem se bomo tudi v prihodnje povezovali z Ljudsko unrvcr/o Velenje, UPI REKL.I SO Ivan Kolník o tem. ali bodo s pn>dajo donia vVeleDju dijaki in šUidenti. ki danes kori.stijn mo/nosti nastanitve v nJem, ostali hre/strťhe nad ^lavo v času šolanja? »Nikakor ne. Dokler bo možno, bodo lahko koristili prcsstore v tem domu. Mestno oi'ičino Velenje smo žc povprašali, ali razmišlja o izgradnji mladinskega hotela, sami nizinisljamo, da bi uredili namestitvene zmogljivosti na območju Starega jaška. Tu bi lahko bivali dijaki, študenti višjih in visokih šol, tudi /iilec, s SK ' Slov^:aske Konjice in številnimi drugimi ponudjiiki. S tem bomo prihranili sebi in njim nepotrebna pota, čas in nenazadnje tudi stroške.« 7. izgradnjo MIC 2 vlaganj na območju Staregii jaška naj še ne bi bilo konec. Drugi naj bi namreč sledila ireija fazit Predvideva pa izgradnjo objekta skupnega pomena, v katerem naj hi bili med drugim prodajalna lastnih izdelkov in storitev, sod 1)0 Sloveniji Milena Krstić ' Planine_ Vclenjir. 2. Junija • Socialni demokrati (SD) Velenja sovčetr-lek na javni tribuni spregovorili o predlogu Zakona o udeležbi zaptislenih pri dobičku družbe in o lastništvu zapcwlenih. Na javni tribuni so sodelovali Miran Potrč, vodja pcxslanske skupine Socialnih demokratov, dr. i^ido B<»hinc, soavtor predlaganega zakona, in ISoJan Kont i č. prvo-podpisani predlagatelj zakona. Tema je v dvorano mesine občine pritegnila mnoge in tako bo najbrž ludi drugod, saj bodo podobne predstavitve in razprave sledile Še drugod po SIl>vc/en ali lic? Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih je pripravila že prejšnja vlada. Ta, ki je zdaj vložen v parlamentarno proceduro, pa je dopolnjen. Bistveno se od prvega predloga razlikuje po tem, da (naj) bi obvezno veljal za družbe z več kot 30 zaposlenimi. Čeprav je ta di-lemaše odprta. »'/. zakonom bi omogočili zaposlenim so- udeležbo pri delitvi astvarjenega dobička, hkrati pa delavsko delničarstvo. Prepričan sem, da je vložek, ki ga k novoustvarjeni vrednosti prispeva delavec, prav tako pomemben, kot je pomembna lastnina oziroma kapital. Ustvarjen dobiček je zalo potrebno razdelili ne le med lastnike kapitala, ampak tudi med zaposlene,« pravi bojan Kuntič. Po njegíwcm bi zakon veliko prispeval k boljšemu po- biti čim širše soglasje socialnih partnerjev, sindikatov in gospodarske zbornice. Tudi zalobodo podobne javne tribune, kot je bila včerajšnja v Velenju, pripravili še drugod. Kapilali/cm vsť hol) ka/.c />ol)e Dr. Rado Boli i ne. soa vato r zakona, je pojasnil, daje prednost lega zakona, ki vstopa v parlamentarno proceduro sredi sep- Prva javna tribuna je bila v Velenju: dr. Rado Bohinc, Bojan Kontič, Miran Potrč. slovanju družb in manj.kmu pritisku na plače, kar kažejo tudi tuje, predvsem ameriške izkušnje, ki so znane po razpršenosti notranjega lastništva in ga celo spodbujajo. Minin Potrč dodaja, dii hi pred-lagateljizakonaželeli zanj prid^v iembra,pred tistim, kijebilpri-pravljen v lelu 1997, v davčnem spodbujanju delavskega delničarstva in delitve ustvarjenega dobička v podjetjih. 0-eprav, kot je rekel, v celoti finančnih posledic ni mogoče oceniti, pa meni, da bi bile le neprimerno manjše, kot ho njegov učinek. »Predvsem pa sem prepričan,« je rekel, »da lak zakon prihaja v pravem času - v obdobju, ko se je v Sloveniji povečala koncentracija kapitala in ko v Sloveniji kapitalizem vse bolj kaž.e zobe. Razlike na račun tistih, ki služijo na račun kapitala, in onih, ki služijo na račun dela, delasevedav narekovaju, so vse večje.« Vsako iiiiieiijc nekaj sl ej C Uvodničarji so poudarjali ot^čulek naklonjenosti predlaganemu zakonu, tako delodajalcev kot delojemalcev, kar se je nekako potrdilo ludi kasneje v razpravi. Zato so pripravljeni kol predlagatelji premislili tudi o vsakem pomisleku, ki se poraja ob njem. Kožo l^dnik i/ združenja DE-ZAP. v katerega so povezana Številna ugledna slovenska podjetja, iz lega okolja denimo Era in PUR je prepričan, daje zakon Božo Led ni k: »Namesto delavskega raje delničarstvo zaposlenih.» to, kar Slovenija potrebuje in kar lahko pripomore k večji učinkovitosti podjetij. »Če je družba v lasti ozkega kroga ljudi, bodo ti bolj kot na kaj drugega gledali na to, da bi jo čim prej in čim bolje prodali ali pa priîiz-vodnjo Čim hitreje prenesli kam drugam, predvsem na tuje, kjer je delovna sila cenejša,« je me- Franc Sovinek: »Zakaj odloženo p/ac//o?« nit. V razpravi se je dotaknil tudi lega, da bi bilo morda í/jčm delavsko delničarstvo modro nado-mesliti z izrazom delničarstvo zaposlenih. Franca Sovineka je zanimalo, zakaj zakon predvideva odloženo plačilo za zaposlene na tri leta, zn individualne pogodbe pa na pel let, in v zvezi s tem, kje bi se ta sredstva v tem času akumulirala, kaj hi se z njimi zgodilo. Če bi družba zašla v težave? Dra^o Kolar se je vprašal, koliko so z zakonom seznanjeni sindikati v podjetjih. Janko Sme pa je menil, da je predlog zakona dober in da bi bilo kaj takega treba vnesti celo v ustavo. Predlagatelji zakona si podobnih vprašanj in dilem želijo tudi v prihodnje- Poudarjajo namreč, da bodo vsako skrbno proučili, ker si želijo rc.s Zanimiva tema Je napolnila dvorano, dober zakon. Po hudi zimi velilco lukenj na cestah Velenje- Marsikje v MO Vclonjy ugi^lav-Ijajo, da sn pc^ hudi /imi cc.sic dobo.scdni> ^acvtítole. Into no le tiste, ki ilnigo niso bile obnavljane, paškodbc sc pojavljajo ludi na usiiJi. ki so bile. In ktiliki> bo mesto Ictas lahko porabilo zži obnovo naj-bt^lj kritičnih odsekov ce5»t? Tone nnxlríkprcdsiojnikurada za javne zadeve na MO Velenje, pravi: »'/.ima vsako Iclo nan:di veliko tei^av in Škode na ceslali. Zgodaj spomladi smo organizirali sestanek z V5>emi predsedniki krajevnih skupnosti in zastavili plan ob-mwe. V apri.u smo naredili ptipise cest in ikode na njili, karveljatako /a lokalne ceste kot javne poti. V okviru finanCnih znio&K«! i Ix^mo p^>krpali luknje na najbť)lj dotrajanih delih cest. uredili bomo odtoke, jaške in propučte. Letno imamo v proračunu na voljo 50 milijonov SFI' za lokalne cei»ie in pribli^jio 35 milijonciv za javne poli. Kar nekaj cest zgradimo in obnovimo tudi po sistemu pt^l-poL pri čemer pt^líwici^ prispevajo krajani, pol pa MO Ve- lenje.« Letno tako za ureditev cest v MO Velenje namenijo okoli lí)f) milijonov Sff in tudi Ict^» bo tako. Med cc.ste, ki sov najslabijem stanju, je cesta, ki vodi do lakupovalnega centra Interspar na Selu. Zanimalo nas je, kdaj bo ta na vrsii za obnwo. saj se pc^ njej vozi vse već ljudi, kmalu pa bo Jam začelo rasti novo stanovanjsko naselje manjših blokov in individua In iti hil "Ta dela so povezana z izgradnjo nove kanalizacije in vo-dovixla. kiju mciramo zgradili tudi zaradi Širitve naselja. Prcjjckii so že i/A^Iani, investicijo pripravljamo skupaj s Komunalnim pt>djctjem VeL'nje. Ravno na naslednji seji sveta MO Velenje bomo določali viSino komunalnega prispevka za graditelje. Na tem pt>dr(x^ju je v načrtu tudi izgradnja krožnega križišča, ki bo vredno 6Í) milijonov tolarjev, Računamo, da bomo vse to iahko naredili v letih 2(^)6 in 2007." ■ Bš Krpanje (Foto: vos) Manj denarja za državne ceste v dolini V SfúcÁki dolini 1)0 [)o \UKliieni i(^l)a!ansu pioraaiiia la zavlekel obnovo cest v Šaleški (ioliiii - l1)easiK^jsa Siviiliija ki^ožišr na Šaleški vvall kťožišea v IVsjii in no\e eesle sko/i Skale Ljubljana. Velenje -Tiidi v Šaleški dolini po bi> rebalansu drf^vnega proračuna za letošnje leto manj denaija za rekonstrukcijo in obnovo cest, ki pi'» klai^ifikaciji sodijo med državne. Na varnejiíc poti po Mrlenju. predvsem pa na lisle, ki vodijo iz mesta, bo treba se počakati, Velenjski podžupan Bt"ïjan Kontič nam je cii tem, ko nam je povedal, va katere ceste bo denarja manj, kolje bilopredvideno, dejal: »Človek se ne more iz:>gnili občutku, da sc tn dogaja zaradi lokalnih volitev, ki bodi*» prihodnje leto. Obljubljene ceste do lela 2iX)75c ne b obnovljene. » Kaki^r koli zagotovti bo obnova najbolj prometne velenjske ceste - Salc.^ke i^li-ripiístwnice, ki povezuje mestos KoroSko - veliko počasnejša, kot so predvidevali ludi lokalni jxilitiki. Na lej cc^ti naj hi zgradili tri nova krožisča-pri otkepu za (iorico, pc^d zimskim bazenom in v glavnem križi.^čuobvbtopLv mesio. ki iz celjske smeri vodi proti Ši^tanju, Polzeli ali centru. V letošnjem proračunu je bilo za začetekdel na Šaleški predvidenih 36 milijonov, Khbïïi naj bi jili le 15, prih(xlnje leto namesto predvidenih lOTmilijomw k; v-:'•r . . ** i- t" ■ -■^'••v' ^N* ' s Cesto na Se/o, kije že povsem dotrajana, bodo obnovi/i po izgradriji novega vodovoda in kanalizacije. Pod njo bodo namreč tudi novi vodi. 60, lota 2ÍK17 pa namesto 160 milijonov ICX) milijonov. Xatojevpra^anje.alilx^do obnovo Šaleške ceste letos sploh začeli. Bo-jaji KoniiČ meni da je bolj rcaliio pričakiv vati. da se je bodo lotili prihodnje leto. Manj bo tudi denarja za ureditev zeio prometnega In močnonevamega križišča v Pesju -križišča med Lokovico in Stletanjem. Tudi tu naj bi uredili krožjšče. Letos naj bi vlada za to namenila 53 milijo-mw, drug^) leto \iii HI milijonov. ludi na novo cesto v Škalah bi^ treba i^e počakali. Lelos bodf^ za obnovo resnično močno dotrajane ceste od Velenja di^Škal nameniD 50 milijonov tolarjev. Novo cesto. ki naj bi s^ižala tudi stnr škalski klanec. pa naj bi v državni proračun umestili po letu 2i)07. Takrat naj bi za to namenili 15ÍJ milijonov SIT Bolj^ čase pa naj bi dočakala tudi ce-sta ododccpaza Kavče pa do Ložnice, torej cesta pR)li Polzeli, ki jo mnogi uporabljajo tudi kot poi do avtcKestc- Ampak šele po letu 2007! 'Ikkrat naj bi za njeno obnovo drŽava prispevala 215 milijonovSI T Kaj pa trasa hitre ceste od Kíiroáke. mimo Velenja pa do Arje vasi? V ilopol-nilnem projmu za državne ceste jc pred-videno, da naj bi do leta 2012 določili traso, kjer l>0 potekati. O tcni. kduj l)i se potem lahko začela izgradnja, pa je trenutno verjetno Sc nemogc^e gradili. Leto sicer res hitro mine, a varnost na cestah je žal vsak dan slabSa. Da o tem, kakSno škodo ima zaradi tega gospodarstvo in turizem v naSi dt^lini in bližnji okolici, sploh ne govorimo. ■ Bojana Spegei PAMETNI NAKUP WaMÂX!4/Î "DiUZiS DÁlSClí^ HRiNOVKB lOBlAS^B/l 2Q0q zokgSÎÏSOO,' VSAKODNEVNO VARČEVANJE miKO POSHtro "iANO^ STT SKUTA "iASt^^ 250g za ig SIT 400,- OOf^tCA mPSKOČA "MASTROBOmCA»' 250 ml za I Sít m- srr 100, PAPRIKA PitfnRDSČA 670g za kg 811299,' POSiBřa SALAMA SZitiHJAVO 500 g lalígSITóOOr 2Í0ŽUM POSmSKA a 4UMMU' jpoglj/ÝO, 5 <4 nogami, senčnilcom, vsm/olom. irihe Iz rtailono ZJX MRznj^rsái ^ iJSDCLKi ^ FÍ22A MAKOBRITA 31£g zokgSlT635r str 200, MORSKA POJiDtNA 30Qg zaicgSinOOOr SIT 300, f-. KítqMPtkZ ROZMAiUNOM zol(g$lT667,' jm:- m 300. PtŠČANŮf ZRiSK S/l "'22' 300g za l(g SÍTÍ.333,- sn 400, EUROSPIN NAJVEČJA ITALIJAM8ICA VERIGA DiSiCONTOV Z VEČ KOT BBO PRODAJNIMI MESTI OBlââlTE IMAâO SPLETNO STRAIM iAffww.ourospln.lls PTUJ: NOVA GORICA: VELfNJE: SLOVENSKE JESENICE: TRŽIČ: PREVAUE: NOVO MESTO: Ob Dravi» 3A Vojkova cesta 49 Goriška cesta 46 KONJICE: Titova ulica Deteljica, 10 Pri postaji 4 Kočevarjeva 1 delovni čas; &20 delovni čas: 8-SO delovni čas: 8-SO Delavska cesta 18 Jesenice Bistrica pri Tržiču delovni čas: 8-SO delovni čas: &20 ponedeljek-^obota ponedeljek-sobota ponedeljek-^obota delovni čas: 7*19 delovni čas: 8-20 delovni čas: &20 ponadeljek'^obota ponedeljek-sobota ponedeljek-petek / ponedeljek-^bota ponedeljek-^bota 7-15 sobota POIUUDBA VEUA OD 09. DO 18. JUIUIJA 2005 AKTUALNO Kino na poti lilcvidaci]e Zadnja predstava 29. jutiija - Kino bi laliko r(^šili ohiskovalci, ich pa je hilo vso manj -Od 1. januarja do 31. maja 9.017 obiskovalrtn na 532 prcxisiavali Milena Hrstič • Planine_ Velenje. 6.JunyH - Kino Velenje, v njem so zaposjcnl šliijc delavci, zapira vrala. Zadnja predstava bo 29. jiinjja. To jc danes že znano. I^^djolje gre v likvidaciji^ Številni poijkasi. da bi Kino Velenje reSiii. niio uspeli. SleviloobLs-kovalcev}cvyadnjcmobA)bju nezadržno padalo. Tega siroski niso prenesli in i/iiod iz krize je samo v likvidaciji. Kino bi lahko reSil le obalno povećan obisk, la pa jc bil vse slabsi. Letošnji sploh. Od L januarja do 31. maja si jc predstave Kina Velenje ogledalih nalank<5 17 gledakev, i n to na 532 predstavah. »To umirjanje na obroke iraja že štiri leta.« pravj direktorica Kina Velenje M i Itn ji Hrc/nik. »lo, kar sti delali v drugih mestih, se v Velenju žal ni izsli.x Pa ni.šlo za nobeno znanost, saj so v/orce za-baviJinih cenir^w, v katerih .so tudi kinodvorane, v Sloveniji lam. kjer so bili hilri.pov7«:li iz tujine. V velikih multipleksih se slnxški prelivajo iz ene v tlrugt'> dejavnost in rentabilnost kina ni lako zelo pomembna, kot je pri nas. /.a vsak kino v Sloveniji jc cena vstopnice premajhna, da bi lahko bila dobičkonosna. Kino se pi)kriva z drugimi stvarmi, s pijaří.\ hrano, kokicami, sladkarijami, najemninami, lokali ...Nekaj let sem ludi sama iskala invesiitorje. delala načrte, kako bi se lahko Kino Velenju vključilo v kak tak trgov-sko-zabaviSCni center. A ni uspelo.* Uspelo pa jim je velik<^krai pred drugimi v Vblenje pripeljali dobi e lllmc,na roke so jim 5le filmske distribucije ... »V Velenju s<3 imeli obiskovalci na premiernih predstavah mořn(wl videti skoraj vse veije lllme žc prej. preden so šli po poteh slovenskih kinematografe^, in \o dan al: tJva prej. Vsako leto smo imeli svetovni start, organizirali smo velike» dogodkov ob pro jckcijalu Vsako leto enkrat imeii ludi premiero slovenskega filma, povabili smo ekipo in jo predstavili publiki. Veliko je bilo narejenega za popestritev in nadomestitev listega. česar ni bÍIo.<^ Enkrat je Velenje brez kina. 7Z pol leta, ostalo. Bilo je po tistem. boje pogorel stari. »Mi smo takral bili razočarani, ker ni bilo nili enega klica, niii enega pisma, niti ene pritožbe, zakaj ni kina. /daj se ljudje ogla-Šajo. so i^^rčeni. Očitno bo kino 7daj bolj pogrei^n. kot je bihisiikrat.« Takral se je kino 'pobral', upajmo, da se ho znova. Mer.tna občina obljublja, da bc^ postavila kino na noge, vsaj nekaj predstav, da sc ta svet za Velenje ne bi povsem zaprl. »Trudijo se, zalo upam, da ptwsem /itmrlo ne bo. Načrti so, da naj bi kino zrasel v enem izmed trgovskih centrov v prihodnjih letih. Nameni so resni, jc pa vprašanje, kdaj se bo tudi J^odilo. Najpomembnejša kakovost storitev in dogovor s stranko hiiisliriia ag(Mi(1ja Manas<'r i/ Volnija prva iii viHino rdina domara luiisticna aí><'n(ija-Njiliovn |)ixMlnosl mod drugim Uidi potuidba doslinadj i/ laslnili izkimij-R)sk^j v novih pn)sloiili na .•^ilc^ki cesU Tatjana Poyiva zapustil delona Prcmo^ivniku Velenje in skupaj z ostalimi iremi družinskimi člani usianwil daižin-sko pt'îdjetje - turistično a^ncijo Manager. Bila je prva in je še vedno edina »domača<». torej velenjska turisUcna agencija, katere lastniki so Velenjčani in kjer ima agencija lud; sedež. I\xikwni prostor sc^ uredili najprej na Kidričevi cesti v Velenju.se po treh letih preselili na prvccj večje, v nakupiwalno središče Špar, pred nedavnim pa so zaradi stiske in slabih delovnih pogojev prostore agencije preselili na ŠaleSko cesto, v bivše prostore Ere biro oprema. Trenul no je v agenciji za-posleniti Sestdclavcev.od tega dva vgostinskem obratu v nakupovalnem središču Spar. Po besedah direktorja agencije Boštjana Aljaža na osnovi pridobljene licence za organizatorja in posrednika (dala jim jo je Go-sp(>darske zbornice Slwenije ) so-delujejos turističnimi agencijami po celem svttu. Med dejavnctfitmi je na prvem mestu poslovni turizem, na p<)dročju katerega ustvarijo približno 50 odstotkov vseh poslov, prav lako je Manager eden močnejših na področju in- dividualnega turizma. Preko agencije letuje blizu 1000 družin na leto, le pa ustvarijo blizu 25 tisoč nočitev, predvsem v Isiri in Dalmaciji, v zimskem času pa v Italiji in Avstriji. Ponudbo agencije dopi^lnjujejo Še preventivno zdravili.iki in športni programi, izleti, prodaja letalskih kart in gosUnstvo. Na posle se očitno dobro spoznajo, saj »... večjih težav doslej ie nismo imeii. Nismo bili v kakšnem postopk"u na sckIISču, niti blokirani, Število reklamacij lahko preštejemo na prste ene roke. Rešili smo jih sami in običajno je do njih prišlo zaradi spleta okoliščin. Pri nassta najpi'jmemb-nej^a kakovost storitev in li^gíwor s stranko. Na^i strokovno doba^ podkovani sodelavci potujejo po svetu in se na lastne prepričajo 1er nato strankam na osnovi lastnih izkušenj svetujejo pri izbiri letovanja., »je Še poudaril direktor turistične agencije Manager Boštjan Aljaž. Odločil bo upnišld odbor Narok za slíísovanje o narim rinančnc rcorganiza( ijo in nacmi prisilne potavnavc za Slanovanjsko ixHJjcijc jc prc(i\iden za 29. jij]]ij - Nekateri upniki lerjalve sprennuiiii v lasUiiski dek^ž v podj(^ljii - V pr\ ill iielih nicserih že uslvarili manjši dobieek Miiena Krstić « Planine_ Velenje. 2. Junija - PortV;alÍ smo », daje bil konec januarja napred-log novega direkloija Stanovanjskega podjetja Velenje, d. o. o., .UnkA l^»pirditv) načrta finančne reorganizacije je predviden za 29. junij. Največji upniki, kot je povedal Janko Popovic, so družba Fond I n ves l Ljubljana. Komunalno podjetje Velenje, KRS Velenje in SinierCelje. Vsi liso tudi v upniškem odboru in jim je prisilni upravitelj načrt 11-n«mčne reorganizacije že tudi posredťfval. »Kljub težavam, ki smo jih imeli v podjetju zaradi prisilne poravnave, so rezultati prvih petih mesecev spod-Ixidni. Delamocelo z manjšim diíbjčkom. prcdv.scm pa nadaljujemo izvajanje tistega, kar smo si za.stavili. Tudi na kadrovskem področju, kjer smo zamenjali vse vodilne kadre. Pc^ebej me veseli, da .se je lik"vidnost popravila in da tekače poplačujemo vse zapadle obveznosti.« Kot dolžnik je Stanovanjsko podjetje Velenje v skladu z zakonom terjatve ra/delil v štiri razrede. V ra/jcd A terjatve iz na-s.ova olivezni">sti do dobaviteljev. posojilodajalcev, zaposlenih, državnih in lokalnih institucij. Lèh terjatev je za l(í7 milijonov tolarjev. »Po načrtu prisi lne poravnave bi jih pc^plačaliv enem letu v višini 20 odstotkov,« pravi Popovič. V razredu B so terjatve iz na.skiva Janko Popovič: »Upnikom smo dalf možnost, da terjatve spremenijo v lastniške deleže.» obveznosti do tistih, za katere naj bi se povečal osnovni kapital Stanovanjskega podjetja Velenje na osnovi men ave terjatev za lastniški delež. Teh je za 178 milijonov tolarjev. »Vsem upnikom, poudarjam vsem. smo poklali dc>-pis. v katerem smo jih seznanili, da imajo možnost, da svoje terjatve spremenijov IsLStniŠke deleže pcnl-jctja. Nekateri sose nanj odzvali, med njimi Fond Invesi Ljubljana. Elektro Celje, Mcsina olšina Velenje, Avlo Knez Velenje ir Martin, d. o. o., i^alec. Nekateri se, žal. niso.« V razred C sodijo terjatve iz naslova obveznosti za plače zaposlenih, gre 4.6 milijonov tolarjev, v razredu D pa so terjatve iz naskwa obveziio-sli do lastnikov stanovanj- »Zanje se tudi po potrditvi načrta prisilne poravnave ne bo nič spremenilo. Nanje, ozia>ma na razred D, prisilna poravnava ne vpliva. Njihova sredstva sc^ poplačana stoodstotno.* Veselijih, da sc kljub črnogledim naplš(ca. v katerem mî lani zabeležili 1U6.UUÍ) nočitev ((^d tega 40 odstotkov na tujem trgu), so v ktošnjem prvem Četrtletju za 5 odstoikov presegli lanske rezultate, ustvarjene v enakem lan-s^cem obdobju, tako pri nočitvali hyt tudi na področju medicinske dejavnosti, Od januarja do konca aprila .so uresničili več kot 31 tisoč ni^čitcv. (xl tega dobrih 38 (Odstotkov na tujem trgu. Marca sti sicer zabeležili manjši obisk tujih gostov, predvsem iz Nemčije in Avstrije, vendar so ga v aprilu in maju vprecejšnji meri že nadome- stili. »Pri ddih in vključili v program zdravstvene rehabililacije Še več gostov, nam še ni zmanjkab. Pripravljamo namreč projekte, ki predvidevajo širitev ponudbe v zimskem času. V mislih imam ureditev welnes centra (uredili naj bi ga na območju starega vrelca pri izviru termalne vode) in dodatnih nastanitvenih zmogljivasii. ki postajajo v naši ponudbi že ozko grlo,« Fijavževa je Še povedala, da načrtujejo rešitev lega vprašanja v.sodeJíwanjuzvključenimiv projekt oblikovanja nastanitvene p<.v nudbe v kraju. Ta pa predvideva izgradnjo hotela in apartmajev. Zaupali ste nam doma - zdaj Je na vrsti še svet< KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! . ▲ t limil Ú pfvM up: prap«r« 1 WH^e ima» «okx mer. «UIMM MMtvinM« UAOev. »hiarit ue'ivii tolwBwmienije* M w vtv^Hf*. », CiMtt* cnU Mé. UMMH. ■ yfi Jiltisffi rvů «aniim áao*» »»mMCng v M riMt^A iđAah iKigoJÚ'» EvinariA »á lymrutsKiUcmom • Pfmení »fiwmfi>m thiMA Vvv- mIhdq nwu In peaseb«r> wehwWniAeiwrri «rvwt ««wli>-arag»ik M' tU « fr>«ntcrtt< tMU tn víro ponůii ' vavo ud sencMnig* ■ W> frOlMn»«* perodii* »rw^^W kOOm »U lOHft Wh pi hieijew VMcMi Mari* PMM mMU* Smveiàm^H Ommňt^ '.««rMAlAMI tIJCM. I ■ ■ r>. fimtM riiii mi. I'liliu »Mkoli ni prepozno!« Na loíališ^j v Lajšali je minulo sredo čaka la na panoramski Iclza-ncsijtvx'i najstarejša poinica dosiej -90-leina Iv« Andoljšck, rojena Šmarćanka, ki žc kar nekaj tlcselle-ijj zivj vSmaicvâi pri CîomiLskcm. /ar«li le?av7nog.'imjs<'i jo >»pos;i-diij« na scUciĆ poleg izkaLŠcncga pilo la MatjH'/'ji KućiOnikH i/ Širtart-nega ob Paki. Z velikim pričakcwanjera, preil-vsem pa s sirafiom, so jo pospremili naptîict njeni sorodniki. »Pa jc bilo ztíb v redu. NI mc bib sirali. prav niC se mi niso tresla kolena. Uživala sem ob pt^glcdu pod sabo, na Savinjsko dolino. Kako je lep svet iz zraka,« jc bila navdušena ob piw-ralkii na zemljo. Kol nam jc povedala, se dxslej /. leialom še ni nikoli kam peljala. Prvo izkušnja s ktrvinskt* plico je prestala lako doba>, da bi áe kdaj poletela, »le je bilo darilo za mojih leî. Matjaževo. Nagovarjal iTie je že ttsv leli prej, a nisem imela ki>raj/c, da hj se odzvala, 01) n>j.<;ineni dnevu pa sem si rekla, sedaj naj bo. kar bo.« Izhaja iz stare Klancnikovc rodbine v Sniarlnem ob Paki. V kraju sejevkljuCevalavdejavn(»l nakar nekaj podrtx^jih. med drugim je ig- rala na nepoklicnih odn^kih deskah. Ko se je ptîroêila in odšla na Ciomilsko.so tukajšnji kuliumi zanesenjaki takoj »zavohali«, kot se Je izrazila, da sta z možem iz svojega življenja, ampak takega darila se nisem nadejala. Velikt) so mi jih ob praznovanju prinesli moji sorcxlniki. znanci in prijatelji. Si nisem mislila, da me imajo tako radi. Iva s sorodniki in pitotom Matjažem Kačičnikom (prvi z ieve) družabna Človeka, in ju vplelli v dejavnt^si. Nekaj Casa je & igrala. Ko pa jc bilo ircba skrbeti za družino, je mtaia odru zvesta kot sepelaika. »Še marsikaj drugega zanimivega bivam lahko povedala Lei z leialom pa je bil Cez vse, najbolj mi je bil v^O,« je Se dejala Iva Andoljše k, ki spretno skriva častitljiva leta, in dodala: «Je res. kar pravijo: nikoli ni za nič prepozno.« mtp Gorica dobiva prvo cvetlično gredo V KS Gorica bodo ccl leden praznovali - (}ot iške nori leios ne bo -Na slavnoslni seji ludi nagiadc za najlepše urejene l)alkone Velenje - v KS Gorica 17. junija praznujejo krajevni praznik. To je namreč dan^ ko se je nekoć enovita krajevna skupnost CJorica in Salek razdelila na dva dela. V lelošnjem letu so v kraju zadovoljni z vsem, kar so postorili. íie veC pa bodo v Oasu praznovanja, kj bo potekale od ponedeljka. 13. junija. Ú0 nedelje, 19. junija. .Jože Kandoir predsednik sveta KS (»orica, nam je o delu. ki so ga leios v kraju že opravili, piwedal: »ZaCeli smo februarja, ko smo posuvili največjega sneženega moža na pixlročju MO Velenje. Postavili smo ga v sodelovanju z 0f5 (loriea. ^ katero res dobro stv delujemo. Z njihovi-) pomočjo smo pripravili tudi proslavo ob svetovnem dnevu žena, ki je bila odliim^ obiskana. Spomladi smo lemeljit / okn> glo mizo. ki bo v torek ob 17. uri polekala v prosiorih KS, Cîovo-rlll bodo o požarni varnosti v kraju, sploh v blokovnem naselju, kjer bi znak) priti tudi do težav. V sredo bodo pripravili šahovski lumir z^ krajane Gorice, dan ks'îs- neje pa vabijo na kegljanje na krajevnem kegljl^^us kroglo na vrvici. V četrtek bodo na Istem Igrišču ob 18. uri pripravili turnirv kegljanju med ekipami svcU)vst)sed-njih krajevnih skupnosti. Vpeiek ob 18. uri se bo začela slavnostna seja svela v avli UŠ Gc^rica. Na njej bodo med drugim podehli priznanja za najlepše urejene balkone v kraju. Uro kasneje bodČejo,vedo in znajo. L\\a M(xlr(|an, ki je bila skoipaj z\larJ»nco i\'pclnik- Gorčan po-budnica srečanja, nam je povedala. da so to učenci, ki so končali 8. razred omenjene šole leia in se od takrat vse do prejšnje bole niso niko.l srečali. V razredu jih je bilo takrat 34, šest od njih je danes žc pokojnih, srečanja pa se jih je udeležilo 22. K temu jih je spodbudik) predvsem dejstvo, dii objekta, v katerem so z-ačeli priprave nri življenjsko ptM. kmalu ne bo več. Zato so si učilnice v ^>li še enkrat izgledali, tudi pn>s-lore nove šole in bili nad njimi navdale ni. Da ob .snidenju nI Šlo brez solz, je jasno. Zanimivo pa to. da so se kljub dolgi odsotnmtl med sabo spt^znali bodisi po kretnjah, govo- rici. nasmehu. Le za dva. iri obraze niso vedeli, kdo so. V medse-bc^jnih p<>)govorih so ugi^tavljall. da so bili pridnii gene racija. Nihče ni zašel na kakšno krivopoi, vsi so vztrajali na delovnih me.silh do polne upokojitve. Srečanje, za katerega so dejali, da je zanje pC)sebno doživetje, so sklenili za skupno mizo v vili S-iroko. Pred slovest>m so se dogovorili. da .se čez tri leta poncTvno dobijo. Upajo, da v enakem sestavu kol lokral. ■ Tp Otroci pojejo s srcem lYiznanj, s kaleriini se kilita otroški in mladinski pevski zbor sniarške osno\ iie šole, ni deležen vsak zbor - V 20 lellh pod Ankiniiii \'odslvoni 250 nastopov Tatjand Podgoršek Šmartno ob Paki, 3.Junija -Na {«novni šolo bratov Lctonja v Smartncm ob Paki delujeta dva zbora - otroški in mladinski, ki sta sloves Šole in kraja zaradi svoje kakovosti ponesla po vsej Sloveniji. Zadnjih 20 lel ju vodi z^xvovodkinja Anka .|azl)ee. Pcvci so jubilej zaznamovali s koncertom v dvorani šmarškcga kulturnega doma. Ob tej priložnosti je občinstvu v polni dvorani fimarškega kulturnega doma <5troŠki zbor zjîpel sedem, mladinski pa 13 pesmi. Kol smo slišali, je v 2(1 leiih delovanja otroškega pevskega zbora RTV Slovenija) povedala, da se pevci In pevke osnovne šole bralov Lelo-nja razlikujejo od drugih zk>rov morda po lem, da je večina med njimi nenotalnih. da jih samo nekaj obiskuje glasbeno Šolo. »Zalo se učimo vse na pamet, nič po notah. kar je določena prednost. ()tn>ci namreč bolj prepevajo s srcem, in to se čuti.« Da je zborovsko petje priljubljena interesna dejavnosi na ^oli, dokazuje šle-vilo pevxíev. V v.sakem zboru jih je po 3.5, in to vsa leia. »Radi prihajajo In vaj ne «špricaji")«. Lani in letos nam jo je nekoliko zagodla devetlelka in se zato težje dobl- tistala v srcu. Mnogi so ludi po ki^nčani t^m^vnl Soli zvcvsll zborcv-skemu petju v različnih pevskih seslavih, kar Anki pomeni več. kol vsi doseženi rezultati, '>Petje v zboru je res nekaj posebnega. Nihče nI najpomembnejši in to je velika iola za življenje. Mvala v.sem nekdanjim in sedanjim pevcev za nepoziibnih 20 lel, Hvala vsem učiteljicam in režiserki Sla» vici. ki so mi pomagale, da so naši naslopi izzveneli tako, ko\ stno si želeli.« Zaključek koncerta st^ fxileg sedanjih in bivših pevcev obeli zborov zaznamovali ludi glasbeniki na instrumentih. Z Avsenikovi fxid Ankinim vc>dslvom /a obema 250 nastopov. Ponašala se z mnogimi odličji. kijih ni deležen vsak zbor. Pred Šlirimi leti sla izdala prvo zgoščenko, na katero so pevci in zborovodkinja zelo po-ni^snl, v pripravi je druga. S svojim ubranim petjem .so pt^pestrili marsikatero prireditev, pri^lavo, končen na Šoli. v kraju in ludi v okolici. Nekaj ur pred nastopom nam je učiteljica glasbe in izredna študentka na Akademiji lâ glasbo v Ijiibljani Ankji lazbec (mimogrede • lani je prevzela Še vodenje vamo na vajah in usklajujemo interese.« ZhoTi prepevala od zahtevnih kla.sčnih do ljudskih pesmi« predvsem slovenske narodne in ludi zabavne. In kako dosegajo take uspehe? »To, kako je na tako majhni Šoli mogoče doseči lake uspehe, kot smo jih mi, me vpraša marsikdo. 'Ib je rezultat trdega dela. vztrajnosti pevcev in seveda mojega dela.« V minulih 21) letih seje zvrstilo veliko lakih in drugačnih dogodkov. Anko veseli pretivsem to. da sc jc v obeh zborih Tvrstilo veliko učencev, ki jim je la zvrst glasbe Golico dvignili občinstvo v dvorani. ki je vsem na.siopajočim sloje namenilo bučen aplavz. Ob odhodu iz dvorane smo kljub navdušenju nekateri na ^as razmišljali, zakaj je bil koncert nck<^!iko drugačen, kol smo jih bili vajeni. Pevci in zborovodkijija so se znova Izkazali, vendarle pa so sposobni pt)kazali Se već. Odgovor na zastavljeno vprašanje smo slllali kasneje v avli kulturnega doma. »Ni bilo na šoli volje za bolj-Še delovne pogoje. Zaradi tega Anka /apušřa šolo in pcvct^.« Škoda. ■ NASI KRAJI IN LJUDJE Izziv je zmagati doma RfiziskoVfilna naloga ()lst takc^ grajenega informacijskega si- stema je, da vsak uptîrabnik pri vpisu v šolo dobi .«ivoje uporabniško ime in gesk\ ki ga upo rablja celotno izobraževanje. Potrebni podatki uporabnika sistema se nahajajo na streho varovanem jedru sistema, ki omogoča, da se lahkti z istim geslom prijavljajo v raziicne aplikacije, ki tvorijfj celotcî informacijskega sistema. Ta omogoća uporabnikom vodenje posebne spletne redovalnice, administracijo osebne spletne strani, komu- Oto Brglez, mlajši nikacijoz^utalimi uporabniki sistema na zasebni in javni ravni, lasino galerijo, zasebni dnevnik in šc veliko dixJatnih uporabnih storitev. »Spletna učilnica, ki deluje znotraj informacijskega sistema in .sem jo odcepil od sistema» je na voljo tudi drugim .Šolam ter izobraževalnim organ Í7^cijam. Poleg tega sem v sistem vgradil se aplikacijo c + vrata, ki omogoča vodenje statistike prihoda in odhoda gasiov e-učilniee. Ta jc že v uporabi, Z zgrajenim informacijskim sistemom sem želel dokazali, daje šola pripravljena in spiv sobna uporabljati taksen tovrstni sistem, ki sledi lehnokfgijam in uporabnikom prinaša koristi -uporabo hitrih, kakovostnih in zanesljivih informacij.« Nalogo je Oto izdeloval sam, mentorja Simon KonoCnik in (irv-yor Jenko sta mu pcimagala predvsem pri organizaciji. O nagradi sami: «Zadovoljen in vesel sem je. NajveCji izziv je zmagati v hudi konkurenci doma. saj so merila za pridobitev nagrade v gibanju Mladih ra/jskovalcev Šaleške doline zahtevnejša kot na drwivni ravni.« V prihodnjem šolskem letu ne bo med prijavljenimi udeleženci gibanja. Pravi, da ima preveliko žcljn, ki mu jih v enem letu ne bi uspelo uresničiti. Bo pa zveseljem pomagal dijakom pri pridobivanju div datnih znanj s področja računalništva v .svojem krožku. V preteklem šolskem leti je vodil kri>žek spletnegii programiranja in oblikovanja, v tem ŠtU-skem letu pa linux. Cq bo vse v redu. bo študij po končani srednji šoli nadaljeval na unKerzi v Ljubljani - smer računalništvo. Temu bo posvetil del svojih zasluženih pcKilnic- Skoraj zanesljivo, pravi, se bo odzval ptwabitu podjetja iz Ljubljane, ki ga vabi v Španijo, kjer bi iahko združil počitniško delo, učenje programiranja in tudi sprostitev. S MINERVA ŽALEC, d.d. pridelava pfastike in kovin • Pongrac 101 * 3302 Griže tel.: (0)3 71 36 200 • fax: +386 (0)3 71 36 288 E-maii: uprava@minerva.si • bttp://www-mi nerva .si/ VELIKA PONUDBA CEVI: PÊ in PVC 12 našega proiz-vodnege progran^s Cevi eiektj^oinst^lsciie s pnkliuàki Ce^ m pnkJjučki za hiâno k€nâll28C31Û v na& industrijski prodsfatni na ložnká pri Žalcu UGOONE CENE Informadje na tel.: 03/713 68 80 oûprto r^ed tednom od 8 0Û do 16.00 jre. sobots 2sprtû Naše športne igre 27. maja smo ^li na stadion, kjer smo imeli republiške športne igre. Prišli so učenci iz vse Slovenije in bilo je veliko tek-movalojv. Ob 10XW smo si ogledali naše plesiilke: Anjo, Dra-gano, Ciordano in Nežo. Imenujejose Bad^rls. VVele-nju na stadionu jc bila slovcn-skii himna. Po himni so začeiis tekom, skoki v daljino in v višino in z metom žogic. Punce in Tanti so lekmcwali posebej, lekli Si) na lOfX) m, M m, in 60 m. Iz na-Šc Šole so tekmovali: Anja Kop. Dragana Borič, Renata P(xlpečan,NežaN(Win.^k. C/ordana Borić. Simona Aravs in Dani Kešpret. Prva je tekmovala Neža. Dosegla je 2. meslo v teku na lOOi) m. Tudi moja sošolka Anja jc tekla na6i)m, bila je 8. Moja sošolka Dragana je skakala v daljino, bila je 9. Njena scslrloiik() hi Bonil Ili ilMM iiik sla se poglobila v MP3 zapise iii Izch^iala upoi'abiio nalo^jo - Pi \a nagrada presenečenji; Tatjana Podgoršek Darc jelcnki» in B4»rii( Kriher-nik, učenca osnovne Šole Karla Destovnika Kaju ha Šoštanj, danes že odštevata dneve, ko bosta lahko cenovni Šoli za v.sciej rekla adijo. Nanjo ju bo spominjalo mnogo stvari, med drugim tudi raziskovalna naloga Uporaba MP3 zvočne kompre.sijev praksi, za katem sta v lel(^šnjem gibanju Mladi raziskovalci z^ razvoj Šaleške doline dobila prvo na- sredno vpliva tudi na kodiranje audio zapisa. »Izptsiavila sva. kje v praksi je MP3 ziipis bolj in kje manj primeren. Ob koncu naloge sva tudi odgovorila, kdaj in pod katerimi pogoji uporabiti MP3 kompresijo, oziroma kdaj naj se omenjenega stiskanja izx)gibamo. Kakšnih meja si pri tem nisva po- morda najb»>lj presenetila? »Nisva si predstavljala, da bo naloga tak Šc d(")vc")lj časa. Sedaj so zsolcem, drugačnemu načinu učenja, novemu okolju in šc čemu,« sla sklenila pogovor mlada raziskovalca Dare Jelenko in Bi^rut Dribcrnik. ■ AV studio gosti priznane slovenslœ fotosrafe AV studio, ki se s sw>jimi storitvami uspešno uveljavlja v celotnem slovenskem prostoru, je pripravil zanimiv tridnevni seminar s folo delavnicami za profesionalne fotografe. Ob tej priložnosti so predstavili tudi delo s studijsko razsvetljavo Broneolor. Seminar, ki ga bodo sklenili danes, vodita priznani švicarski fotograf Urs Rescher in Nenad lljić iz Akademiji dramske uraetm>sti v Zagrebu. Ob tej priložnosti so obiskovalcem predstavili tudi vse zmogljivosti sodobnega novega studia, ki ga je podjetje AV studio zgradila v bližini nogometnega stadiona v Velenju in sodi po velikt^ti in oprem-ijenosli med največje v Evropi. Velenje v znamenju literature in njenih ustvarjalcev Vcei aj se jo žarelo 4. Iloí hcrsUíinskí) -liiieiîiu) slovensklli knližcvnikov - Vcrhui prireditev ho na vrlu Vile I lerh(Msl(Mn, nekaj ludi po nieslu - Vrlmnec juliišnja |)0(kiiLev l^reinarjeve nagrade Velenje - Čclrlo Iclo zapored poiekajo v Velenju i Icrbcrstoin-sko-Uterina srcćanja slove njiklh književnikov. UspeŽno f>o zapolnila VTA.'I edineg« večjega srcćanja knjižcvniktw, ki ^a v prolcklo-sli predstavljala SlalenberSka srečanja. Velenjska 1 lerberstein-ska srečanja so danes eno pomembnejših sret'anj slovenskih lile raUw v sodobni Sloveniji. Leios so prav vsi dogodki odprli iiidiza javnosi, ob pregledu spx^rcda pa bo marsikdo ugotcwij. clíi so res zanimivi. Ob zaključku vsakoletnega H«r-lK.TSt ei n s ko* Lit er i n ets^) stvííí njit slovenskih knji/evnJkov v Velenju (lILSSK).kise je navrlu vile llerberstcin začelo včera j. končalo pa se bo julri, podeljujejo Asuci-adj» VclťntkH. Velenjska knji/na fumlHcija m XaUr/ha Litera od lela 2004 Pretnarjevo nagrada mednarodno zaslužnemu ra/Jirje-vaicu - ambasadorju slovenske knjižo-nosti /a I raj nejše. večletne ali enkratne p^^membnc pri.spevke pri mednarodnem knjiřevniškem povezovanju in uveljavljanju slovenske literalurepo svetu. njega nagrajenca so razglasili žc prednji čolrlek, ko so oi^anizaiorji pripravili liskovno konlcrenct^ v Mariboru, kjer ima sedež založba Libera, ki je soorganizaior srečanja. Podelili pa jo bodo julri ob 21. uri na vrtu vile llerber-stein. Pretnarjeva nagrada jo prednostno priznanje lisîim posamez-nikt^m, cnakiwredni^ slovenskim in lujim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja po-membnoin svetLivijansko prizadevajo seznanjati in uveljavljati sodobno slovensko liieraiuro o/, njene avlorje ipd. Žirija Pretnarjeve najiraťle 2ÍK)5 (čai>tni predsednik Kajetan Kovic in člani Andrej Brvar» Niko (řraienauer in Vlado ŽalHít) seje odločila izreči to najviSje slovensko priznanje mednan^dno zaslui^emu raz;>irjc-valcu in ambasadorju slovenske knjižcvnc^ti-C'eŠkemu pisatelju in prevajalcu slovenske litcraiure g. Franlliku I3enhartu-za vsesiran-sko prizadevno in dolgoletno ustvarjalno delo pri pcfvezovanju češke in slovenske liieraiurc in kulture. Nagrado ho prejel jutri zvečer na vrtu Vile Herberslem, pospremili pa jo bodo z odličnim koncortom pevke Moire, ki je u^asbila besedila Ferija Lain^-ka. V Velenju nashijn h>elik<>n o samem poteku četrtega 11er-l'îersleinskega srečanja pa nam je več povedal organ iza lor, velenjski književnik Ivo Stropnik: »>Tudi le-tosje kt>ncepi podoben kot prete- kla lela. Sestavljen je izsimpozij-skih omizij, h katerim vabimo osrednje slovenske književnike. Letos smo ptwabili veliko protagonistov slovenskih literarnih revij» saj je to letos tematika knjiřcvnlških omizij- Potrudili smo se, da smo pripravili bogat spremljevalni literarni in gla-sbeni priigram, ki ga seveda namenjamo vsem» ki jih lak program zanima, 'lokral bomo veliko gcworili o po- Jutri ob 21. uri bodo na vrtu vile Hreberstein podeliti tetošnjo Pretnarjevo nagrado. Dobif /o bo češki pisatelj in prevajalec František Benhart. meni slovenskih medijev pri promociji literalure.« Potrudili so sc, da Ixxlo dogtxlkc ob srečanju občutili ludi mladi, saj so pripravili tudi prireditve i'>troke in srednješolce, simbolično pa bodo preselili ludi prvi> knjigo izslare v novo knjižnico. Tako so včeraj pripriivili filmsko predstavo za velenjske gimnazijce, ki so jim v ogled ponudili íilm Predmesije. To je ob aktualnem dogajanju v velenjskem kinu Še eno sini-b(^lično dejanje. Učencem tretjih razxedov velenjskih osnovnih šol pa so včeraj namenili srečanje s klovneso Evo Maurer Škofič in izbranimi mladinskimi pisatelji: Nežo Maurcr, B<»Rdanom Novakom. Primo/om Suhadolcanom in Dimom Zupanom. Brez velikih podpornikov srečanja Skwenskih literalov za^)-kwo ne bi bilo. Vsa leia organizatorjem pomagajo Ministrstvr.i za kulturo» MO Velenje in Go-renje, d. d,. »Hvalabogu, daje lo meslti odprtt > za srečanje tc^-vrslne vsebine, udeležba je ludi letos izbrana. Letos sc\ (o uredniki medijev in revij, pa seveda ludi avtorji, usls'arjalci.« pravi Siropnik. Včeraj pa so med drugim predstavili tudi prvo številko revije Poetikon. ki nastaja v Velenju. Ali izJiajalit Še naprej, pa je odvisno predvsem od podpore Ministrstva za k"ul-turo, Večer se je končal s koncertom Pilialnega orkestra Premogovnika Velenje in kanlaviorskim večerom. Danes, po rem, ko bodo lako dopoldne kol popt'ildne pcUekale okrogle mize» se bo večer končal s koncertom etno-rock skupine Mi2. Jutri bodoob 18. uri udeleženci srečanja obiskali mvelenjsko knjižniax kjer jih bo sprejel velenjski župan Srečko Meh- lu bodo podelili ludi festivalske nagrade in dogodek popestrili z nastopi kan-lavtorjcv. Srečanje pa se bo končaU^ lam, kjer je bilo največ dogodkov - na vrtu Vile I lerber-stein. In to v vsakem vremenu. ■ Bojana Špegel Predstavništvo Zavarovalnice Tilia v Celju Povečevanje tržnega deleža, Širitev svojo p pozanten mmki zbor Orphei Drdnger iz Upssale na Švedskem 7J)or, ki so ga leta Justanovili .študentje stamdavne ani\'e/ze v Upfxsali, ko je v mesLu kasUa koleni in so sisi>eijem kmj^ali dneve osamitve, je nirwlušil z romantično (tudi slovensko: Zorko JMfA'ec, Sedem st roz^xyrezala mi) in zlasli s prepričljiv i ijiterprc-tacijanû sodolme zhonn ske glasbe. Tretji izmed večjiJi gostnjočih zboro)'skiJi koncertov pa Je bil projekt pnmorskijt glasbenikov z ^slx)Alda 10 ona rja. Ob njegovi 50-leinici so odUčno printvilipnj-jeki z naslovom Skok čez rob svetu, s katerim so se man a pred-sta\'ûi a idi v Velenju. Projekt je (prepleteno z verzi istrske jKsnice Alferije Brzan) ždnířďal Kiima/je\'e obdelave starih isfrskih fvsmi, Zi'očne slike istmke fX)knijine in uglasbilve besedi! sodolw il i slovenskih pesnikov. Pbmiad je bila polna pe\'skih revij, me-dohnu)čnih, državnih in mednarodnih pe\'skih tekmovanj, ki se jimija taekajo v.Ue\'iJnc leinepredstavitvejfosamezniji l-lna izfned njiii je bila v soboto, na njej pa seje iz\'rsCno predsco) i! Sa leiki akademski po'ski zlx)rz Danico IHrcčnik. Na poijti solistične iH)usi\vrjalnosii srno imeli priloinosl slišati kar nekajiz\'rsinihglfLsl)eni} Frrjnza /.iszta v Weimarju, Ana /uijc in Valentina Cas z Akademije za glasl)o IJubljana) in tik pred di{)Jomo pianistka Sanja Mlinan organL^ta Marko Mofnik iii Andreja Golež. Jerneja Greben^ek je imela Januarja iz\'rsten recital netnske rrymimUčne klavirske glasbe, nuidžiirskipianisilMslólUimnyxtypaseJcobuikljiičhimojsirfkeg^i tečajapredsta\'ilzgjaslyo ik'ethLr\'na, Dohnányija in Scind)erla. '/a-rúmh'Je bil tudi koncert francoskegft organista Mkhela (îouwrda z inîeri'rrctacijami stare in no\'e fnmco.ske glasl)e. Ihust}'arjanje komorne glasbe je bilo del ciklusu komornih koncertov glasl)ene šole. Na nJem je oktobra nastopd îolkaini ansam-1x1 OlaslKnc mladine llnmkelwgbang, novembra klavirski Ar-atdia trio (Gotjan Košuta, Milo.^ MlejniJc, Ridner GeppX nutrca hhairu hintet marilxrrske opere in ob zaključnem koncertu aprila TroltilniansamMSlovenskeJilliannorige, Komorna ^asba Je bila del febmarskega koncerta učiielje\'^usbene šole, končena šUfdentovz naslovom Spominoi ' sto za .stare dniy večera kitarske glaslx' z Moniko in Borisom Stihom in del Številnih manjših na-stopox) med katenmif)ostaJaJo ved/io IxjIJ/.xypidomi wčeri dijakov unieinla je bila tudi letos sestavljerw àptilofnostnih (nowletnili, zaključnih, promenadnth) koncertov domačih orke-stnav A) dolgem ča,su Jev l^lenju gostoval simfonični ori»kravžljanja živ-ccv« ji želimo v zasluženem pokoju! ■ Tp žláfo na kf otko ZABLUJENA GENERACIJA Idrijski pankrockerji bodo v studiu York v Dekanih posneli novo skladbo, ki bo za razliko od Nstlh, ki smo jih od zablujencev vajeni, narejena v nekoliko počasnejšem ritmu. DRUGA GODBA V Ljubljani se je pričel tradido-nalni festival Druga godba. Letos bo polekal predvsem v znamenju azijske glasbe, glavna zvezda festivala pa bo alžirski izvajalec Khaled. 46. JAZZ FESTIVAL Eden najstarejših glasbenih ie-sth/alov pri nas - Ljubljansid jazz festival - bo letos na sporedu že 46hč, potekal pa bo od 30. junija do 2. julija v Križankah, Cankarjevem domu in na Metelkovi. LAIBACH Skupina Ldibach je na prireditvi Nagrade za stil 2005 v organizaciji revije Modna Jana prejela prestrdio nagrado za celostno podobo skozi kariero in za celostno podobo v videospotu Tanzmit Laibach. MAGNIFICO Po uspešnem videospotu Hir aj kom hir aj go se Magnifico vrača na televizijske ekrane z tiovim videospotom Giv mi mani (turbo mix). Singl je izšel tudi na novi mednarodni verziji albuma Export - Import. Šćiiik rcK k pred Velvet Revolver Sloveniji se prihodnji Tcdcrn obeta nepozabni odmerek pr-viaske in nepi^sredne rock energije v živo. V torek, 14. junija, bo v ljubljanskih Križankah nastopila super skupina Velvet Revolver, ki jo sestavljalo nekdanji člani legendarnih (ïuns'n'Roses in Stone Temple Pilots. Na njihovem ljubljanskem koncertu bodo kot pred-skupina nastopili priznani slovenski izvajalci Sank Rixk. 01>e skupini nekako povezuje podobna zgodba, saj .sta zasedbi sestavljeni iz glasbenikov, ki delujejo že precej let. Alei> Uranjek, bobnar skupine Šank Rock, je ob lem dejal: »Zelo smo veseli in počaščeni, da bomo delili oder 2 Velvet Revolverji. Njihova ploi>ča Contraband je za nas prav gotovo naj rock pkï^a lanskega leta. Dodal bi ludi to, da ko so bili njihovi člani s skupino Gunsn Roses na vijaku popularnosti» se je z nami v Sloveniji dogajalo enako. Vidimo se v Križankah!« lieeloojaiiials iih morje Obetavna mlada domaČa skupina Lceloojamais. ki je lani prijetni"» pre.senťiila s prvencem Necstasy, je v teh dneh na radijske piwiaje poslala nov single z naslovom Morje. Skladbo so posneli skupaj 7 velenjskim hiphoper-jem6Packť'ukuijem in jo najdemo tudi na njihovem prvenca AC naskw pove, da gre za poletno morsko skladbo, zalo so jo posavski prvaki r«&b-ja lansirali v tem ča-su, kljub lemu da se na vseh slovenskih televizij ski i ï postajah 5c vedno vrli videospol zćt pesem Povej mi, ki so ga mnogi ocenili kot enega najboljših videospolov Ieto.šnjega leta. Sepleiiibra spel Slovenska pope\kH Lijios mineva 43 let. odkar so prvič pripravili fcsiival sloveaske pojx'vke na Bleda V osemdesetih je fc.slival v klasični obliki zamrl, nadome.slila pa ga je Pop delavnica. V začetku devetde-sclih so festival ponovne» obudQi in odtlej je spei na sporedu vsako leto. Letošnji festival Slovenska popevkiibo 4. septembra v ljubljanskih Križankah, prireditev pa bc>sia pcwztwala Mario Galunič in Katarina Cas. Minuli petek, 3. junija, so predstavili sodelujoče na lct(")Snjem le-stivalu in izžrebali vrstni red nast.opkijočih. Na izb(")ru Slovenske ptïpevke 2()0.S, ki ga bo predvajala tudi TV Slovenija, bodo tako nastopih: Zana (Zana), YIenia (Ne razumem), Yuhu-banda {Cq je lo slovo). Nova pot (Ne), Anika (Nihče ne ve), Iva Stanič (Kam), Katrinas (Na prepihu sanj), Folkroia (Veter z juga)» Diona Dim (Senca negra), Regina (Pusti mí krila). Selekcija (V novi dan), Kala-mari (www.ljubczen.si), Monika Pučelj (Oprosti mi) in Jernej Dermoia (Naj bo kot prej). Lani je po glasťívanju gledalcev in po-sluj>alcev zmagala skupina Dežur s skladbo Na vrh sveta» strokcwna /irija pa je prvo nagrado dodelila Ylenii Zobec in skladbi z naslovom Samo. tla m I roquai odpadejo Slaba novica za vse ljubitelje dobrega ťunkii je prišla vzačetku tedna s sedeža koncerine agencije Lipa Music. Koncert sku- pine Jamiroquaí, ki je bil napovedan za 26. junij v Ljubljani, je namreč (">d pove dan. koncert žal ni bilo zadostnega zanimanja» zalo so .se organizatorji i>dločili, da v tem delu Evrope organizirajo le en koncert, in sicer v Puli. 25. junija. Kupci vstopnic za ljubljanski koncert lahko le zamenjajo za nasiopv puljski areni ali pa se za povračilo denarja oglasijo na prodajnih mestih, 1'ose posnel nov vidœspol Makedonska pop /vezda ToSe Prcxiski je v produkciji podjetja Svet filma iz Ljubljane v njihovem nimskem studiu v Sofiji, Bolgarija, ptisnei svoj novi vi-deospot za pesem Tko ti togrize obraze. PCsem je napisal hrvaški skladatelj Miro Buljan. V videospotu nastopata Tak: in bolgarska manekenka Rtnnjana Pe- •o« i,» fjbf- eva, najbolj popularm obraz leta v B<îlgariji- Spol je režiral makedonski režiser Jane KorU)šev, direktor Ibiogralijepajebil Ne-nad Radojević. nominiranec za zlalo kamero na letošnjem festivalu Cannesa Nova skladba napoveduje izid IbSevega že petega albuma. : PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE # Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko 0 sllšile v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 0 In po poročilih ob 1d.30. • 1.AK0N-Lonely ^ 2. ELENA PAPARIZOU - My Number One ^ 3. GREEN DAY-Holiday Akon $€ je rodil V sedem let (xetfvel v Senegalu in se nalo dokončno vmil V ZDA, kjer se {e srečal s hip hopem. Spiva mu ní bil vseč, as časom ga je vzljubil, Akon je ime( kot àtevilr)! Aíroa-rnenčani težko otroštvo, toda kljii) šlevlinim težavam mu je tjspelo stvari obrnili v pravo smer. Pri tem mu je pomagala glasba. Njegov prvi album rKisi pomenljiv naslov Trouble in prav z njega je tudi tokratna zmagovalka lonely. LESTVICA mu (ÊmiBiE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas, Takole ste glasovali v nedeljo, 5.6.2005: 1. BOŠTJAN KONEČNÍK: Gostilna je moj dom 2. KfiANJSKi 1V1UZIKAWTJE: Primi me za rame 3. ZAPELJIVKE: 8om z drugim zaplesala 4. MIKOLA: Zato imejmo se radi 5. PRIMORSKI FANTJE: Moja mala ribica Predlogi za nedeljo, 12.6.200$ 1-BENEŠKI FANTJE: Bela cesta 2. BOHPOMAG£J:Farovška Micka 3, JOŽE ŠALEJ; Spet smo godci zbrani 4, MIRKO ŠLIBAR: Zapeljivo vlnce 5. TONI VERDERBER: Praznik pri nas ■ Viti Grabner Vwiil Milci; Jiiriko in Mihii iJoivstîk so si iinoli \ m^ (i<'li(i jiDpoliJnc v \1nski Gori. pjttl vv<^iuHm'nskiin domom, vdiko p«nvdati. MIha in řV(KÍí kol miizlkanlii, Janko \n\ kol snťřiíalťo In po^mi spivmilevatec zal)iî\ níh dořtod-ko\. hVítlI «i jo fim pt^i (k>mov na Koroško, sa| bil za niímlki^nd. Oîltno li' nI laka nnilia cn^Hlnrv-níí a, kot so mu mno^i napovedovali, kar lodokaî'.al tudi na humaniidnunn konaTtu. Prav nikomur pa iiidi nI odn»-Isol pHK^nfc za slikanje z njim. Oirod ao hill navdu^mi. Sćmja Mlinar \v bila kol rosna najsinlca ena najbolj znanih olroških |X»\k. ki je prekrižarila številne slovenske odr<\ Potem je posvetila resni Mlasbi In us^x^šno diplomirala na ^iavsbeni akaitemiji v l^inlv !|ani. h) vrnitvi v nxino Velenje poslala profesorica na velenjski đasl)eni šoli, a počasi jestx^ipo^ešiiia plasbo, tokral bolj resno in zrt%i, pn-d kratkim pa jo poslala (udi članica odlične skupino Katiinas. Z dokllj novinar Toni Rehar 1er Jul<^ Sla ima k* stxlaj opis {M in naloi> razmere na cestah. »Pazi, da Imš na-pisijl prav ... \ai vidim, da no bo polom kaj narolK\« IN)sclllcv Sťvonic Amerike Nova DNK iludija nakazuje na to, daje Severno Aincriko prvotno pt)sclilo le nekaj ducatov ljudi, ki so ija v ohdohji zadnje ledene dobe prisU preko kopnega mosiu iz A/ije. Večina strokovnjakov se slrl- riaeije enega samega gena. Tako seje izkazalo, dasejc populacija skozi Čas številčno spreminjala. »Ocenjeno ^levilo prvotne po-piilacije Novo^ .sveta je 70prebi-valccv,« je pojasnil .ît^dy I ley, profesor genetike na Univerzi Rutgers. Njegove kalkulacije so med drugim konsistentne z arhe-okiskimi dt^kazi. ki pravijo, da so se prve naselbine v novem svetu pojavile prod približno 12.000 do 14.000 leti. Določ il cv spola pri (i i 110/.a vri h Paleontologi so naSli način, s katerim lahko zanesljivo določijo, ali jc ťosil dinozavra nja, da so ljudje pred približno 14.000 leti iz Sibirije v Severno Ameriko prišli preko Beringo-vega kopnega mewl u. Predhodne DNK analize so proučevale le en gen in tako domnevale, da je bila populacija Novega sveta skozi čas konstantna. Nova .Uudija se je osredotočila na devet pomembnih genskih področij ins tem nava- moSkega ali ženskega spola. Ameriška skupina raziskoval-cevje vsvojem pt^ročilu opisala poseben tip kostne plasti, ki se nahaja v kosteh T-Tcxa in je precej podobna tistim, ki jih je mogoče najti pri samicah ptic. Pri pticah se takšna plast imenuje mozgciva kost in se nahaja v križnih celicali samic, ko ležejo jajca. Kostno tkivo, ki so ga na^li v fosilih dinozavrov, je najbolj podobno mozgovi kosti emujev in nojev. Znanstveniki, ki so prišli do lega odkritja, menijo, da njihove ugotovitve podpirajo teorijo o revolucionarni povezavi med dinozavri in ptiči. Kot. vse kai^e, je njihovo telo pri ležcnju jajc šlo skozi podoben priKes kot telo ptic. Zbogom, planike ...!? Rezultati raziskav francoskega znanstvenika Wilfrieda Thillerja in njegovihsodelavccvvMedna-rodncm združenju za zabito narave kažejo, da bo do leta 2080 zaradi podnebnih sprememb s sedanjih rastišč izginilo okoli 1.350 evropskih rastlinskih vrst, vendar pa se bodo verjetneje naselile v severnih predelih. Dokazano je, da se bo povprečna temperatura v Evropi do leta 2080 zelo verjetno zviSala za 1,8 do 3,8 stopinje. Znanstveniki menijo, da v zvezi s selitvijo' rastlin obstajata dve Stanju naj bi nekaj denarja prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Če bi pravočitsno pomagalo ministrstvo za gospodarstvo, verjetno muzeja sploh ne bi biio trel>a urejati. Če boš priden... Na Ljubnem lakote »podučujejo« osnovno-»Ce boh priden, boi^ Jože Mcrmal!« Proti dimu Kmalu se tudi pri nas obeta Se ostrejši zakon proti kajenju. ( .*e ga bonu) res dt)-bili in začeli uresničevati, bomo morda dosegh vsaj to, kar naj bi že s sedanjim zakonom. Saj se je ta nekoč tisiri zakon v praksi bolj ali manj spremenil v dim. Kojuh v« ♦ ZIVI VŠ«.)§tanjskemparku tudi leKis napovedujejo različne prireditve, s katerimi želijo ohraniti spomin na Kajuha, Morda ludi kakšno protestno, ker se po njem ne bo več imenovala osnovna žt^ia. Izobraževanie tVi nas dajemo vse večji poudarek izobraževanju odraslih in vseživljenjskem uCxînju. 'lb ni modna muha. je potreba. Saj bomo kmalu tudi delali vse življenje. Novi zakon Snovalci in zagovorniki novega zakona o televiziji trdijo, da bo novi veliko boljši od starega. Veliko ljudi to sploh ne zanima. Zanima jili, če bo televizijski program boljf>i od sedanjega. Gozd ie koristen Zadnji čas smo si^et več gcřvorili o koristnosti gozda. Gozd je koristen, ker dre-ve.va dajejo les, ker so gozdovi naravna pljuča, v njih rastejo gozdni sadeži, po njih.se sprehajam<\ v njih se učimo, zaljubljamo in ljubimo. Gozdovi ,so tudi primerne lokacije za odlaganje i>dpadkov. REPORTAŽA DMK 2005 prišli na svoj račun oh nastopu Fakc Orchcsira. /ur sc jc zavlekel pozno v noč. Odzivi: odlično, vendar malcc prchiier ^lari. /velikim zanosom smo sc pognali novim dogodkom naproli. Sledili so konccrii v klubu řvlax, kjer so 'duk^ pa^tiali' mnogi priznani izvajalci I ipa Jukićcva banda, Vaško Aianasovski, Dino Dvornik. The Beat Flcal. /a bolj allernalivne duse pa smo poskrbeli v Mladinskem ceniru z nastopi treh melal in dveh rock skupin. Navrslojc pri^loCcvsch koncertov. Nasiop legendarnih skupin. V sobolo osemindvajsetega, so se za lovoriko publike spopadle med seboj tri svetovno znane skupine. V krvav boj sose j^uslili Res Nullius, Parlibrcjkersi in Dog Cat Dog. Kdo je zmagal ne vemo, saj nam še do danes ni uspelo preSieii mrtvih, Kar sc liće konceria samega - bil je odličen, le odziv obiskovalcev je bil bolj kJavrn. Sledil je /akljuCek festivala, ki smo ga /aradi .slabega vremena morali prestavili z gradu v mladinski center. Kljub lei^avamje izpadel fenomenalno, malo je k temu pripomogel tudi nn^ predsednik. ki je vse obiskovalce vneto animiral Razgretemu ozračju pa so pripomogli s pljunki na karbid i5e Orleki, ki so iztisnili še zadnje kaplje znoja iz vseh udeležencev. Ko potegnem ćrto pod vsemi dogodki, ugotav- No, pasmo pospravili x enega pod slrelio. Trije vikendi, dva ledna, ogromno prireditev. Veijetno kakšna tudi preveč. Seveda giîvorim o Dnevih mladih in kulture, ki smo jih ieias usj^eSno priredili ?e petnajslic, Tradicionalni festival, ki je v orginalu hilposvcCvn prazniku-'1'iiovemu roj,stvu. smo študentje spretno izrabili za še eden izgovor za dobro zabavo. /vrstiloseje kar trimyst koncertov/več kot dvesto nastopajočimi. Vse zvmti so bile potcjlcne; od jaz.za do funka, metala, ročka, klasične glasbe» etno ritmov, zborovskega petja, pihalnih orkestrov... Nismo zanemarili tudi drugih vej kulture, saj smo poskrbeli za par Uterarnih ter likovnih dogodkov. Velik pomen pa smo leti« namenili tudi ^oriu. V sodelevdnju z atletskim klubom smo priredili Sovin tek, ki jc dodobra razburkal zajiimanje občanov, saj je potekal po mestnih ulicah in ne nekje daieč na Št adionu, skril pred očmi radovednežev (ÍC enkrat apeliramo na mestno redarstvo, naj nam pogleda skozi prste za kiizni o nepravilnem parkiranju kombija). Nadaljevali smo tradicijo 'i^eleznega turnirja': turnir v odbojki, ki^rkiin nogometu. Vseje potekalo faniastlčno in dobro uigrano. /ačeli smo v petek, 20. maja, na Velenjskem gradu s svečano otvoritvijo, kaieie 'častni boter'je bil gospiîd ?upan, sledili so mu APZ-jc^ci. njim pa predstavitev Rl T-i. Ljubitelji dobre glasbe pa so m Petdeset let skupnega življenja V st^bolo, 28. maja, sta se v cerkvi sv. Petra v Zavodnjah pi>-novno drug drugemu zaobljubila z la t op oročene a Marija in Valentin Kodrun iz Raven pri Šoštanju. Valentin, ki ga vsi kličejo Zdravko, se je rodil in živel v Zavodnjah. Zagledal se je v brhko dekle Marijo Meh, Dvo-rnikovo iz Raven. Vztrajno jo je snubi! in pred petdesetimi leti sta se poročila. Takrat je bilo življenje dru- gačno, težje kol dancs. lbda kljub vsemu jima je z vztrajnostjo, pridnostjo in ljubeznijo uspelo ustvarili nov, srečen dom. Zdravko sc je zaposlil v takratnem RLV, Marija pa je po rojstvu hčerke Olge paslila službo ter se posvetila gcisptxiinjslw, vrtu in v/goji hčera, saj se jima je čez nekaj let rodila še hčerka Valentina. Leta so minevala vslogi in razumevanju, hčerki sla se poročili, rodili vnuke, ki sla jih slara siarša z veseljem čuvala. Sedaj pa varujeta ludi pravnuka Nika, ki jima s svojo živalinastjo ohranja kondicijo in vsrcu mladost. Veliko sorodnikov, prijateljev in sosedov se je na dan jubileja ve.selilo z njima. Na ohcetiseje pelo, pilo, plesalo in jedlo vse do zgodnjih jutranjih ur. ZJaloporočencema na poročnem potovanju želimo mnogo lepih trenutkov. Ijam, da smo vse skupaj dobro izpeljali kljub mnogim polenom, ki so nam jih metali pod noge. Kar naenkrat so se na.šli najbolj pametni ljudje na svelu, ki vedo vse o vsem in za katere ni nič nikoli dovolj dobro. A ko je bilo treba stopili v akcijo, so se modre mi-^i poskrile v luknje. Važno je, da smo spretno krmarili med težavami in da smo srečno, brez večjih problemov, zakjlučili DMK. Za-hvaljujcmo se vsem, ki so tako ali drugače pripomogli k linaliziranju testiv-ala, Z ljubeznijo ■ ŠŠK Nilioli ni prepozno Že nekaj let deluje pri Drušr\n upokojencev Velenje lenii^ka .sekcija, ki ima vsako leto več članov. Vključi se lahko vsak upokojenec, ki mu je ta igra všeč. Igramo na igri.sčih TRC Jezero: vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 10. ure - pozimi in poleti. Pred kratkim .smo imeli dvoboj oziroma družabno srečanje 2 upokojenci s Polzele. Rezultat je sicer bil bolj ugoden za njih, saj smo dobili samo eno srečanje. To pa ni pokvarilo dobrega raz-poU'JŽenja ob dobrem golažu 1er beli in rdeči kapljici. Dogovorili smo se, da se bomo dobivali 2-krai na leto - enkrat v Velenju in enkrat pri njih. Kdo vse je bil prisoten, pa se vidi na skupinskem posnetku, ■ Zapisat in fotografirat J. S. ««H'JiS Klepet pod arkadami z Ivom Rahtenom Siriji javnosii bolj ali manj znani, a vselej zanimivi gosljc, ki nam vedno znova uspevajo skozi svoje življenjske /godbe na duhovit in izviren naćin približali in t^dslirali polprelckio zgodovino na^e dt'jlinf, so rdeč« nil dru:^iibnih večerov, ki jih že drugo Iclo zapovrstjo enkral mesečno organizira Muzej Velenje, Tudi ickrami gost većera, gt^^pod Ivo Ra hlen, človek, kije že vse življenje povezan s Šaleško dolino, je upravičil pričakovanja lepega ^levila obisk(")valcev, ki so se mu na zadnji majski večer pridružili pod arkadami Velenjskega gradu, da bi prisluhnili njegovi zgodbi. V prijetnem okolju in sproščenem klepetu z Damijanom Kljajičemje beseda hiiro stekla in oživeli sospť)mini na otre^tvo in mladosi na Cîlin?^ki>-vem klancu, na nogometne dvoboje s .tkalskimi »pobi«, na Sokole in velenjski prcmogoviiik, kjer je, kot lakrai mnogi njegovi vrstniki, našel prvcî /a- burnu in ležka, vendar vedno lepa in nepozabna povojna leta silnega vzpona premogovnika in izgradnje mesta Velenja, je gcxspod Rahicn slikovito in duhovito strnil v misel: »Kdor jc Zganka služil, bi moral toplih pen/ijo dobit«. Zagotavljanje zadostne količine orodja, za kar je bil takrat zadolžen, je bila v času množičnih prastcwoljnih delovnih akcij, ko se jc na nekaterih zbralo tudi več Slo udarnikov, vse prej kol liihka nakiga. ie iz mladosti je njegova velika ljubezen ostal nogomet. Bil je prvi predsednik nogometnega kluba Rudar in dobrose pomni prvo piwlavo »rudarjev«, zmage, poraze in gledalce» ki Sio takrat v precej večjem številu prihajali bodrili domače moSlvo. Vse do upokojitve je t^sial na Premogovniku Velenje, kjer je opravljal Številne zahtevne in odgovorne naloge, hkrati pa vseskozi do danes osiajal akliven ludi na drugih področjih družabnega življenja v dolini- poslitevin mu nato \'>sial zvesi vse življenje. Med Številnimi težkimi deli, ki jih je opravljal v jami, ga je obšla le »kibla«, česar seveda ni nikoli obžaloval. Vojna ga je preizkušala v koncentriicijskem taborišču Mauthausen, od koder se je srečno vrnil in kmalu zalem odi^I v partizane. Spomine na Večer se je kar prehitro prevesil v nc^ in mnogo je še oslaJo neiza'čenega, a tudi listi majhen razkrili del bogate življenjske poii gospoda Iva Rah-lena je vsem zbranim prijetno polepšal in obogatil torkov pomladni večer. ■ MV Naprej v moderno dobo inzulinske črpalke V leio.šnjem maju so je marsikaj spremenilo: /a ljudi s sladkorno boleznijo predvsem lo, daje Zavod (ZZZS) na spomladanski skupščini potrdil predlog odobritve inzulinskih črpalk ludi za odrasle. Odlična novica ima sicer nekaj napak -predv-sem to, daje z najdrobneji>imi črkami pripisano, da le za odrasle s lipom I. sladkorne bolezni (lisle, zdravljene ves Časz inzulinom), ki jih je morda [0% med odraslo populacijo. Druga le-polna napaka je, daje pot do odobritve zahtevna: pomeni šolanje in vodenje dnevnika 6 mesecev, veliko meritev in učenja. Tretja »napakica« je še la, da imaš pravico do črpalke, če so re.s vse druge icrapije neuspešne, la zadnja namreč pomeni, da če hom preveč priden in prizadeven v času Šolanja, zaradi dobrih rezultatov ne bom »dobil« črpalke, Poskusite razumeti naše vrhovne in vodilne može, če morete. Za lisle, ki črpalke za inzulin,še niso držali v rokah, naj povem, daje črpalka majhna, kol mobitel velika škatlica, ki v notranjosti skriva rezervoar za hormon inzulin, motorček in natančen program brizganja inzulina. Za razliko od klasičnega zba-danja z inzulinom tokrat v našem telesu ni nobenega inzulina pod kožo - vsa zaloga je zunaj v črpalki in se kot laka izrednoenakomemoinna-lančnopodoK^čcnem programu (individualnem za vsakega posameznika) vbrizgava pod kožo z drobnim kaielrom-ceveico. Nihanje sproščanja inzulina tako odpade, odpadejo tudi večerne in nočne aplikacije inzulina, ker preprosto prilagodimo program. Slaba siran je, da z^ to nimamo nič manj dela: KS si še vedno merimo pogosto, sproti prilagajamo dodatne brizge inzulina pred samo jedjo in tako kol v starih časih računamo po-irebne količine inzulina za določeno vrsto živila (odvisno od vsebnosli škroba v kateri koli obliki): iakosispeimenmo4-do5-krai dnevno. V prihi^dnosti se obetajo izboljšane črpalke, ki bodo imele dva katetra - enega za brizganje in enega za povratno informacijo črpalki, kolikšen je KS v našem telesu. Taka modema črpalka bo lahko urejala KS včasu, ko ne bomo nič jedli, ne bo pa pokrila vseh poireb v naši prehrani. Injekcije VAMJANJUSIim = SLAVkORNUOTICSj - (PO NAŠI mi) BOU^IŠNICA TO^OtÉICA pred jedjo ali po njej tako nekako ostanejo, le veliko lažje jih bo aplicirali. Najlažje je vse pogledali na lasine ť>či. Zato smo se kolegi diabetologi dogovorili, da bomo s pomočjo firme Zaloker, dobaviteljice ene od črpalk, pripravili predstavitveno srečanje za vse kandidale, ki zdravljenja še ne poznajo, jih pa č-rpalka zanima. Srečanje bo za koroško, velenjsko in celjsko regijo 1. julija 2005 (petek) popoldne ob 18.00 uri v hotelu ( eleia Štorman v angleški sobi. Prostor nam je blagohotno odstopil sam lastnik, gospod Zvone Morman. in nam ob zavedanju pomembnosti lega novega zdravljenja zaželel uspešno delo. Prvi del srečanja bo predstavitveni (črpalka, pa'dnosti in slabosli, pravila ZZZS, uvajalni in kronični dnevnik vodenja, priročnik) - za vse resne kandidate pa bo sledila učna delavnica 11. julija v sejni sobi internega oddelka bolnišnice Celje (praktično rokovanje). Ker je Število udeležencev omejeno, prosim za predhodno prijavo (in dodatne informacije): dr. Justinck. na lelelbn 0.1 /8987809 (Bolnišnica'Ib-polšica) ali 031 / 5% 569 (osebni). Sladkorni bolniki sc^sednih regij lahko dobijo informacije ludi pri dr. Epškovi ali dr. Predikaktm (Bolnišnica Slov. (iradec) ali pri dr. Navodnikovi (vodji dia-betološke ambulante bolnišnice Celje). Uradno vabilo in program srečanja bomo posredovali še konec meseca kot zadnji opomin in spodbudo. Bliža se tudi čas dopasta: vsi žal ne bomi^ mogli Imeti leh novosti, vendar zaradi lega ne smemo zanemariti dosedanjih dobrin. Pred odhodom na dopust zato kot vsako leto preverite, ali je dovolj inzulina. aUjc kakšna škatlica tablet v rezervi, ali glukometer še deluje s staro baterijo, kam in kako dolgo bomo polovali, kam bomo »skrili« maierial, da ne bo ležal na žgočem soncu. Ko je vse lo za nami: z užitkom na dopust, jeseni paznovavšolo! Po poteh Vinske Gore V okviru Univerze za iretje življenjsko obdobje Andragoškega druš I va Velenje delujeta dva sorodna krožka: piv hodništvo in planinar-jenje. Drugi se je »razvil« iz prvega, ki ga je vrsto let neumorno in predano vodila nadvse skrbna in bogata po duši gof^a Anica PODLESNIK. Ker tovrstno vodenje poleg Ijen, da ga preživi zelo lepo in psihofizično koristno. O tem pričajo njuni člani, saj se obeh zelo radi udeležujejo. Tako so Članice krožka po-hodnišivo, katerega poudarek je spoznavanje bližnje okolice, kar pa ne pomeni, da se ne po-diip ludi kam dalj, tokrat vzele »na muho« pot Po poteh Vinske Cfore in jo po odsekih uspešno obhodile. Ibkrat so se zbrale na par- je poleg razgledov prilegel tudi počitek in pol so nadaljevale preko Radojča in se ustavile »pri Mihu« (Polh), kjer je svojo pol dokončno zaključil ... Pri prijaznih domačinih kme-lije Cjonžar so poleg žiga (tu se vinskcigorska pot sreČaSvSaleŠko planinsko potjo) natočile hladno vodo, saj je bila žeja vročini primerna. Mimo pašnikov jih je pot vodila na (ronžarjcjvo peč z enkratnim razgledom na p)kra- Na vrhu Ramšakovega vrha Je lepo tudi zaradi matice... fizične kondicije zahteva tudi veliko psihičnega napora, leta pa neumorno leko, sta njeno delo z novim Šolskim letom prevzeli prav lako zavzeti gospa Marija KUZMAN (mcnlorica) in gaspa Darka ZUPANC (anima lorka). Oba krožka delujeia štirinajstdnevno (ob Četrtkih) in se lako dopolnjujeta. Kdor je član obeh. ima vsak četrtek zagotov- kirlšču pod ccrkvijo sv, Janeza Krslnika v Vinski Cîori, kjer so si najprej ogledale njeno lepo okolicos prav lako lepim razredom. Nato so se po bližnjici po-dale mimo lovske koče na najvišjo it>čko le poti, loje 97U ni visok Ramšakov vrh. (Nanj vsako prvo nedeljo v ťebruajju Planinsko drašiv(5 Vinska (îora organizira zimski poluxi.) V lepem sončnem vremenu se jino pod njo, se ob cvettxih iri-sih in jeklenicah spustile do mogočne previsne skale in se nato vrnile nrili za življenje atletinje Maše Kaucić. alleta Boštjana Cemi^oja in so* polnice v golťu, medrem ko jc bila atletinja Anja Mušic že v nedeljo popoldan zunaj ^ivljc-nj-ske nevarnosti. Oba voznika, lakovoznikavecirekot golfa pa so b. kliničnega centra zdravniki odpustili v nedeljo. V osebnem avtomobilu vectra se je vozilo sedem oseb, al-letralcev nc lekltîriramoî Uredništvo Costa P(^d tem naslovom je v ?.abji perspektivi .lure Trampus zapisal kar nekaj poučnih stavkov v Našem Času, nad katerimi hi se morala lokalna poliiika že pred več kot desetimi leti zamisliti. Cc kdo misli, da se bo ob tem Juretovem zapisu kdo na občini zamislil- se zelo moli. G. Kontič je poslanec tretji mandat in ne razmišlja, da bi se lotil projekta normalne cestne povezave, vsaj od Velenja proti Arji vasi. To bi lahko naredil že pred osmimi leti. .(ure je dobro ugotovil, dii glede nove trase ni Še nič otipljivega in vcrjeino Še dolgo ne bo. Za to ne bo kriva vlada, ampak lokalna politika v povezavi s somišljcnild v Savinjski, ki so sicer drugačnega pt^liiičnega prepričanja. Govoriti o cestni p^>vezavi Korc^i-Savinj-ska-avt(X'csta je smeiino z-a gospcv darstvo, turizem In razvoj Velenja, k; zaostaja že za vsako malo bolje organizirano krajevno skupnostjo v drugih ol')čijiah. Za trenutno velen}.sko oblast je najpomembnejše. da bi bilo mesto poznano po največjem številu krožiŠč v SlcTveniji. ( )sebno sicer ptKJpiram dol>ra krožišča, kot je primer pri nas, ne pa skropucala, kot jc pri bivšem rudarskem domu. Kaj nam pomagajo kroŽišča, ko pa iz Viílenja proti Arji vasi vozK toliko časa, kot naprej skoraj do Maribora. Še večje skropucalo jc diwz v Velenje in naprej proti Šoštanju, ko itnamo skupni vozni pas za naravnost in zavijanje levo. Takšne označbe so možjie samo v Velenju. Jure tudi dobro pozna (jznačbe na zgoraj omenjeni cesti in ve, da od Velenja (naselja Gorica) pa do obm<)čja občine Žalec ni nobenega prehoda za pešce. Ni sc težko vkJjučiti v reševanje omenjenega primera ceste, a kaj, ko sem zagovornik tega, da je treba najprej posodobili obstoječo cesto in Šele nato šminko (krožišča) v mestu. Nekateri se trudimo za dolgoročne rešitve za razvoj in g(.ïspi>darsrvo. drugi pa samo za volilne glasove, ki se pa pridobijo z ureditvijo v mestu. Kersovolilci do sedaj razmišljah kratkoročno, tudi politiki izvajajo kratkoročne rcšilve. Mogoče bodo počasi tudi v Velenju spregledali in bodo na naslednjih vohtvah dah možnost drugim za pogajanje z državo za zadeve, ki bi se morale realizirati že pred desetimi leti. Dokler nc bo dog-vajjati za novo traso ceste, ki pa bo zajemala tudi Velenje. Sedaj v.si pogcîvori potekajo (k sreči samo na politični ravni) za cesto, ki bi bila oddaljena od Velenja najmanj osem kilometrov. Vse investicijev videz mesta stí nepremišljene, č-epravso potrebne, ker teh objektov ne bo obiskovalo zadostno Število obiskovalcev, saj mladi v lej občini nimajo perspektive, v kolikor niso v pravi stranki sami ali vsaj njihovi starši in prijatelji. Obiske državnih predstavnikov bi morala aktualna politika izkoristili '/â projekte, ne glede na to, kdo jih v dolino povabi in kam pridejo. Tako pa si dopisujejo preko časopisov, Tarnali in žalovali za strankarsko oblastjo ne pomaga več in tuje potrebno dati prav gospodarstvenikom, ki ir-dijo, da oni spivvlu jejo oblast, ki jo je izvolilo ljudstvo. Upam in želim, da lo pravočasno spoznala aktualna oblast v dolini in bo obisk vlade 29.6., kar sem že javno povedal pred več kot enim mesecem, znata izkoristiti za projekte in ne žalovanje prejšnjo oblastjo. Po vsej verjetnosti se bom bolj dislanciral od tega obiska, da ne tîom vzrok nenoraialnih po-govonw in d<''pis{">vanja. kol se je zgodilo v bližnji preteklosti. Juretu pa želim čimveč objektivnih prispevkctv s pogledom v ar-liive, kdo je kriv za. takšno stanje v tej ol'>čini. ■ Franc Sever Pnivijo. {['à ukradena roža Prišla je pomlad, vsaj za mene najlepši letni čas. To je čas, ko smo začeli urejati okolico, saditi sadje in zelenjavo, posadili razne okrasne cvetlice, grmičke in tudi čas, ko smt^ si vcvellične lončke in korita posadiU rože, ki jih imamo radi in z veliko Ljubeznijo skrbimo zanje, Pravijo, da kdor ima rad rože, ima rad tudi ljudi okoh sebe, pa mislim, da ni pri vseh tako. Kar nekaj let .se v našem kraju, saj niti ne vem, ali bi ga imenovala po imenu, ali ne — to je vas Ga-t'>erke - dogaja nekaj čudnega. Mislim, da se bo storilec tega dejanja sam prepoznal. Slišala sem, da je kar nekaj rož, grmov, posodovk čez noč zamenjalo lastnika. Pa sem mislila, da sotosamogovorice. Kosem se letos sprehajala in opazovala naravo, vse lepo okoli mene, sem naletela na zelo čuden prizor. Na polici, kjer so bila ptîstavljena cvetlična korita, sem opazila, da so rože samo v srednjem, na krajih pa samo zemlja, Stopila sem malo bližje in ugotovila, da so verjetno tudi v tcii še prejšnji dan bile. ker so se le videle majhne vdoll>ine v ZAímljj. Pravijo, da ukradena roža najbolje uspeva, vendar mislim, da je bila lastnica teh ukradenih rož zelo žalostna in prizadeta. Sprašujem se, kako bť) lahko tako pridobljene rože nov« lastnica ali lastnik sploh pogledala, kako ji uspevajo, obspi>znanju, da si jih je prejšnja privoščila ^olj zaradi ljubezni donjih in si jih nekaj kupila ludi /Ji svojo dušo. Drage ljubiteljice (ljubitelji) rož in vsega lepega, kar vam raste okoli hiše: btidite pozonK(i) na svojo okoIia\ kajti se liihko že jutri zgodi tudi vam. ■ LA. í\e xaliskajiiK) si mi pred ncmcicnimi /ilvalmi Naše vn>tc zaščitnikov živali so Še prekratke, zato prasim vse Ijubile-Ije živali in sc^mišljenike: "Pomagajte nam," Će bomo združeni v borbi in če bomo na vsakem koraku pomagali živalim v stiski, bomo storili že veliko. Med nami živijo ljudje, ki jim žj\'ljenje drugega bilja ne pomeni nič in ki s svojim početjem, pohlepu po čim večjem zaslužku, gradijo svet okrutnosti, izkoriščanja, nasilja, smrti. Imajo se za gospodarja nad živalmi in jim je vse dovoljeno. Živali pa otožno zglasom in g;5vorico telesa prosijo (p) majhne. Med nami žal živijo ludi ljudje, ki se izživljajo nad živalmi, zlasti nad mačkami, psi in pticami, jih preganjajo, zastrupljajo, mučijo ali celo ubijajo. Takšni podivjani mučitelji, ki nimajo sočutja do ž-ivali, ga ludi do sočloveka ne morejo imeti, kajti oni .so izrodek človeštva.'lo je zločin nad živim biljem. Te ljudi jc potrebno si rogo kaznovati in javno osramotiti v poduk ostalim brezvestne že m. Prosimo dobre ljudi, p mov. ■ Šte^a Kurent, članica Društva proti mučenju živaii Cefje Zmagovalna kombinacija ... adijo inflacija! Hranilna knjižica s protiinflacijsko obrestno mero - kombinacija, s kalero inflacija vašim prihrankom ne ho mogla do živega! Obonem pa vas v paketu Optimus do 30. 9. 2005 caka še brezplačna odobritev prvega limita, brezplačna letna članarina za izbrano kreditno kartico, brezplačna ])ristopnina k spletni bnnki in brezplačne vzpostavitvi» trajnikov ter direktnih hmmenitev. Splača se vam pravočasno preusmeriti plačo! Banl^VVustria Bank Austn« CredrUn&talt d.d Ljubljana, Šmartiii^s Ljubljané Creditanstalt Rudar drugič zapored prvak VelíMijríini so sc na prvo nuîslo povzjx^ii v prxHlzadiijoiii krogu - Z ziiiaso v krškcMii polrdili naslov - V prvo ligo biv/. kvalifikacij ludi NaCla Ni^Dniclail Ruclaiia &o dmgtó po vr%ii pi>sliili pTVjkI diiige lige in ú prav tiiko drugič po vrsii priigrali napredovanji: v prvo ligo. Lani se za ta korak nÍA> odločili. Cdcn od raz-li)giwjc bil.da vfKlstvo klut'^a ni initio dixlalnega pi>krov{íelja. V naslednji sezoni p;ilx>do Ijubileljim^gonietav Veleiiju :mova spivJiiijali piwligai^kc leknic. Ce bi se malce pošalili, hi lahko ugoiovili, da za Rudar volja nova malcmatika: dvaknil moraš bili prvi, da p*")slanes élan prve lige. zinagiUi. V priiueni ptnaza ali nc' (xikKencga izida in oh zmagi Nafle pi\>!iDravinji hi prv^aki poslali Len-<]ítvéaiii. Ponovitev prvega nicsla so si želeli ludi Rudarjevi navijaCi. zato jihjcvKrškopriflo veliko. Trener D rano KosUijnsek je tekmo zaćel brez visi>keg»i branilcii Pelr» Mornllw» ki je na prej.înji tekmi proti Livarju moral že v 4. minuti z igriška zaradi presekane arkado, Dt>h)l je kar Šesl sívsU>ia. dt)maCi vralarje žogo ixibil králko do Borstnarja, ki pa je s šesuh meinw zgrešil lako rekoč prazno mrežo, saj je vratar lež^l na lleh. KazjiU^ je, da z novim naslovcnn ne ho nié. NihCe pa se ni zanašal na !o.da bo morda Nafta izgubila alf igrala iieodloi^eno. Borštnarpase je le igTaI-eem in navi^jaćem. Kot na krožniku jc v 64. minuli pt\slal žogo z levo sirani na drugo vralnift>, kje rje pritekel lùlnan Snftic in brez težav pre- iianj pretlvidoma že 27. junija, Ce pa bo slirikrc^žni sistem, se naj bi prvenstvo začelo že 14. julija, priprave pa seveda veliko prej. »Ib je (pre)zgodaj. Upam. da bv> sprejet irikrožni sistem.« pravi trener Drago Koslajn^k. <)(II(K ilcv O prvaku sciť v /Hdnjem kn^su Ptxlobno kot v 2. ligi bo tudi v tretji ligi-vzluxl prvak znan šclep^'> Ziidnjem krogu, Pinlobnosi je ciidi v /Vov/ prvaki so pred nedetjskim zadnjim dejanjem v sredo prejšnji teden v finaini tekmi Medobčinske nogometne zveze Cetje z 2 : O premagati moštvo Šmartnega ob Paki. Tekma Je bila zgotj prestižnega pomena, saj sta se obe moštvi uvrstiii med 32 moštev, ki se bodo v novi sezoni potegovala za shvenski nogometni pokat. Že preci zadnjim krogom je btio odločeno, da bo tudi drugouvišceno niu^lvo napredovalo v pivoligii brez dodatnih kvalilikaeij.saj je lieenéna komisija Nogometne zveze Slovenijo odločila, da Mura. Zagorje in Ljubljana zaradi neizpolnitve finančnega kriterija ne morejo igrali v njej, Olimpiia za licenco sploh ni zapr^^sila, Kljub lemu pa so si nogo-niclaSi Rudaija želeli napredovanje zagotoviti na zelenem travniku in ne za zeleno mizt>. Pred zadnjim kn^gotn «1 imeli dve točki prednosti pred Niifto. zato so morali v Kiskem dobre pi^l ure slabili v^Uimači mreži že dve žogi. Nato pa so 'rudarji' ne-priêakwano pí^pustili.kol dabibili pi>zabili, daje do konca 5c veČ ko! polovico igralnega časa. Doživeli so nepriáikiwani stres, saj ho domači v '>lahih dveh minutah izenačili in po 45 minutah jc bií izid neodločen (2 : 2), Še pred odhodom na odmor je trener ukrepaj in na igrišče poslal Mcniika. Drugi poISČas so Krčani začeli zelo zavzelo in nckajkral nevarno streljaj i. Največjo pril(yžjnv>l pa je /iipiavil Edi l^or.stiiar, Ak'in Mu* jakoviť je močno streljal z roba ka- magal domacegavraiaija. Tekma je bila odločena, prvak znan. Od torka so nogometaši Rudaija že na zasluženem odmoru. Ne dobesedno. 2Ca kratek Čas bíxlo pozabili lo na nogomet, saj so eni zapos-leni. drugi pa imajo sc šolske obveznosti. Koliko časa bo trajal njihov nogometni ^xJraor, bo odvisno Lega. ali Ik> novo prvoligaskoprvenstvo teklo po irikrožnem sistemu ali celo šiirikrožnem. Če lx) po pivem, se bo prvenstvo predvidoma začelo 7. av-pjsia in nidaj]! bodo začeli priprave Živi za svetovno prvenstvo Na sobotnem državnein prvenstvu v Ljubljani so hrastovški SUN klub razglasili za najboljšega v državi Nastopilo je kar 26 njihcwih tekmovalcev, ki so bili resnično izjemno dobro pripravljeni, saj so osvojili kar deset zlatih, sedem srebrnih in dvanajst bronastih medalj. Njegov član je tudi Milja Poi<')čnik iz Šentilja, kije pc«tal dr/avni prvak v težki kategoriji (+80 kg). Šcnliljčan je bil letos kot član slovensko repiezontance ludi že na evropskem pivenstvu v Dublinu na Irskem. Po zmagi nad Italijanom in Ukrajincem je v četrlmalu po ixlk>čiivi MKinikov izgubil z grškim tekmovalcem. Zanimivo, evropski prvak jc pt>slal Anglež, ki ga je Mitja premagal pred dvema letoma na evropskem prvenstvu na ČeSkcm. Sedaj se pripravlja na svetovno člansko pivenstvo, ki bo od 8. tlo 15. julija v Avstraliji. Tja bosta odpotcv vala tudi Nejc Proložjiik (kategorija do 71 kg) in Urban Založnik, ki lx> nastopil v formah in spceialni tehniki. | Mi^a Potočnik sedaj živi za svetovno pr>'4inst\() flot«»: vos) Atleti v črnini v nedeljskem jntm. šele začetem <Íne\'ii. fins je j^lohoko pretresla vest, da je v prometni ne^sreCi izgubil s\'oje mlado življenje Nejc Lipnik. Aifeti, atletski Jnnkdonarji, prijoieiji, znanci iimo ostali hrezlfcsed^ Nema iiovoriai ocije povedalo vse. Kniia usoîùî je ponovno l'zela tisto, kar Je najbolj d}xi^eno. mlado Mjenje Ncjca, perspekiivrusga atleta, reprezentantu in kandidata za Si*v Mafvhi. S trenerjem sta načno-vaht formo za dost^anje norme za SP. Todii nuen-krtu konec. Konec mčrtovanj. konec dndenja mi tre-nin^h. nič veČ nasmeha na nje^vefn vedno vedrem licit. V nedeljo ^so se prêta kit hi vprašanja od ene^a atleta do drugega. Ali je res? Ua, žal je res. Vsa at-let.'ika javnost je pretresena oh tem tmgičnem do- iiodkiL Slovenska at-letika je doživela Imd udarec. Ce.sta je po-nČali mcd^oK^jni tekmi, po katerih pa je v prednosti Zavrč. Za igroSoštanja velja slaraugotcv-vilev - nič novega, V predzadiijem krogu je doma gostil Veržej in zmwa izgubtl (J : 2). Kljub lemuje zadržal pretlzadnje mesto. Še naprej Ima točko več . vse druge pa smo Mnli Na koncu seje vse končalo, kot smo želeli in načrtovali, saj smo jo najprej po točkah ujeli in nato po njenem sp(xlrsljaju v Ljubljani (1:1) prehiteli. Kljub temu, da bi nam tudi drug<^ mesto prineslo prvo ligo, smo želeli zmagali tudi v zadnjem krogu. Prav zalo je bila med zadnjo tekmo med igralci prisotna določena napetost, saj so poeni strani vedeli, daje prva liga zagotovljena, obenem pa so želeli prvenstvo sklonili z znuigo,« l.titfsnje moštvo je hHo tudi nila/šc (td laiiskcua? »posebej moram omeniti, da ima ta naskw večjo teŽAi od lanskega, Dosegli smo ga z igralci, ki so vsi razen enega zra.sli v Rudarju, Tisti eden je Matej Koleno, ki pa je prav tako domači igralco, saj je prijel iz Šmartnega ob Piiki^« IViirnes Ihraliiiiiovič: Rudar ali tujina Rudarjev kapelan in napadalec Mirnes Ibrahimiwičje postal kralj slreicev letošnjega prvenstva v drugi ligi. Dt>scgel je kar 32 goljo željo. Po tekmi in osvojitvi prvega mesta je najprej povedal: >»NaSi upravi, Velenju, celi Sloveniji smi> dokazali, da smo prava ekipa in da si zaslužimo igranje v prvi ligi, Vseskozi sem verjel, da bomo uspeli, pa Čeprav je bilo moStvo na začetku prvenstva zelo pomlajeno.« ►Vře kralj strelcev ? »Pri/nam. ni «xl muh zabiti kar ?2 golov v enem prvenstwi. Zanje pa nisem za.služen sam. Zahvaliti se moram soigralcem, brez njl-liovc p<.^raoči mi ne bi uspelo, lîv rcj fio ti goli tudi njihovi. ]]vald pa seveda tudi trcnoiju. ki nas jc dobro vodil.« Kako in kje naprej? "Bom cxikrit. Danes zvečer (z njim snio se pgtn-arjali takoj po nedeljski tekmi, o. p.) letim proti Moskvi, lam imam preizkušnjo. Ćc bom uspel, K^^m ostal v Rusiji..^krer pa se bom vrnil v Velenje, saj doma nc pride v p>Štcv noben drucklub." v Se naprej amaterji Upravni oôboï Rudaija je na torkovi seji <.^Uv;il. da se bo prvo mi^tvo prijavilo za tekmiwanje v prvi ligi v naslednji sezoni, kljub temu, da b*.>nova liga i^lcia le K) klubov. Podobno kot vdrugi ligi bodo tudi v pivi igrali z amaterskim □io!JiVi>m. ki ga bo naprej vodil Drago Kostajn.^k. Koi so zapisali vsponićilo za javnost, kije gaje p^xlpisal predsednik Janko Lukner. so v klubu prepričani, da bodo uspeli sestavili kvalitetno in konkurenčno moštvo, saj imajo nadarjene igrala*, ki si> jiJi vzgi^ili značrinim delom z mladinskimi selekcijami. Imajo pa ludi dobro urejeno infrastrukturo. Prav tako je pomembno dejstvo, da redn<"> izplačujejo dog^ni^ijcne obvezn^îsli. Pn'>račim kluba za izplačila igralcem in trcneijem prve ekipe Ix'î /nasal največ tnio. SIT Najvišja pogočilvamÍ podpirala takšno klubsko pivlitiko oziroma omogœaia. da so šc v kakšnem okolju namesto Zii politiko, ki v(x)i v likvidacije klubov, ^xlk^čijo za tek-míwanjc v I. ligi z anuiterskim ožinama poipn^csionalnim moitvimi. Odločitev vodslva kluba - sošo z^ipisali v sporočilo - temelji predvsem fia tlejslvu, da je odziv gledalcev v \^lenju premajhen, da bi uspeli pridobiti več sponzj")ijev: tako ostaja glavni sponzor Premogovnik Velenje. Dragi prijalclji, alpinisti, gorski reševalci, lurni smučarjih smučarji, scideiavci, zanesenjaki, avanlurisli. gorski kolesarji, sorodniki in vsi ljudje, ki ste ga poznali in imeli radi Marka Lihlenekerja se bomo spomnili dne P. 6.2005 ob 19. uri z mašo zadušnico v fami cerkvi v Šoštanju (nova cerkev v Florjanu) in dne 10,6. 2005 ob 20. uri s spominskim večerom v ŠPORTNI dvorani v Šoštanju. NAMASTE MARKO Marjana. Ana, Vid. ata. mama, sestra Andreja z družino in prijatelj Viki SPORT IN REKREACIJA Izvrsten Gorenjev podmladek /a mlade mkomclaSe (K">i{injajc bila niiimla scA>na izjemno uspešna, saj slanasKnedržavnih prvaki jili kar dve sclekciji. V Kopru so mí na najvi^o s!opniCko p^nr^vli nîiaj^i dcCkl A. ki trenirajo ynxi wulsln^m 'n->ina?a .lursiCa, piHem ko so zanesljivo premagali vse tri konkurente. V idealno sedmerico finalnega turnirja so hili i/brani Urh Meža. Marko Borovnik in Nace Jal^cvee. Klov, izbor v kle-alno sedmerico pa so si priigrali Miha Pučnik. Andraž Vorîiè in Luka Peterlin. Za RK Gorenje je lako izjemno uíšpeJna sezona, saj so v sedmih klubskih selckcijali piv leg dveh nuslnifika. Najvišje vcxlslwCiorenjajc bilo osem miimt pred koneeiii.kosov^HJilt že 24 : i 7. trener JuritC pa jc dal priložnost tu(tj igralccm s klopi. Dol TKI Hrosfnik : Gorenje 17:31(6:11) Strelci za Gorenje: Brglez N., Br-glez R., I Inrvat.Jug, Šoilarič 1. Drenja niso imeli prav veiiko možnosti. Že na začetku so sc Velcnjíani oddaljili na raztlaljo treh golov in vodstva tipavanju in votl-stvii lerma s 3 : 2 je (Jorenje prevzelo niti igre v svoje roke in suvereno premagalo nasprotnika. SkiMjeloćani niw) mogli prebili čvrste velenjske ol^rambe. saj so v prvih devetih minutah drugega prsií 3. Peterlin 8. Merdaniwič 4, Čanić3.i^ojič l,ť'ch. Bi>šujak, Av-ramović. /bićajnik 5. Hren. Tale-tovič. Prva tekma je bil za velenjske kadete najtežja. V izjemno izc-naćcnem dvob»'>ju, v katerem sta se moštvi neprestano izmenjavali v vodstvu, na koncu ni bilo zmagovalca, a iKlvaijeni sobili temelj: za naskok na prestol. Gorenje s Celje Pivovarno La^o 27 s 26 (12:15) Strelci za Gorenje: Bu-IjubaSič, Voh. Ciusič, Pučnik il.Vre<$ar.Vorsjil,Peterlin 2. Merdanovič5. Canlč 4, Čojiii, Čeli. R>šnjak, Av-ramiWiO, /hičiijnik 4. Hren. Taletović. CAjljani odlično ziiiicli tekmo in v I. polOasu ves cas zanesljivo vtxlil i. lodav nadaljevanju je ekipa Cn^re-nja nare;ii a. Pcterljn Merda-novii 3. raniC4, ČojlAnjak, Avra-mtwi^S.Zbičojnik, Hren. liiletoviC. Prvi del je bil Še izA;naćen, toda v nadaljevanju so Ve- lenjcani.kiiosedohrozavedali.da bila zelo učinkovita krilna igralca jim zmaga prinaša državni naslov. Voršíé in Peterlin, do konca sirliod- zaigrali v obrambi precej bolj trdi>in por Ciniosa. s hitrimi protinapadi, v katerili sta I ( XII iCna smučarka, Šmarćanka AnaDrcv, sicer člani-ca vcletîjskcga kluba, se je pred dnevi veselila skoraj tako. kot lia bi ikrila teknxi. lg(»rSvigey.direkl<^r Avlo Igor. d. o. o., pooblaščene hiše za príxlajo in seivis peu-gyotc.wihwzil.ji je izavií kijaôi avtunobila Pcupjot 206. Pri Dtwívih imajte le en avtomi^bil, ki pa sta ga mama in sestra za domače potrebe lahko le tedko koristili. pa čeprav so doma v Malem Vrhu. Je pač večino imela pivdnost Ana. Njen gla\-ni ik^ferje bil oče Drago, cxislej pa bo seveda drugače. A Ana tega dne še ni setlla za volan. Čakajoč ena naloga. Vprašali smo jo namieč. čc ?.c ima izpit. >0a, izpita res še nimam, ampak ga delam. Upam, da ga bom v nekaj dneh že imela. Doslej meje pač vedno moral vozili na treninge in tekme i>če. sedaj pa ga bom zelo razbremenila. Zelo sem se razveselila te velike (Xíznmosti. Skromno se jim bom íxUlolřila s tem. tia jim Ixoni ptxlarila cnem^'^e Nmuči. Najbrž pa bo se večje darilo, če jih bom razvescijevala z dobrimi voMijami. »S tem darilom ji ludi nasa avtohiša želi olajšati pot na treninge in seveda tudi na različne tekme, kamorje doslej piHo-vala z (Iružinskiin avtomobilom. Veseli bomo. če bo tudi Airadi nas imela se vcCji motiv, ko bo vijugala med kt^llčki,« pa je pospremil Aiiomwim uspehom napaui IgorSvigelj. B vos Tako so igrali 2. SM-Mi. (/.acliijl) kro^ Aluminij - Smortno ob Poki 6:1 (1:0) Šmartno: Pusovnlk,Puntek, M. Podgoršek, Filipovič, Burič, Veler, Uj-kovic, Kozfili, HalJćd<, A. Podgorš&k, S. Jelen Strelec za Šmartno: A. Podgoršek Anže(65) Krško: Rudar Vele^e2:3 (2:2) Rudar Jožic. Kijano^ć, Jesenlćnlk, Soítič, Rahmanovič (od 44. Mernik), Mujakovic, Kolene, Borštnar(od67. Slankovi), Ibrahimovič, Sprečaković (od 85. Martinovič}, Grtiíó Strelci: O ; 1 - Grûic (9), 0:2-Sprećaković (34), 1:2 -Zorko (36), 2:2-Pilipovič (37), 2:3-Softiè (64). Rezuttati 33. kroga: Krško - Rudar 2:3, Factor- Koroška Dravograd O ; 1, Aluminij-Šmarlno 6:1, Izola-Argeta-Supernova Triglav 1:3, Li-var-SvoûoûaO : 1. Nafta-Dravi-nja 1:0. Vrstni red:1.Rudar 72 (76:40),2. NaflaTO (67:28),3.Svot)Dda61,4. Oravinja 58, 5. Koroška Dravograd 54.6. Livar 49,7. Aliminlj 47,8. S. Triglav 46,9, Factor 38,10. Krško 38. 111zola-Argeia 19,12, Šmartno (-3) 5. Lestvica strelcev: MIrnes Ibrahi-movič (Rudar) 32, Marjan Oominko (Nafta), Živojin Vidojević (Dravinja) Edvard Boršlnar (Rudar) po 15... SM. - v/hod Šoštanj--Vetiei 1:2(1:1) Šoštanj: Uršnik, Švarc, Gegič [od 46. Korkoski), Daničič, Bulajč, Novak, GorJek (do 46, Mahmutovič), Ibrahl-movič (od 66. Varmaz), Šabanovlč, Kumi k Strelec za Šoštanj: Ibr^imovič (16) l inalc pokala iVI^Z Celje Rudar - Šmartno ob Paki 2:0 (1 :0) Slrelca: 1:0-Borštnar18), 2:0-Sprečaković (58). Rudar: Jozič, Kljanovič, Jeseničnik, Hankie, Softič, Mujakovič, Rahmanovič, Borštnar (od 55. Stankovic), Ibrahimovič (od 58. Rošer), Sprečaković, Grbić (od 61. Martinovič) Šmartno: Celoflga, Travner, Lukenda (od 66. Filipovič), Šlrumbelj, Rjntek, Lukovič, Veler, R. Jelen (od 51. Žni-dar), Prašnikar(od 54. A. Podgcršek), M. Podgoršek. NA KRATKO Dušan llaiiplinaii novi ircncr IHeklrc Vutboni ki>^rka:jcv Olcktiv »i hi(ri> resili tlilcnuî, kdv>bo na vrc^ícin ircncrskcni sU>!iku ziiinciijal hrvkimijakn AiilejiJ Pcriu^. V ini-nuiih dnci: so sc v S<'wla»jii namreč /a scx^citwanjc dop(Wi>rili z legendo shwcnske košarke, Dušanom llauptniaiioin, za katernii je ht>gaia i^îraî-^ka kariera, v /adnjih letih pa jo uspešno nadaljuje lucli na trenerski klopi. Vlanskisc/i'>ni jcllaiiplman vtxlil Koper, s katerim mu je \Jspelo seči želeni cilj •\>bManek v ligi najbi^ljSih .'^hwenskih ekip. Ki^l zanimivost tUxlajmo se. daje I lauptman ludi v Kopru na klopi ziinienjal Perico, ki gaje 1x1 tam. lako kol sedaj I laupimana. pol vc^dila prav v SoJtanj, Rezala na VVIenlskem je/erii Konec prejšnjega ledna je Klub vixinili špi.iruw Velenje organiziral na Velenjskem jezeru regato v razredih opiitnisi in Cvn>pa. Prišlo je 17 tekmovalcev (txl lega tekmovalcev v razredu opliiuist • i/. 3 klu-hw in 3 tckmiWsilei v razredu Evropa - iz dveh klu-biw 1er ena ekipa v razredu fireballj i/ Maribora, Ptuja. Smaija pri JelSah in Velenja. I/ven konkurence je nasuv pila tudi ekipa v razredu fireball iz KVS Velenje, ki sla jo zasU^pala Mateja lofaiil in Duiaji GaSperii. Rezultati, razrctl opiimisl -absolutno: 1. Uroš Judež (BD Ranca Pluj). .3. Zaija Cîosnik. 6. Ajda Njegtwec, 10. Uiban Ku-^omi. 12. Lara Ros (vsi KVŠ Velenje); Opíimist - deklice: 1. /aija Gosnik, 2. Ajtla Njegovec; optimist - kadeli(njc) : 1. Zarja Ciosnik. 2. Ajtla Njegiwec, ^ Urban Kuei^nié; razi^eil IIvri>pa: 1. Nives Pliser (DVŠ Skipper Marina Maribor), 2. Lue Fidej. ,3. Vid Siapničar (KVŠ Velenje). \le(lnar(Kliio lekniovanjo malih ťolnííKov Vdťíijť - Društva nuxielarjev »>M()DEL AR« bo tudi vtem letu izvedlo tradicionalno med n aixxl no leknu wa nje v FSR-v kategorijah. lek-m(^anjc.k) vtínsu oô si^'slc, 11. junija, do nedelje. 12. junija. íleje za državno prvenmvo /.OIKS inje tudi razpisano v koledarju Svetovne zveze za modelarstvo in modelarski šport NAVIGA. lekmova-nje bo Ictm prvií štelo tudi za uvrstitev pokala AJpe-Adria. dogovor med zvezami iz Italije, Avstrije in Slovenije. SiiiiKarsKi skoki Minuli vikend je bilo zelo živalino na skakalnicah v Kisovcu, kjer jc bilo več tekem za različne kategorije. V kategoriji cicibanov do9 lelje Matevž Samec zasedel sedmo, Vid Vrliovnik osmo. AnžeOpKsnik dvanajsto, Patrik Vitez sedemnajsto in Blaž Shiga dvajseto mesto. V soboto je v kategoriji do 10 kt Matevž Samec zasedel 11., v kategi^riji dcckovdn 11 let pa Urh Kraj néan drugo mesto. Pri dedkih do Mletje 'Ibniaž/'.ižck zasedel X in Niko ni;!ar8, niesio. pridcCkih do 15 let pa je Klemen Omlad iC zasedel 3., Marjan .îelenko 6.,/.igH Omladil 8. in Miha (raber 10. mesto. V Minii na Dolenjskem pa je bil tek za nordijsko kombinacijo, ki se bo končala s v Mostccu tiaslednji vikend Vkaiegori)očlaniwje AjiŽe Obre/ii zasetlel 2. in Žiga Uricb6. mesto, v mladinski kategoriji je bil Urleb .3., pri mladincih do 16 let pa je bil Cíašper Berlol 2.. Jelenko 3. in Žiga Omlad ic 8. Ot^aniraeijski komite revije sniuúirskih skokov Velenje 2(X)5. ki bona KK5 m skakalnici ob Velenjskem gradu dne 8. in julija zii Rudarsko svetilko in pokal Gorenja, pa je vseni repreženlancam Že pc^slal razpis, saj je zanimanje za tekmovanje zelo veliko. SSK Velenje vabi vse mlajše deíke In deklice, da sc včlanijo v klub in pri6iejo trciîirati smučarske skokc. / osmimi /inagami iiajl)oljsi v Krškem je bilo v sobcilo. 4.6. tradicionalno tekmovanje 7a34. »Li-legov memorial.« Plavalci so tekmovali v kategoriji mlajšili dečkov in mlajših deklic ter dečkov in deklic. Naslopilo jc .320 plavalcev iz 19 klubov Hrvaške. Bosne in Hercegovine ituSkwcnijc. Med njimi je tekmovala skupina najboljših vťluij,skih plavalcev obeh starostnih kategorij. Bili so zelo uspešni, saj st^ osvojili 8 pnih, 3 druga \n ^ tretja me.sta. Podoseženili zmagah sobili med vsemi klubi celo najuspešnejši. Najuspešnejše so bile Tina Mewi in Tamara (iovt^jšek med dcklicami 1er Kaja Vrliiisnik med mlajšimi deklicami, /magi^ pa je odnesla tudi štafeta H X 50 m prosto, za katero so nastopili plavalci različnih letnikov obeh spolov in kategorij. Rezultati: Ml^šc deklice letnik % in ml. >51) m prsno: 4. Kaja Breznik 54.97; 50 m hrbtno: 2. Kaja Breznik 4«.()5; 5« m ilelti«: 2. Kaja Brez-nik50.30. Mlajše deklice letnik 95-50 m prosto: 1. Kaja Vrl^cwnik33.68; 50inhrf)Uio:4l.()2;50mdi'inn: 1. Kaja Vrhovnik38.57. Mliyší dečki letnik 94 in ml. -50 m pn»Mo: y. Boris Nikic 3!>.8n; 5» m hrbtno: 7. Rv ris Nikic42,02. Deklice letnik 94- MK» m prosto: 1. Tina Meža 1:111,99; KM» m prsno: l. TinaMcža l:26.ft8; KHhn delfin: 1. Tina Mež.ii 1:26,24. Deklice letnik 93-100 m prosto: 1. Tamara Govcjšck 1:05,54.5. Jana Koradej 1:13,07, HM>mprsno:2. JanaKoradej 1:24,50: lOfi m hrbtno: 4. lamara Ciovcjšek 1:22,61:100 m delfin; 3. Jana Koradej 1:15.40.5. lamara Goveji^ek 1:19,35. Dečki letnik 92 - IÍM» m prosto: 10. Jasmin Alunctović 1:08,90; 100 m prsno: H\ Jasmin AInnetcwié 1:33,56: UH) m lirbttlo: 10. Jasmin Ahmetović 1:24,99: llH) mdclíim 8, Jan Vcrdnik l:.33.5ř>. Dečki letnik 91 -100 m hrbtno: 8. Marko Krsiič 1:17,57; 100 m deltin: 10. Marko Krstić 1:14,5l.Štafeta 8 x 50 m prosto: l. Plavalni klub Velenje 4:24.46 (Boris Nikic, Kaja Breznik. Jaka 1 liršel. Kaja Vr-lK>vnik. Jan Verdnik. Tina Meža, Marko Kisiič in Tamara Giwej.^k). V sahovslii ligi xinaga iii roiiii! ^ PriOcla seje drujta šahovska 1 tga, v kateri nastopa deset ekip. Ekipa ŠK Velenjaje v prvem kn'jgii doma premagala povratnika iz prve lige. Palomo iz Sla skupen novembra v Velenju. Tiikrailxxlotxiigrali z;idnjadv'a kmga. Po dveh knjgih vodi ekipa Ratlenske Pomgrad II iz Murske Sobote z desetimi točkami. S K Velenje pa ima 6,5 toćk in so na petem mestu. V nedeljo je bil Sesti lurnir, oddvmiajstiii. kijiii prireja SK Velenje. Zmagal je Rajk<'>vić pred Penkom,Dra/nikofn inBre^arjem. Po Šestem turnirju vodi Rajković94 tivik, 2. Malko 73; 3. IvaCič 4, Pcnko 64; 5. M, Gorsek 48. .. Naslednji turnir bo 3. julija. kopanje v Šoslanjii Šoitanjski letni bazen naj bi, kot je prejšnji teden sredi priprav napiv vcdal upravnik bazena Ï julwmir (ilobačnik. odprli 10, junija. Obiskovalcem bv-^ ponudil vse listo, karjim je 7m lani. Ncwih pridobitev ne bo. So ga pa obni'M/ili. na novopa'baivali in uredili njegovo okolPravijo, da ga je treba ixlprcti že zaradi otn^k, ki bi>di> poiitnicv preživljali doma. lUdi cene vstopnic b;xIo nespremenjene, simbolične, zii otroke bo dnevna kana stala 300, /a odrasle pa 600 tolaijev. '"H'JiS Zapleti pri predaji motorja policistom Moloi ja, ki ga jo most na ohriiia kupila volenjskini |)()li( isloni, ni možno predali -0(19. maja je parkiran v obnnski j^araži - Poslanec Bojan Konlio sprašuje nunistra, kaj zdaj? Milena Krst/č - Ptaninc_ LjulUJanu, Velenje« 1. junija - Poslanec Ur?avnega zhora In predsednik ^SosvciaTa j?-N^ljl^njc nN^anciv Velenja', socialni demokral linjun Kontil^je iia predsednika državnega /bora naslovil pisno po&lamiko vpra-^anje, ki ga zaslavlja minisi ru za notranje /adeve Dra-jjuhnu Muieji». Vpra^nje .se dtMika moioija, ki gaje za polrebe Policijske postaje Velenje kupila Mestna obéina Velenje,zdaj pa laže od 9. maja čaka na prevzem v občinski garaži. Predslavnikom meslne občine je bilo namreč na sestanku, kije bil na ministrstvu 25. maja, pojasnjeno, da mol ornega kolesa po-licisiom ni mo$oC:ti predali, Koniič pravi, da sominislra 1. marca na seji sasvcla seznanili s težavami pri urejanju promela v Velenju. Bojan Kontič: »Zdaj je motor parkiran v občinski garaži." Čez Titov trg ••• Po analizah, ki so jih izvedli, ÍC7 Titov I rg dnevno pelje oó 75 do 94 motornih koles. Lanskoleuia akcija, ko so velenjski policisti s sposojenim »celjskim» molorjem nadzirali promel v pei> conah, se je izkazala 7a zelo dobro, zato so v meslni občini Ziiceli ra/mi^ljali o nakupu motorja policislom, /daj so ga kupili, ne morejo pa ga predali. Kol posebno nevarno so izposlavili vořnjo moiorisiov po nepromelnih povr^inahs praviloma neregistriranimi motorji in mu predstavili lansko izkasnjo, kt^ so si velenjski policisti sposodili motor pri celjskiJi. Slanje se je v tislem Času vidmi izboljSalo. »la izkušnja jc bila tudi razlog, da smo članice in člani sosvela predlagali županu mi-kup motorja za potrebe Policijske postaje Velenje, svei Meslne občine Velenje je predlog 12. aprila letaš tudi sprejel. Minister je pred tem, ko se je ob obisku Velenja udeležil seje sosvela, predlog podpri in pojasnil, da la primer ni osamljen in da so znani primeri. ko so U)kaine skupntxsli scxleUwale pri opremljanju policijskih postaj, in da to ludi v našem primeru ne bo problem,« pravi Kontič in dodnja» da pa zdaj, ko je motor kupljen, lega ni mogi>če predati, ker ni mt^goČe pbotop.moCi pa S! jc za tarčo vzel ilrug avtomobil. Na obcU Stí ostale pc^sle-dicc. V četrtek, 2. junija, je budno oko občana na rdeči renaullovi petici, ki je peliala proli Ciorici, ozrl svojo registrsko iHbliœ, ki mu je bila malo prej odlujena. Policisti so Žli po sledi in zaslišali lastnika oziroma voznika petke. Sledi kazenska ovadba. V /a-vodnjah pa »klasika«. Natanko lisio, na karpolici.sli opozarjajo, da se ne bi smelo dogajali, pa jih ne jemljejo preveč zares. Neznanec je pred háo odkril skril ključ, jo odklenil, na^el denar tn odSel. Kaj je zakrivilo prijavo ene od občank • ljubasumje ali lauSija - pc^Iicisli ne bo(kt raziskovali. Dejstvo pa je, da je bivši prerezalgume na avtomobilu novemu. V |>etek, 3. junija, je preiskovalni sodnikvpreiskovalni ziipor napotil povratnika. Policisti so ga že večkrat zaloliU pri vlomih oziroma ga osumili vlomov v osebne avtomobile, pa ga oćiino polem v nadaljnjih postopkih o.slali oi^ani niso vzeli zares. 'Jb-jec, ki je goslii^ču v Šaleku na-dlegcwal goste, pa si je težave nakopal kar sam. Ne z nadlegovanjem, lega je prekinil eden d gostov, ki ga je postavil prod vrata, ampak s klicem na policijo. Da menda ne ravnajo z njim prav nežno, je položil Čeprav je bilo sredi nc>či, ob 2.30, pa voznik. ki je z mazdo vijugal po cesti iz Skal proti Velenju, ni ostal neopažen. V njem je bilo nekaj alkohola, pa Se izpila ni imel. V solwlo, 4. junija, zjutraj je policistom občanka prijavila, da so njen avto ranili po parkirišíu in ga prestavljali sem in tja. Ob 2330 sť) morali posredovati na Jenkovi. Tam je stanovalec poslušal glasbo, Ker jc imel vse odprto, se je sliSaio tudi naokoli. .S<\sedo z druge ulice pa je to mtv tilo. Kako bodo policisti ukrepali v primeru prijave obiîanke, da v njenem slanwanju pri možu živi nova, ki menda nosi njena oblačila, ona pa si ne upa domov, pa bodo policisti morali Še razmislili. V ponedeljek, 6. junija, je bilo v bližini križišča Vojkove in Stritarjeve najdeno zeleno kolo. Kdo je lastnik, policisli še ne vedo. Enega od predrznih že prijeli l^r'0)snji teden \vv priniorov dr/nih latvin - I^;nega oii osuniljenili že prijeli Velenje - Velenjski policisli so prejšnji teden, nazadnje pa v nedeljo pt^poldan, zabeležili več primerov drznih latvin, Vsrwlo, nekaj pred 17. uro, je mlajl^i mt^ki na Kidričevi cesli presenetil obCanko, ki se je lik pred tem vrnila iz banke, 'lorbico je odložila na zadnji .sedež vozila, nato pa je z možem sedla v vozilo in se hotela odpeljali s kraja. V tislem je do vozila prilekel fant. odpri zadnja vrata vozila, s sedeža vzel lorbico in slekel proti Ka-juhovi cesti. ObCanko je oškodoval za 70.01X) tolarjev. V četrtek dopoldne je bila v ZAlravslvonem domu ob lorbia> ženska. Torbico so kasneje nas>li v stranilču. v njej pa je manjkal denar. V s<)h<)io (îkoli 13.30 so policiste znova obvestil: o kaz-nivem dejanju drzne tatvine. Neznanca sta najprej na Zidanškcwi cesli, nato pa Še na Kidričevi cesti presenetila starejši občanki. S kolesom z moiorjemsia.se pripeljala občank ter jima i/.rok iztrgala osebno prlljagci z vsebino in se odpeljala s kraja. Oškodovan kama sla skupaj pc>vzročita za 3(l.0i)0 tolarjev škode. Drzni tal pa je v nedeljo popoldan na Eťenkovi »udaril« še enkrat. Okoli Iň. ure je mlajši predrzne?, iz roke ene od dveh Žensk, ki sla se sprehajali, iztrgal lorbitv zvsebino in ji povzročil za 30.000 tolarjev. Enega od osumljencev pi'licisti že prijeh v nedeljo proti večeru, za drugim pa Še poizvedujejo. Predozirani odvisniki Eden od sedniili umrl - Zau/ili naj bi dro^o s priniesjo sirilinina Žaloc-Naobmi'ičju ?.alca so celjski kriminalisti pred iremi ledni Z4i-znali iri primere predoziranih odvisnikov od prepovedanih drog. Eden je umrl, pri dveh posledice niso bile tako tragične. V času preiskave pa so kriminalisti naleteli še na Štiri primere predozira-nosti. Zakaj je do tega prišlo, še raziskujejo, Obstaja pa sum, da se je na trgu pojavila bodisi preveč Čisla dn^ga. Iwdisi droga s primesmi, menda celo s strihninom. Poškodovane štiri osebe Žjilec.J.Junija-Vpeiekob 15.50 se je prometna nesreča s poškodbami udeležencev zgodila na glavni cesti Arja vas-Velika Pirešica na območju prisic^jnosti Policijske p^^staje Žalec. 49-lelni vozjiik osebnega avtomobila je pričel prehitevali tovorno vozjk>, kigaje vozil 48-letni vozjiikv uenuiku. koje iznasprtnne smeri pripeljal 20-Ietni voznik osebnega avtomobila. Kljub zaviranju in umikanju voznik nasproti vozečega vozila trCenja ni mogel preprečili. V nesreči so se tri oselw lažje poškodovale, ena pa huje. V MC po glasbene pripomočke Šmartno oh Paki. 4. junija - Velenjske policiste so olyveslili o vlomu v prostore mladinskega dništva v Šmartnem ob Paki. Policisli so skupaj s prijaviteljem ugotovili, da je slorilec v noči na .soboto iz prostorov odnesel za približno 1.20C).0(K) tolarjev glasbenih pripomi.wkw. Z avtom v Škalsko jezero Nenavadna iicsrcîca voznice - Njel iz vode pomagala tekacica. avui «asilci Velenje. 6. junija-Do precej nenavadno nesreče je vptmedeljekokoh 19.30 pri^b ob Skaiskem jezeru, v bližini, kjer je nekdaj stala restavracija. Voznica osebnega avlomi^bila - kje je vozila, da je do tja sploh pri.^la —je pri obračanju zapeljala v jezero. Izvode ji je pomagala tekačica, njeno vozilo pa so iz jezera potegnili gasilci, ki so bili poleg reševalcev o nesreči obveščeni najprej. Vciznict\ ki je v nesreči utrpela udarec v prsni koš, so odpeljali na opazovanje v tH>IniSnico. o: 4vto so iz jezera potegnili gasilci, tfoto: vos) 9. junija 2005 «n^JlJi OBVESCEVALEC 19 KINO VELENJE v hotelu paka V()JI\A 7Ai;/l): i;PI/<)l>A Ili -MAŠČIAANJF, SITUA znanstveno fantastični speklakei Reilja: George Lucas: vloge: Ewan McGregor, Hayden Ghristensen. Nalal« Portman: dolžina: 130 minut tetríBk. 9. 6.. ob 18.00 $obotd.U.G.,ob18.00 S tem, zadnjim delom, George Lucas zaključuje triiogijo o boju med dobrim In zbm. Ic jo jezáčeí pred 26-iml iel Tol(rat se ukv^na predvsem s spremembo Ar>a-kina v zloveščega Oartiia Vaderja in i vzroki za njo. Tri leta po veliki bitid se vojna klonov preveša na ^an Repubiifs. Svet Jediiev zadolži Ob-Wan Kenobija. da poišče še zadnjega vodíelía upornikov, grofa Dookujal .. TAlJiC akcijski tnler Režija: Florent Emilío Siri: vloge: Bruce Willis, Kevin Pollack: dolžina: 113 minut Čelf1ek.Ů.6..ob20.30 Petek. 10.6., ob22.1S-glâ$no pretí-vêtsnje Sobota. 11.6.. ob 20.30 Ne(íetla.12.6..ob20.30 Ponedeljek. 13.6., ob 18M TorekJlB., ob 20.30 Jeff je kot ěef policije pod novo stresno preizkušnjo. Mladi nepridipravi namreč ugrabijo računovodja Wattei)a Smitha in njegova dva o^ka. Ko se v hiši sproži nemi alarm, slabša Jeff talce rešiti, vendar je hisa nedostopna. Igro pa vodijo kriminak^i velikega IsDva. ki skuš^o na ta naân priO do Wditerjevega diska in so pripravljeni na vse. Ugrabijo Jeffovo ženo in fičerko, da bi ga prisilili v pomoč ... VKČ KOT ijiim;/r.i\ n^manOčna komedija Resja: Nigel Cole; vloge: AshronKutcíier, Amanda Peet; dolžina: 107 minut Petek, 10. 6.. ob 20.00 Sobota. It 6., ob22.40 N$(ielfa. 12. 6., ob 1$.00 Ponedeljek. 13. 6.. ob 20.30 7or$kJ4.6.,ob18.00 Sredâ.15. 6., ob 18,00 OGver in Emily se razfikujeta Kot noč in dan. Njuno prvo srečanje je nepričakovano in strastno... r pri tem tudi ostane. V naslednjih sedmiti letih se večkrat srečata. Je niuno razmerje le prijateljsko ali ka| več? Je na vidiku le ena ljubezenska katastrofa? Se med njima plete morda kaj več kol ljubezen...? ^lOJ Kir/ \ družinski film Režija: Peter Tlmm; vloge: Maria Erich. lïïTia Hermann; dolžina: 96 m mut Petek. 10. 6.. ob 18.00 Desetletna Marietta si za svoj roistni dan ne želi nič dmgega. kot ma^a kužka, dobi pa starinski kamen. Vendar je to poseben kamen kajti lastniku izpolni eno željo. Tako se nekega jutra ob Marietli poja\ri igrivi kužek. izgine pa njen triletni bratec Tobias-, kk(K; 2 grozljivka f^ezija: Hkleo čakata; vloge: r^aomi Wats, Simon Baker. David Dorfman, Sissy Spaček: dolžina: 107 minut Sreda. 15. Ů. ob 20.30 Pol leta po strašnih dogodkih, ki so prestrašili novinarko Rachel v prvem defu filma v letu 2003, se Racliel in nien sin preselita v malo obmorsko mestece v Oregonu... VOJNA /VK/D: KPI/ODA III -MAŠČEVANJE SI'1'IIA znanstveno fantastični spektakel Petek. 10. 6.. ob 19.30 Nedelja. 12. $.. ob 19.00 vix; wn iJinii;zKi\ n^mantična komedija Sobota. 11.6.. ûb2l.00 ^lOJ kl!/A družinski film Sobota. 11.6.. ob 17.00 - Otr. matineja Sobota. 11.6., ob 19.00 Nedelja. 12.6.. ob 17.00 • Otr. matineja Ponedeljek. 13. 6. ob 18.00 7ofek. 14.6.0b 18.00 mmw.K drama Helija: Andrej Košak Vloge; DavorJaniič,Derr)elerBltenc, Mira rtda Cahahfa Ponedeljek 13.6. ob 20.00-filmski ciklus 100117 SLOVENSKEGA FILMA 7orek. 14.6. ob 20.00- filmski ciklus 100 LE7 SLOVENSKEGA FILMA Gena vstopnic: Redna predstava 800 SIT. premiera 900 SIT, matineja 500 SITI Kino nagrajuje norocnike Našega casa Izžrebali smo: Silvester Part, Mall vrh. Šmartno ob PdU; Mari|a Ter-bovšeli, Rore 24, Ljubno ob Savinji; Ivan Prodnik. Veliki vrh 12. Šmartno ob Pakl. (Polrdlia o nagradi prejmete na dom) OBVESTILO PREDSTAVNIŠTVO VELENJE NA NOVI LOKACIJ« Cenjene stranke Zavarovalnice Triglav, d.d., obveščamo, da Predstavništvo Velenje od 6. junija 2005 posluje na NOVI iokacljii v prostorih STEKLENE DIREKCIJE» Rudarska cesta 6 v Velenju. Obiščite nas lahko v ponedeljek, torek, četrtek od 8.-16. ure, v sredo od 8.-17. ure in v petek od 8,-15. ure. Dobrodošlii KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAftOVAlNICA TRIGLAV, 0.0. Nagradna križanka MESTNA KAVARNA NOVA SESTAVIL PEPS TELOVU> NA PRVINA RIM94-HlOA AMAftCI vajvoita KDon U2AK WMiU t- CHAPU-NOVA VDOVA 7NAMKA 2arn>c TTWA TRerJE KOiNJE KDOR MEO STAVKO DELA NAPRSJ PRSTAN. V MOZAM&t. KU ANJA VALANT N A ate >*e NCuAiW «MJCV _^ NACMU. ^ ÔEâLA V VZDEVEK Hg S02/in3 zraKa ČETRTEK, 9. junija SLOVENIJA 1 j SLOVENIJA 1 06.30 Odmew ! 06.30 Odmevi 07.00 Poročila i 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro : 07.05 IDobro jutro 08.00 Poročila 1 08-00 Poročila 08,05 Dobro jutro 1 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila ! 09.00 Poročila 09.05 Male sive celice, kviz i 09.05 Prvič na morju, dokum. f. 09.50 Oddaja za otroke i 09.20 Risanka 10,25 Pod žarometom : 09,30 Na liniji 11.15 Izzivi i 10.15 Prisluhnimo tliini 11.40 Omizje I 10.45 Med tiribi kačjih glav. 13 00 Poročila, šport, vreme dokum. oddaja 13.25 Intervju: Zmago Jelinčič Plemeniti : 11,30 Lov za princesko, poljudnoznan. oddaja 14.15 Opus 1 12.15 Osmi dan 14.40 Odpeti pesniki 1 13.00 Poročila, šport, vreme 15,00 Poročila, promet i 13,15 Obzorja duha 15.05 Mostovi i 13.45 Duhovni utrip 15.40 Cedrik, 23/52 i 14-00 Zoran Krtisnik, dokum. 15,50 Risanka 1 15.00 Poročila, promet 15.55 Prvič na mor]u, dokum. i 15.05 Mostovi film 1 15,40 Timotej hodivscto, 10/26 16.10 Na liniji 1 16.05 Iz popotne torbe 17.00 Novice, šport, vreme i 16,20 Skivenski vodni krog, 17.30 Geometrijske basni. nan. dokum. oddaja 17.35 Štaíeta mladosti Î 17-00 htovice,vreme, šport 18.20 Duliovni utrip i 17.35 Izgubljeni izumi, 3/4 18.40 Mojster Miha, risanka 1 18.30 Žrebanje deteljice 19,00 Dnevnik, vreme, špoit i 18-40 Luka in Lučka, risanka 20.00 Tednik i 18.45 Celestin. risanka 21.00 Osmi dan i 19,00 Dnevnik, vreme, šport 21.30 Kniiga mene briga i 20.00 Najšibkejši člen, kviz 22.00 Odmevi, šport, vreme 1 20,55 Slačenje, 2/20 22.50 Glasbeni večer i 22.00 Odmevi, šport, vreme 00.30 Dnevnik, šport i 22.50 Polnočni klub 01.25 Tednik, ponovitev i 00.05 Turistika 02,20 Dnevnik zamejske tv Ï 00.25 Dnevnik, vreme. Sport 02,45 Infokanai i 01.20 Slovenski vodni krog. dok. SLOVENIJA 2 ! 01.40 i 02.05 Zdaj!, odd.zarszg. življenje Dnevnik zamejsl^tv 06.30 Intokanal i 02.30 Infokanai 10.00 1130 Otroški infokanai Tv prodaja i SLOVENLIA 2 12.00 Zabavni infokanai : 06.30 Infokanai 13.00 Tv prodaja Î 09,25 Tv prodaja 13.30 Intokanal i 10.00 Otroški Infokanai 15,00 Tv prodaja : 10,50 Glasnik 15,35 Simpsonovi, 14/22 i 11-20 Onstran ljubezni, nemški 1, 15.55 Ciroom regional, tv 1 12-55 Štafeta mladosti Maribor i 13.40 Nikoli ob desetih, glas. odd. 16,20 Skrivnostno življenje Mone ! 14.40 âport spas Lize, dokum. oddaja i 15.20 Zdají, oddaja za r^zg. žh/íj. 17,20 Molovi 1 15,45 Košarka nt», prva tekma 17.50 Davi, i^or iz jutranjega finala končnice, posnetek programa 1 17.50 Davi, izbor iz jutr. prog. 19.00 Ujetnik. 8/17 1 19,00 Vedel je, da ima prav. 2/4 20 00 Kolesarska dirka po i 20.00 Galilejev boi za nebesa, 1/2 Sloveniji, reportaža i 21-00 Slovenski magazin 21.50 Mali, izraelska drama 1 21.25 Videopisma, 9/10 22.40 Vrtnice, trnje m sanje. i 21.55 Simpsonovi, 15.^22 ruska drama i 22,20 Tema, špansko amer, lilm 23,40 Štafeta mladosti i 00.00 Kolesarska dirka po 00.2S Satirikon. ital. film Slovenip, reportaža 03.00 Košarka nba, prva tekma 1 00-30 Tatovi leles. amer film finala končnice, prenos 1 02,00 Intokanal 06.00 Iniokanal TV 06.55 24UR. ponovitev 07,55 Sedma nebesa, nan. 08.45 Pet skrivnosti, nad 09.40 Zastavlieno srce, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Sr6na ddirta, nad. 11.50 Prava Ijube^n. nad. 12.45 Kitri£dj, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 Sediïia nebesa, nan. 15,00 Prava iiubezen, nad 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastavlieno srce. nad. 17.55 24LJR-vreme 1800 Pelskrivnosd,nad, 19.00 24 UR 20.00 Trenja 21.30 Na kraju 23odna, nan. 22.25 XXL premiere 22.30 Glasovi z one strani. dokum. oddaia 23.30 Enkrat vse mine, amer, film 01.10 24 ur. ponovitev 02.10 ^oćna panorama 06.25 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 23.10 00.05 00.10 01.55 02,55 TV 24 ur, ponovitev Sedrna nebesa, nan. Pe! skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava l|ubezen, nad. Tr^ia Tv prodaja Sedrr^a nebesa, nan. Pr^va liLibBzen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur - vreme Pet skrivnosti, melv nad. 24 ur Lepo je biti milijonar, oddaja s frizerji Dosjeji X. amer film Pod lupo pravice, nan. XXL prerrkiere Talci v Peryju, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama SOBOTA, 11. junija SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Zoodbe iz školjke 07.30 Mâle sive celice, kviz 03.20 Na poteh z babico, dan. I. 09.45 Polnočni Mub 1100 Drtavna žalna slovesnost $ Tetiarij 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tunstika 13.40 Slovenski utrinki 14.10 Bolnišnica na koncu mesta podvajsefih letih. 11/13 15.10 ZandarvNewYortûj, fr. f. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17,25 Sožitja, tv Maribor 16.40 PrihaiaNcdl, nsanka 19.00 Dnevnik, vrerrte. šport 20.00 Totalisa ra2prodâja. 8/10 20.35 Čezplanke 21,35 Prvilndrugi 22.00 Poročila, Sport, vreme 22.35 Pod rušo, 9/12 23.30 Dan zveri, španski film 01.05 Dnevnik, šport, vreme 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 irtfokanal SLOVENIJA 2 06.30 09.00 09.30 10.30 11.00 11.30 12.15 13.05 13.35 14.00 16.55 18.45 20.00 21,30 22.20 23.20 0010 07.3D 08.00 06.20 06.40 09.15 09.35 lO.a) 11.00 11.55 12.50 14.40 15.50 17.00 17.05 19.00 20.QO 22.25 23.30 01.^ 03.10 04.10 09.00 09.40 09.45 10.15 14.00 i 09-00 Dobro jutro i 17.55 1 10,00 Vabimo k ogledu 1 13.00 09.00 POP CORN, glasbena : 10.^ Popotniške razglednice, pon. oddata, ponovitev 1 11.00 Naj spot dneva 10,15 Vabimo k ogledu : 14.00 Videostrani, obvestila 10,20 Odprta tema. ponovitev i 17,55 Vabimo k ogledu 1 18.30 pogovora 1 18.00 Miš maš, otr. konL oddaja. i 18.35 11,20 Naj spot dneva Raziskovalne naloge 14.00 Videostrani, obvestila i 18.40 Regionalne novk:e j 19.15 17.55 Vabimo k ogledu 1 18.45 Rad igram nogomet. i 19.55 18.00 Brez panike, otroška otroška športna oddaja j 20.00 oddaja, 3, TV mreža j 19,15 Naj spot dneva 18,40 Regionalne novice ! 19,20 Videostrani. obvestila 18,45 Nedeljski izlet, potopisno- i 19.55 Vabimo k ogledu i 20.25 dokumentarna oddaia i 20.00 Jesen življenja, oddaja za 1855 Lokalni utrip Šaleške b^tje žfvlienjsko obdobje • j 20.30 doline, informativna oddaja Njivski kvintet-srečanje 19.35 Naj spot dneva upok. pevslcti zborov 19.40 Videostrani, obvestila Sk>venije • vezilje iz Varpolia 19,55 Vabimo k ogledu 1 20.45 Regkinalne ncvk;e 20.00 Popotniške razglednice. j 20.50 Videonovice za gluhe in potopisno • dokumentarna naglušne, intof. oddaja oddaja Romunija j 21.20 r^j spot dneva 20.55 Regionalne novice i 21.25 Vabimo k ogledu j 20.55 21.00 V tiarmoniji z naravo. i 21.30 Vredno je stopiti rtůter, dok. i 21,00 kmetijska oddaja odd^a Zgomjesavski muzej 21.30 Vrtiljak, kontakUia Jesenic« glasbena oddaia, 3, TV 1 22-00 Fureštis Krasa. dok. odd. i 22.30 mreža 1 22-30 Iz oddaja Dobro jutro 22.45 Vabimo k ogledu : 23-20 Vabimo k ogledu 1 23.00 22.50 f^j spot dneva i 23.25 Naj spot dneva i 23.05 22.55 Videostrani, obvestila i 23,30 Videostrani, obvestila j 23.10 iTîfokanal Tv prodaja Intokanal Tv prodaja Intokanal Tv prodaja Najšibkejši člen, kviz Videopisma, 9/10 Zdaj!, oddaia za razgibano Svijenje Vlado Kreslin, koncert DP v košarki (M), tretja tBkma finala končnice, prenos Kolesarska dirka po SioveniJ, reportaža Vrtoglava višina, nemški f, Rl preživetja, 2/8 Nikoli ob desetih» glasb, oddaja Eminem-izjemni albumi, glas. dokum. Intokanal TV Tv prodaja Moj prijatelj Roki. ris. film Katka in Oiti. ris. serija Zelenjavčki, ris. serija Mala Kitty, ris. senja Pepel ka, ris. film Vrbja vas, rřs. lim Umor, nan. Mestece za vedno, nan. Spoftnikova řrtev. amer, film Mofskípes zunaj kletke, dokum. oddaja Yellowstone, dokum. oddaja 24 ur Gora junakov, avstr.-amer. fiim 24 ur Moje ime ie Sam, amer, tilm Formula 1, posnetek treninga Zvestoba do groba. ang. amer, film Trije na cesti, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © Miš maš, cftroška oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu Rad igram nogomet, otroška športna oddaja Naj spot dneva Videos^ni, obvestila Vabimo k ogledu Vredno je stopiti noter, obisk v muzeju Zgomjesavski muzej Jesenice Naj spot dneva Cas za nas, mladinska oddaja Videosirani. obvestila Vabimo kogledu 1375. W magazin. œgionalnl'inforïï)ativni program Kultura, informativna oddaja Znamo zmoremo • Orientacija: Orientacija brez karte m kompasa. Kompas in topografska karta. Uporaba topografske karte. Določanje stojne točke, dokumentarno izobraževalna oddaja Naj spot dneva Alpski večer 2005. posnetek 3. dela prireditve na Bledu. 3. TV mreža ZDAJ, oddaja za razgibano življenje Vabimo k ogledu Nai spot dneva Videostrani, obvestila NEDEUA, 12. Junija SLOVENIJA 1 07.30 Zivžav 09 55 Pomagaimosř 10,25 lzvir(n)i 10 65 Gospoclar(Iuhov,l3/13 11,20 Dzare 11,25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zem Ira 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 PriJožovcuzNataliio 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Poldnevnik 14,25 ČloveSki faktor 14 30 Nova resnica 14.35 Nedeljsko oko 14.45 Pet minut slave 14 50 Panika 14.55 Pianetv 15.30 Predmet poželenja 15,50 Žive legende 16,00 Šport $ šport ns dan dan 1610 Osmi potnik 16.20 Lorella 16.35 Stereotipi 16.45 2v3lsl^svet.anim senja 1700 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17.20 Glasbeni dvoboi 17 35 Kek^s 17.40 Koyaa. aniiïkiraniftlm 17 45 Vabilo za dva 18 05 Vroče 1610 DaJžabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Mopla. nsanka 1845 ČarIMn Mimo. risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Šport 19.25 Zrcalo tedna 20,00 Spet doma 21.4$ Š-športna oddaja 22.15 Večerni gost 23.10 Poročila, šport, vrema 23,30 Umberto 0., Ital, čb film 00.55 Dnevnik, vreme, ipoit 01.35 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanai SLOVENIJA 2 06.30 Intokanal 08.30 Tv prodaja 09.15 Športšpas 09.45 Čezplanke 10.50 26. mednarodni mlad pevski festival Celje 2D05 1115 Mladi virtuos 11.45 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 13.00 EvnDp^o fMvenstvo v ritmični gimnasliki, posnetek 12 Moskve 13,55 Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki, prenos 16.15 DPvkošarki(M},treiiatekma finala konSnice, posn 17 45 KoSarka nba. prva tekma linala končnice, posnetek 19.15 Košarka nba action 20,00 Zadnji dan Pomp^év. dok 20 50 N aše skriv no 2ivl|enje. 9/22 21.40 Umetnost glasbe in plesa 22,30 MozartvrežiilAdnana Marthsleria, viol. koncert 22 55 Belokranjske pisanice, simlonikirtv Slovenija 23.25 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 23 55 EvnDpsko prvenstvo v rrtmični gimnastilo, posn. 01,00 Intimnost, franc, ang. film 03.00 Košarka nba. dmga tekma tinaia končnice, prenos 06 00 Intokanal 07 30 08.00 08.25 08.50 09.10 10.35 11.00 11.25 11.35 12 00 12 55 13,50 14 45 16.35 18 25 16.30 21,00 2140 22.25 00,05 01,05 PONEDEUEK, 13* junija T v Tv prodaja Rudijevo moêtvo. ns. ser. Action man, ns. senja Ogijeva drufčma. ns. senia Galaksija Oz. ns. film Super punce, ris. serija Transformeiji, ns serija Tom m Jerry, ns senja Družinski pes, ris. serija Umor, nan. Mestece 2a vedno, nan. Močno zdravilo nan Varuhinja otrok, amer film Moničeva pisma, amer i. 24 ur-vreme Formulai, prenos dirke 24 ur športna scena Navaden pošten zločinec, k^fOdukc film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © 09,00 Miš ma$. otroška oddaja 09.40 Izpon oddaje Dobro jutro 10.30 1374.VTVma9a2in 10,55 Kultura, inior, oddaja 11 00 Športni torek 11.20 Športni gost. gostje. RK Celje Prvovama La^o 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Jesen živlienja, oddaja za tretje 2ivljen|Sko obdobje 12.45 Poslanska pisarna, gost: Zmago Jelinčič Plemenit) 13.45 12 sred oddaje Dobro jutro 14.35 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo kogledu 18.00 1375.VfVmagaan 1625 Kultura,inIor oddaja 16.30 Izpet oddaje Dobro jutro 19.20 POP CORN. gl3s.a oddaja 20.35 Alpski večer 2005 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila SLOVENIJA 1 1 SLOVENIJA 1 i SLOVENIJA 1 06.40 Zrcak) tedna i 07.00 Poročila i 06,30 Odmevi 07-00 Poročila i 07.05 Oobfo jutro : 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro i oe.oo Poročila i 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila i 08.05 Oobnj jutro i 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro i 09.00 Poročila i 08,05 Dobro jutro 09.00 Poročila i 09.05 Vlak, 2/14 i 09.00 Poročila 09.05 \z popotne tortue i 09.20 Cedrik, 20/52 i 09.05 Pločevinka, risanka 09.25 Risanka i 09.35 Šport špas i 09.05 Zlatko Zakladko 09.35 Slovenski vodni krog i 10.05 Zgodbe iz školjke 1 09,20 Knjiga mene briga 10.05 Tistega lepega popokineva ! 10.40 Sožitja, tv Maribor i 09.40 Mladi virtuo2 13.00 Poročila, šport, vreme i 11.55 PriJožovcuzNatafijo j 10.15 Izgubljeniizumi, dokum. 13.15 Tistega lepega popokineva i 13.00 Ponsčlla, šport, vreme oddaia 14.30 Prvi in drugi j 13.15 Čez planke : 11.05 Spet doma 15.00 PoftJčIla. promet i 14.20 Totalna razprodaja, 8/10 i 13.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Dober dan. Koroška i 15.00 Poročila, šport, vreme i 13.15 Nekaj minut za domaČo 15,40 Telebdjski. 41/45 i 15.05 Mostovi glasbo 16.05 Risanka i 15.40 Zmajske zgodbe, 11/^ i 13,35 Ljudje In zemlja 16.15 Radovedni Taček i 16.05 Risanka i 14.25 Gospodar duhov, 13/13 16.:^ Vlak. 2/14 i 16.15 Pločevinka, risanka i 15.00 Poročila, promet 17.00 Novice, šport, vreme : 16.15 ZlatkoZakiadko j 15,05 Mostovi 17.30 Velika mala lovka, povodna i 16.35 Knjiga mene briga i 15.40 Jurij Drobižek, 24/26 njvka. poljudnoznan. odd. i 17.00 Novice, sbvenskâ kronika. i 16,05 Pod klobukom 18.25 Žrebanje 3x3 vreme, šport 1 16.40 Skip In skit, 6/26 18.40 R^anka i 17.30 Podobe Slovenije i 17.00 Novice, slovenska kronika. 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 18.05 MisrrKi... Poljaki šport, vreme 20.00 Bolnišnica na koncu mesta i 18.40 Risanka i 17.30 F^glej, tam sf doma po dvajsetih letlli. 12^13 i 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 18.40 Žrebanje Astra 21.00 Izzivi i 20.00 Pod žarometom i 18,45 Risanka 21.25 Podoba podobe i 21.00 Dosje i 19.00 Dnevnik, vreme, šport 22.00 Odmevi, šport, vreme i 22.00 Odmevi, šport vreme i 20.00 Vdor bart)arov, kanad, fiim 22.50 Dediščina Evrope. 1/2 : 22.50 Jamasitovo zlato, 1/2 1 21.35 Nočna mora, kratki igrani 00 40 Dnevnik, vreme, šport 1 23.35 Podobe Slovenije film 01.35 Podoba podobe i 00.10 Dnevnik, vreme, šport i 22.00 Odme^', kultura, šport. 02.00 Dnevnik zamejske tv i 01.05 Pod žarometom vreme 02.30 Infokanai i 01.55 Dnevnik zamejske tv i 22,55 Sveto in svet SLOVENIJA 2 06.30 Infokanai i 02.20 infokanai i SLOVENIJA 2 i 00.05 i 01.00 Dnevnik, vreme, magnet, šport ponovitev Poglej, tam si doma 10.00 Otroški Infokanai i 06.30 Infokanai i 01.45 Dnevnik zamejske N 10,40 Tv prodaja i 09.25 Tv prodaja i 02,15 Infokanai 11.05 11.35 â • športna oddaja Slovenski magazin : 10.00 i 11.30 Otroški infokanai T v prodaja i SLOVENIJA 2 12.00 Howard Good al i • pom. i 12.00 Zabavni infokanai : 06,30 Infokanai datumi. 1791.1/3 : 13.10 T v prodaja : 10,00 Otroški infokanai 12.45 Mozart v režiji Adriana i 13.45 Osebno i 11 00 Tv prodaja Marthalena. vioL koncert i 14.15 Slovenski utrinki i 11.30 Zabavni infokanai 13.15 Bek)kranjske pisank;e. i 14.40 Zenft i 14 05 Tv prodaja simfoniki rtv Slovenija 1 15.15 Aritmija, glas. oddaja 1 14.40 Evn^p^i magaztn 13.45 Zadn^ dan Pompejev, i 15.50 Študentska i 15.20 Vizum za prihodnost dokum. oddaia i 16.20 Studio city 10/50 14.35 Turistika i 17.20 Mostovi i 16,15 Nikoli ob desetih, glas. 14.55 Košarka nba, drug tekma j 17.50 Davi, izbor iz jutranjega oddaja finala končnice, posnetek programa 1 17.20 Mostovi 16.30 Dober dan. Koroška i 18.45 Hude sanie Kancelista i 17.50 Davi, izbor iz iutraniega 17.00 Davi. izbor iz jutranjega Jereba, tv igra programa programa i 19.35 Vizum za pnhodnost. i 19.00 24,1/24 18,05 Cfediščina Evrope. 1/3 10/20 i 20.00 Košarka nba, tretfa tekma 19.00 Brez sramu, 2/7 i 20.30 ZkJ, jezero, sng drama línala končnice, ^snetek 20.00 Osebno i 22.00 Alanariuat. liitrf tekač, i 22,00 Skivenska jazz scena 20-30 Zenit kanad, film i 22.50 Najbolj krut dan. liaria Alpi. 21.00 Studio city i 00.50 Na liniji ital. tilm 22.00 Aritmija, glasbena oddaja i 01.35 Infokanai i 00.30 Infokanai 22.30 Študentska i 03.00 Košaric nba. t;etja tekma 23.00 Brane Rončel izza odra končnice, prenos EJam^ 00.55 Infokanai i 06.00 Infokanai _.T\/ 06.^ 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 1410 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20-00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 01.25 02.25 •rv 24 ur. ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaia Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. športna scena Tv prodaja Sedrrta nebesa, nan Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno $n:e. nad. 24 ur - vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Naša mala kHa, nan. Providence, nan, Simti adub, nan. yxi premiere Alias, nan. Razglašeni umor, amer. f. 24 ur hk>čna panorama 06.55 07.55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 01.30 02.30 TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad Providence, nan. Tv pnsdaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavlieno srce, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Oče in sin, amer, íilm XXL premiere Alias, nan. Ovaduh, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama 06,55 07.55 08.45 09,40 10,30 11.00 11 50 12.45 13-40 14.10 15.00 15.55 16,55 17.55 18,00 19.00 20,00 21.40 22.35 22.40 23,35 01. Î5 02,15 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad, Tv pnMlaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad Srčna dama. nad. Zastavljeno srce. nad, 24 uf, vreme Pet skrivnosti, nad. 24 Uf Umor v ulici brez. am©, film Hitri Edi, nan. XXL premtere Allas, nan. Policijski fotograf, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © © VAJ i 09,00 Dobro jutro, intormativno • i 09,00 Poslanska pisarna, razvedrilna oddaja 09.00 Dobro jutro pogovorv^udiu,pon.. ! 10.00 Vabimo k ogledu 10.00 Vabimo kogledu gost Bojan Kontič, i 10,20 1376. vrv magazin, pon. 10.05 1375. vrv magazin, reg, • poslanec SD v DZ RS : 10,25 Kultura, informativna informativni program i 10.00 Vabimo kogledu oddaja, ponovitev 10.20 Kultura, inf or. oddaja. i 10.05 Športni dogodek tedna. i 10.30 športni torek, informativna 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano reportaža oddaja, ponovitev življenje j 10.35 Naj spot dneva i 10.50 Športni gost, pon. oddaje 10.50 Naj spot dneva i 10.40 Videonovice za gluhe in i 11,10 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestita naglušne i 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabirrio kogledu i 14.00 Videostrani. obvestila 1 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice i 17.55 Vabimo kogledu j 18.00 Brez zadrege, otroška 18.05 Čas za nas. mladinska i 18.00 TV inštrukcija: matematika oddaja, 3, TVmreia oddaja, ponovitev i 18.40 Nedeljski iziet potopisno- i 18,40 Regionalne novice 18.45 Znamo zmoremo: dokumentama oddaja i 18,45 Palčiča, risani film Orientacija brez Karte in j 18.50 Naj spot dneva \ 19.20 Nai spof dneva kompasa. Kompas in i 18.55 Pravljbaza najmlajše: i 19.26 Videostrani, obvestila topografska karta. Uporaba Modri kralj i 19,55 Vabimo k ogledu topografske karte. i 19.05 Vdeostrani, obvestila i 20.00 Stanovanjska zavarovanja, Določanje stojne točke. i 19.55 Vabimo kogledu svetovalna oddaja dokum. izobr. oddaja j 20.00 1376. VTV magazin, reg. • i 20,30 Regkinalne novice 19,15 Naj spot dneva informativni program i 20.35 Shakira • MTV Unpluged. 19.20 Videostrani. obvestila j 20.25 Kultura, Infor, oddaja glasbena oddaja 19.55 Vabimo kogledu j 20.30 Športni torek, športna 1 21.25 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisama, kont informativna oddaja j 2130 Ddprta tema. pogovor v oddaia, gost: Bojan Kontič. i 20.50 Športni gost. kont. oddaja suidiu, 3. TV mreža Ali ie poslanec SD v DZ RS i 21.30 Asova gibanica. Sktvemja pred ^ektričnim 21-00 Regionalne novice informativna oddaia mrkom'? 21.05 ŠporCii dogodek tedna. rep. j 22.00 Predstavitev poklicev, za i 22.30 Iz oddaje Dobro jutrci, inf,- 21.35 Iz oddaje Dobro jutro izobraževanje invalidov razvedrilna oddaja 22.25 Vabimo k ogledu i 22.30 Vabimo kogledu 1 23.20 Vabimo k ogledu 22.30 Naj spot dneva i 22.35 Naj spotdneva i 23,25 Naj spot dneva 22.35 Videostrani. obvestila \ 22.40 Vkleostrani, obvestila 1 23.30 Videostrani, obvestila TO iN ONO Kdaí - kje - kaj Oven od 21*3.do2U4. ^^^^^ Prevečkrat se vm iů\. da sle za vse, tór vam v" živlienfu nI vleč, laivi sami. Pa ne bo držalo, vsaj v primeru, s ka-^ ^ tenm se bosle ukvarjali v naslednjih dneh ne Tokratne boslečislo Hf niC knvi za nastalo situacijo, očilki pa bodo vseeno padali na vas ^^^^^ In nikogar drugega.Tfdo kožo duMi ludi zaradi takih l[udi. ki vam bodovna$l6dn]fh dneh kradli spanec S parlnerjem se bosta več pogovarjala in več stvari početa skupaj. Zdelo se vam bo, da pri tem už^ate le vi In krralu se bo izkazalo da se ne molite. Bik od 22.4. dp 20.5« ^^^^^ Zaradi skrbi, kaj je z vašim zdravjem, boste povsem brez vol|e do ^^^ dela m živiienia. Temu se še vedno reče depiesria. Premagali )0 'dhko le tako. da boste več časa In energije posvetili sebi In fP svofemu telesu Tudi. če se boste morali k temu prisiliti, nikar ne oslajajte sami doma. Pojdite med ljudi... In pazite, da vas ne bo stiska pognala v noro. brezglavo nakupovanje. Tega si le vedno ne boste mogli privoščiti, saj je vaš bančni račun bolj plitke narave. Bližajo pa se tedni, ko bo stanje povsem drugačno. Dvpi«k« od 21.5. do 21.4. Za vse, kar se bo dogajalo, latiko krivile tudi luno. Slabo počutje je se poslat^la stat» vest, ker niste izpolnili obiiube, ki ste iože pred časom dali sami sebi Ta vam bo v naslednjiti dneh Se krepko nagajala, saj si boste morali priznati da sta človek, ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni v svojem življ^ju. Partn^ vam bo glasno oči^l, vi pa mu ne bosle ostali dolžni. Zalo bodo naslednji dnevi bol) tihi kot ne. In tokrat molk ne bo zlato, ampak muka. Rak od 22.6. do 22.7. Kar napce) vas bodo ljudje, ki jih ne marate, nekaj spraševali m vzne-mitfail. vi pa si boste želeli le miru, ki bi ga posvetili ukvarjanju z vam najljubšimi stvarmi Vmes zna poseči še kakšna viroza ali čistonavaden.zoprnprehiad, pa bo mera polna Ne boste najbolj adovollnl, a v kralkem bosle Izvedeli nekaj tako lepega, da boste pozabili 19 vse male težave in težavice. Povezano bo z družino in ljudmi, ki vam pomenijo največ Tudi linančno stanje bo ta leden bol|ie kot pretekle dni. Lov od 23.7. do 23.S. ■ N Energije imate dovolj za vse. kar vam bodo v naslednjih dneh ©naložili Bopadr^lo da vam bodo začeli nekateri v vasi okolici iti krepko na žtvce. Tako zelo. da vam bo nivo energiie padel že, ko bodo odprli usta. Ni kaj, vživljenlu se pač ne moremo družiti les tistimi, ki |ih imamo radi. Zalo se je dobro navaditi, da gre Kdai kai čez eno uho noter m čez drugo ven. Vi se tega leie učile, saj že z obrazno mimiko pokažete, kaj si mislite o človeku Zato sploh ne rabite besed. Dovico od 24.8. do 23.9. v Položai planetov bo za vas v naslednjih dneh zelo ugoden Lažje bo- ?ste našli stik sami sseboj. zato boste lažje tudi razčistiti mnoge dileme ki se vampo glavi motajo ženekai časa. Nikar ne zaprite vral ra poslovnem področju, saj se vam bo v naslednjih tednih ponu-^^^J dila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Pazile, kako bosle odreagirall, ko bosle izvedeli. Lahko se namreč zgodi, da bi vas povsem napačno razumeli in bi vse skif^j padlo v vodo. Tehtnico od 24.9. do 23.10. Zdi se vam, da ste se znašli v zelo čudnem položaiu Nimate več volje za recevante potreb in želja vašega partnerja, sa{ sle skorajda prepnčani, da mu nI mogoče ustreči. Pa nI tako hudo Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedali, kaj si o stvari mislite, Nikar pa pri tem ne pojdite čez rob. saj se vam lahko zgodi, da boste povzročili pravo družinsko voino. Prijatelji bodo opazili vašo krizo In počutie Vsaj poskušali vas bodo spodbujali pri tem. da tokrat ne popustite. Tu m lam pa vas bodo pripravili tudi do smeha Pravzaprav ie pred vami lep teden, le vi-detr lega nočete ikorpiion od 24.10. do 22.11. ' ^ N Končno si boste oddahnili, saj boste opravili z večino dela, ki vam C* že neka) lednov ne pusti prav dihati în sfaíl. Nekaj stanh dolgov poravnafte čim prej, saj vam trenutno tinančno stanje to omogoča. Kaže namreč, da se bodo že kmalu nabrali novi. pa čeprav za-nje nebostekrivisami. Počitnice, četudi le podaljšan vikend, bi se vam spel prilegle Počutili se boste precej utrujeno. Večkrat pojdite na svež ziak, pa naj bo vroče ali deževno Dnevi so že dolgi, zato se ne izgovarjajte na pomanjkanje časa. Strelo« od 23.11. do 21.12. Dosegli sle veliko, hoteli pa bosle še več Ni kaj. sle pač takšen tip človeka, da vam, če uspete, nikoli m zadosti. Zalo boste v na-slednjih dneh poskrbeli, da bodo vsi okoli vas zaskrbljeni, vi pa se boste povsem mimo lotili novega, zatitevnega finančnega projekta. Ob tem boste seveda ugotavljali, da se nekateri že spra^jejo, kako naj vas ustavilo. VI pa bosle mirnt zato. ker že imate zagotovilo, da se bo vse sre^o Izteklo. In se ludi bo. Kozorog od 22.12. do 20.1. ' "V Postali ste tako cWuli|tvi inzamerijivi. da vam nihče več ne upa nič ^^ povedali naravnost v obraz. To pa nikakor nI dobro, saj se vas bodo začeli ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen način. Zamero že lahko kuhate, a ne tako dolgo, kol jo znate vi. In tudi lâksno krepko besedo na račun vašega dela bo treba požreti. če hočete, da si ne boste situacije še poslabšali Kar se ljubezni tiče. zvezde pravijo, da zanekrat ne bo še nič novega. Si |e pravaprav sploh želite? Vodnar od 21.1. do 19.2. v zivlineju vam trenutno prav na nobene področju nič ne manjka, flft Neka sprememba je namreč tako močno popestrila življenje m do-ÉÊL Qodke v njem. da ste polno zaposleni, a zelo srečni. To pa se po-zna na večpodročjlh Jako lahko mirno rečemo, da trenutno nimate ^ ^ ne velikih potreb in ne velikih želja. Ker je to tudi res. Majhne po- zornosti partnerja vam bodo veliko pomenile. Brez oklevanja mu pokažite, koliko vam to pomeni. In čez viVendni^ar ne ostajajte doma Ribi od 20.2. do 20.3. Najlepše v tem lednu bo druženje s partneriem. Skraini čas pa bi že bil. da tudi sami spoznate, da morate biti hvaležni, da se )e zaplet r^ii tako kot se je. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi sevam zaradi na videz povsem obrobnega vprašania žrvtienje obrnilo na glavo Zato poskušajte vsaj nekaj dni živeti drugače In pri tem upoštevati tudi vse tisto, kar vas repično mori že nekaj časa. Spremeniti življenske navade nikoli ni bilo lahko, a tokrat se seveda zavedate, da jih morale Oiirlek. f). junij lODO -12.30 Park Vile Herberstein HLSSK '05; Simpozij HLSSK^ 05 • Okrogla miza 1- X. Herberstelnsko-Llterlno književniško omizje t5.Q0-17.3D Park Vite Herberstein HLSSK '05: Simpozij HLSSK' 05 > Okrogla miza 2 »X. Herbersteinsko-Uterlno književnisko omizje 1gJP Knjižnica Vetenje Javna razprava; Ureditev skale parka<< (Organizator: Mestna občina Velenje) ifinn-i7m Ljudska univerza Velenje Predstavitev študija na daljavo v višješolskih strokovnih programih Poslovni sekretar In Komercialist ter visokošolskem strokovnem programu Poslovni asistent tň.íDQ Galeriia Mladinskega centra Velenje Srečanje Alternativno-astrološkega kluba. Kiron Robi Turnseit bo predaval na temo Človek, simbolično bitje. 21.QQ-21.3Q Park Vite Hertjerslein HLSSK 05: Herbersteinsko-Literin večer • Žrva antologija HLSSK 05 - izbrana kr^jizevna branja: Tomaž Četlg. Dušan Mere. Josip Osti, Francek Rudolf 21 3Q-23.QQ Park Vife Herbcrstein HLSSK '05: Herbersteinsko-Uterin večer - Družabni koncert rock skupine IVI 12 In dopolnočna družabna omizja Pelek, 10. junij 1Q.QQ-12.3Q ParkViieHerber^lein HLSSK'05: Simpozij HLSSK '05* Okrogla miza 3-X. Herberstelnsko-Llterlno iinjiževnlško omizje 17.00 Središče mesta Velenje. Cankarjeva ulica Otvoritev Centra Nova (nekrJanja Nama) 1800 Star^ velenjska kiiji!nica* Cankarjeva HLSSK '05: olica-nova velenjska knjižnica • V znan^enju nove velenjske knjižnice 20.00 MladInskícenterVeíenje QledaHška predstava; Cesarjeva nova oblačiia. Predstava ie namenjena starejlemu občinsNu. 20.00-2Q.30 Park Vile Herberstoin HLSSK 05; nova velenjska knjižnica • Častni sprevod s Pretnarjevim nagrajencem '05 - ambasadorjem slovenske književnosti po svetu, v koledniškem spremstvu ŠFD Koleda 21.00-23.00 Park Vile Herberstein HLSSK'05: Herbersteinsko-LIterIn večer • Slavnostna podelKev Pretnarjeve nagrade 'Oô 21,45-23 qq Park Vile Herberstein HLSSK '05: Slavnostni poetični koncert ob podelitvi Pretnarjeve nagrade 2005 ambasadorju slovenske književnosti po svetu Sobola. 11. junij 7.00 Škaisko jezero, Velenje Ribiško tekmovanje Prvenstvo Premogovnika Velenje, d.d. Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem - Inhrmacije In prijave; 03/89618 60, tlc^elenje.sl Od 11. 00 naprej TRC Jezero Velenje Mednarodno tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motorniti čolnov (FSR • V) za pokal Mestne občine Velenje • predteki v kategorijah FSF 1600 Inters par Velenje Martin Krpan - tekmovanje za najmočnejšega Slovenca 17 00 Dom krajanov Pesje Teden upokojencev - Kulturna prireditev Petie na vasi 15.00 Muzej Premogovništva Slovenije Odprtje razstave Ex Tempore Premogovnik - razstavisće Črna garderoba {Stari jašek. Velenje 2005 In podelitev nagrad Velenje).Ob odprtju bo nastopil Robert Goter. 20^00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtje kiparske razstav -Sanja Ajdi lak: Kiparsko svetlobna inštaiaclja 20.00 DcHTi kulture Velenje Gledališka predstava Osem žensk ÍXedeijH. 12. juni) OdS.QDnaprei TRC Jezero Veíenje Mednarodna tekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov (fSf^ • V j za pokal Mestne občine Velenje -predteki v kategorijah FSF. Razglasitev rezul bo ob 15. uri. Ponedeljek, Ki. junij 19.00 Glas. sola Velenie. velika dvorana Gibanje skozi svetlobo- lelna produkcija oddelka za sodobni pies Glasbene šole Velenje Torek,, 14. jimjj 15.30 Skomo Hkskijrsja na Skorno (zbirališče pri cerkvi). Odhod izpred Rdeče dvorane ob 15.30 uri. Tudi za nečlane ŠMZD 16.00-18.00 Ljudska univerza Velenje Preiistavitev programa poklicne šole Voznik in NPK Voznik 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalne delavnice • oblikovanje nakita 18.30 Mladinski centerVetenje Filmski večer Sredd. 15. junij 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic • Murči je bili (U. WeigeK) in Pavletov rojstni dan (A. Rieger) 1700 MladinskicenterVelenje Ernrne ustvarjalne delavnice Sostoni (>elrlek. 9. junij 18.00 Mestna gaterija Šoštanj Odprtje razstave izdelkov obeh šol l\edeljH. 12. junij T 6:00 Kulturni dom Šoštanj Lutkovna predstava Mojca Pokrajculja Torek. 14. junij 16:00 Skomo pri Šoštanju Ekskurzija na Skorno Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turistlčno-intormadjskj m promocijski center Mestne občineVeienje (03/896 1 8 60). NAGRAJEKCI NAORADNt KRIŽANKE HABIT, objavljene 26« majo v tedniku Nflš cas, se: 1. NAGRADA: 0V£ KARTI Ik OGLED MU2JA PREMOGOVNIŠTVA prejme Dejan Nabemik. Šalek 91, Velenje: 2. NAGRADA: ENA KARTA ZA OGLED MUZEJA PREMOGOVNIŠTVA prejme Marija Naveršnik, Kersnikova 3. Velenje: 3. NAGRADA ENA KARTA ZA OGLED MUZEJA PREMOGOVNIŠTVA prejme Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje. Nagraienci prejmejo karte po pošti. Čestitamo! Oglarjenie na Pristavi Na Prisiavi, na prircdil-voncm prostoru, so včeraj ZbCcli sestavljati kopo. V njej bodo do nedelje, 19. junija, kuhali oglje, 'lega dne bo tudi zaključna prireditev. Kuhanje oglja si lahko ogledale podnevi in poiioCi. Vabi vas Turistično društvo Pristava! 'é^ Zgodilo se je... od 10. (k) K), junija -10. junija 1je Ibvarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal pred.sednik izvri^nega svcla nekdanje Jugoslavije Ante Markovih; - JI. junija I9SI so vsi zbori velenjske občinske skupšeine na skupni seji obrawavali predlog predsedstva občiaskc konference SZDL da se mesto Velenje po Josipu Bro/u - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno i/rokli za lo preimenovanje: -i2. Junija leta 1982. ko so na Kardeljevem trgu v Velenju (xlkriii Postavljanje spomenika Josipa Broza Tita v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje) okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, dcl<5 kiparja Stojana Batica,paso ludi uradno ustanovili Krajevnoskupnosl Edvarda Kardeljiuki jebila?:e26. krajevnaskupnt^sl v lakratni občini Velenje: 13. Junija 1982 sov Zavodnjah nad Šof^lanjem.svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju; Cjeodeiska uprava Velenje je junija leta 1984 izdaičt drugo dopolnjeno karto me.sla Velenje, ki seje takrat imenovalo Titovo Velenje; v nedeljo, 14. Junija lela 1953, je velika večina prebivalcev Šalc.^ke doline prisustvovala svcčant>;íi ob otvoritvi velenjskega turislićncgii jezera in restavracije Jezero, ki sta bila vznatnl meri urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov in drugih Salečanov; 14. junija lí*77sonaTitoveni trgu v Velenju pwtavili Titov sp*v mcnik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augusiinčića: spomenik so svečano odkrili 25. junija na »(xsrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20.000 ljudi; v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junijii 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopil beograjski ^asbenik Momčilo Bajagič- Bajaga s skupino Instruktori: 15.junija l985sovŠmartnemobP'akizaključili dela za obnovo doma kulture; 15. Junija 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega ^porino-rekreacijskega centra Jezero; rokomeiasice Velenja.so junija Leta 1982 brez p<"îra2a poslale prvakinje 2. jugt^lovanske rokometne liss; inse uvr.stiicv K B-ju-gcslovansko ligo; L6. junija 1998 so se uradno pričela pripravljalna dela za i/gradnjo razžvcplevalne naprave 5, bloka sianjske termoelektrarne. ■ Damijan Kijajić Nova priložnost za vamo naložbo KD MM, vzajemni sklad denarnega trga đSg^SMt^ Visoka likvidnost, kratkoročne | naložbe v izjemno zanesljive ^ finančne instrumente. Ihtvllt bMWSUfnifiMffrUficUá v<4nwMa WVHM KÛ MM, «uttmii MM «tntrrvQi ťQj, t «Win »'alij Sh (L9 e. C*)9«lu G*» SOd Uiibi^jr», H»tlMT»i|9rn«tM dtlMlum Caiotn »min. Spomin, ki nas navdaja z veseljem, da smo bili del tvojega prckralkcga življenja. řulili smo in še čutimo, da si nas inicl zek) rad. Hvala vsem, kiposlojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se ga spominjale. Kiavdtja, ítiga, Aljaž mešančka oddam. Telefon: 5885-152. PSIČKE, ši-cu. Stare 2 meseca, prodamo. Gsm: 040/220-822. SAVINJSKI želodec In star jedilni krompir prodam. Gsm: 041/216-481, JABOLČNIK In medeno, slivovo ter sadno žganje prodam. GSM: 041y344-883. MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA ISĆC 2 ZASTOPNIKA ZA PRODAJO KNJIG IN IGRAČ NA STOJNICI MK2 VIMTÊR-SPARU V VELENJU, LAHKO I^LAJŠI UPOKOJENCI, ŠTUDENTJE, KOMUNIKATIVNE IN POŠTFNFnSFRF/VPSF-LJEM DO TEGA DELA. Več In-forniacij: 041-767-757, MKZ d.d.d. Slovenska 29, Ljubljana Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovm zavarovanke, spošlo-vani zavarovanci, obveščamo vas. dajetel.: 112 nzervlrana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAI^O V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je poiretno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 3995-478, dežurno službo ps na 8995-445. ZoboxdrovniIds 11.in12.junija-Vesna Pupič-Gaberšek, dr. slom., v dežurni zobni ambulant, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje {od 8. do 12. ure). Ukama vVeknju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vettriiiarsko postojo Soštani; Od 10. do 12. junija-Tlbor Stu-par, dr vet. med., gsm; 031/671-203. Delia.do 16.junija-Simon Mikjavžin, dr. vel. med., gsm: 041/633-676. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali -ponedeljek, sreda in petek od 8, do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil m zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. In 10. uro ter med 13. m 14. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA NUMERO UNO trgovina 2 molornimi vozili Robert Kukovec s. p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avlomoblitki in gotovinski KREOm do 7 let, za vae zaposlene In upokojonoe tudi 09. do 50 % obremeníWo, star kredit nI ovirat Če nista kredttno sposobni nudimo kredtte na osnovi vaiega vozila, ter leasJnga za vozila stara do 10 let Pridefno ludl rie dom. Tél.: 02/ 252 48 26 041 750 560t 041 331 Ml Fax: 02/ 252 48 23 www«nuiii6rouno-sp.sl Upravna enoto Velenje Poroke Marjana Tamše, Završe ši. 71, SJoveni Gradec in Benjamin Oštir, Gonška cesta 40, Velenje; Urlka Srebotnik, Kajutiova cesta šl 8 in Male] Nastran, Ker^ikova cesta I, oba Velenje; Petra Praznik. Kajuhova ceâa 6 a. ^tani in Anton Stropnik. S komo pri Šoštanju št. 40; Zalika Tísnikar, Prešernova cesta 9/a in Zdenko l^ot, Konovska cests 42. oba Velenje. Smrti Danica Žagar, roi, 1925, Celje. Bezenškova 5; Vjekoslava Navodnik, roi. 1926, Gabei1(e54,Šostani; Pavlina Obelšar, roj. 1921. Kavče 20 Velenje: Ferdinand Kukovec, roi. 1935, Velenje, Toledová ulica 10; Jožefa Zd* votovšek, roj. 1915, Tlaka 28, Moziqe. cvetuCaihu ibis h poskbiu suřia nsha Tel.:03/8970002,GSM:041/682 369 - Brezplačna zasaditev grot»neQa mesta - Pd naročilu cvetja nad 25.m Siï - 5.000 Siï brezptoino - Cena pogmtmli storitev 5.000 Siï. Prevozi b tujine do 500 km-55.000 Siï 24 ur dnevno! AG^R/INr GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 6. -18. ure, sob od 8. -12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37131 E-mall: irTfo@Qarant.$i, spletna stran: www.gararttsi Kuhinje PAMELA, dnevne soba OLJKA In spalnic« KAJA i dostavo in montaio 15 % popust na kuhinjo PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO 90 % popust na spalnico SABINA oreh do / odprodajo salog NOVO - OTROiKI IN MLADINSKE SOBE ROSA —- KpK^tti^řmlM ■ gíl So dto-o©» a, TE V NAGRACrNEM ŽREBANJU!! POHiéTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ OOMI V SPOMIN Boleč je spomin na H. junij in na 7. julij 2f)04, ko sla nas iragiCno in nepričakovano /apusliia ciraçi bral in oče TOMAŽ in MARTIN VAUPOTIČ Bolečina se da skrili, tudi solze moč je zatajiti, le pimnine. ki ostaja, se ne da nadomestiti. Iskrena hvala v.scm, ki obiskujete njun prerani grob in prižigate sveče. vaju ain in bvaf Grega ter ostalo sorodstvo ZAHVALE KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. P&greC^no pokopallika dejavnost Koro$kd cesta 37 Velenje - P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA •UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 5041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Kje so tisti časi, ko srečni smo búi. ko tebe smo imeli, u xdiif te več off uikaáGV ni. Dfíhla in trjjala si za nas iîî '/.a vse Še enhut hvala lepa. draga mama ti. ZAHVALA Ob boleCi i/gubi dnigc mame, seslre in babice OLGE MIKLAVŽINA se Iskreno zahvaljujemo vsem «)roiJnikom, prijateljem, bivšim sodelavkam u. podjetja Era, d. d., znancem, sosedom in vsem, ki sle jo imeli radi Ln nam v Ic/.kih (renulkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje. I Ivala g. vScmclu in Pogrebni služIli Usar. Z žalostjo v srcu: sinova Aleš in Matjaž z drtižinama ter sesira Vera z dmisno ZAHVALA Ol> i/gubi moža in očeta JOŽETA KORENA iz Gaber k 13.10.1940-24,5.2005 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali In sluli ob strani. Hvala /a darovane sveče in cvetje ter gospodu duhovniku za opravljen obred. Žena i^vla in hčerka Jtdica z družino Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, hčere in sesire DRAGICE POLOVŠAK roj. Ridvralnik iz Skornega pri Šoštanju 10.4.1952-1.6.2005 se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pííspremili na njeni zadnji poli. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Pirtovsku, dr. med., patronaz.ni službi v Velenju in osebju Splošne bolnišnice Slovenj CJradcc. Hvala cerkvenim pevccm ^pnije Šoštanj, kaplanu Babiču. govorniku Filipu Vrabiču in Pogrebni slu/bi Us05, ob 20. uri s spominskim večerom v športni dvorani Šoštanj. NAMASrn MARKO I0>šarkarski kiuh fJekira Planinca, alpinisla, turnega smučarja in velikega ljubitelja narave MARKA LIHTENEKERJA ki je za vedno ostal na najvišjih gori sveta, selx)mo spomnili v petek, 10. junija 2005, ob 20. uri s s|ximinskim večerom v športni dv<')rani Šoštanj. NAMAS'ITZ MARKO Planiitsko društvo SoŠfattj Dobitnika priznanja Sp<'>rlne zveze Šoštanj in vsestranskega športnika MARKA LIHTENEKERJA ki jeza vedno cxstal na najvišjih gori sveta, se bomo spomnili v petek, 10. junija 2005, ob 20. uri s spominskim večerom v.športni dvorani Šo.štanj, NAMASTE MARKO Športna îyeia Šoštanj Tudi čez tisoč let /I/ txtm stal, sonco 1)0 moja sive, ona ad tisoč y.ve/A mi bo prav, nosil bom njeno imoí ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, tasta, dedka in pradedka IVANA BREZNIKA 17.12.1928 - 25.5. 2005 se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za iz.rečcna sožaija, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Policijski postaji Velenje ter ZSAM Velenje. Hvala tudi vsem sodelavcem žalujočih. Vedno nam boš ostal v lepem spominu. Radi le imamo. Vsi njegovi Spoštovani, vabimo Vas na otvoritev jutri, v petek, 10. junija ^ 17. uri v centru Velenja. Vljudno vabljeni! [ [ K p'» nier ňP^t I /r-; Milijon za novo otrošico igrišče V Šentilju so sreniL sjij so s lui n i an i Uh ni ni koiK (^rloni in prispe\ ki spoiizoilcv uspeli zi)i aLi milijon lolarjev za otroško \f>v\sce ol) \ rlru Soiirek - Koncert napolnil flvorano in naviJušii vse v iijei Števiino pubiiko Je pozdravit tucti predsednik KS Šentilj Drago Kotar, ob njem pa najbotj zasiužen za lioncert Marko Jevšnik, ki je prireditev povezoval skupaj z Ûiano Sobočan. Med nastopajočimi so biii tudi otroci iz šentiljskega vrtca Sonček. Pravi maii cukrčki, na ka- tere so bili starši v dvorani Še posede/ ponosni. Šentilj - Vinska (iora - Da humanitarnosi nc pozna meja in da soji naklonjeni ludi. anssimbel Spev. R(»l>erl Gidičniks {iríjpravili in pi'»o-dobili igriila na igrišču, verjetno pa bomo uspeli kupili še kakšno novo. Ce bo letošnje poletje vroče, bo našim otrokom na igrišču lepo, pa tudi senco bodo končno imeli, /aio hvala v.scm, ki ste nam pomagali!« Prejšnji /a pomoč v akciji seje odTvalo tudive-liko podjetij in zasebnikov, pa tudi MO Velenje. Pomagali so šc KS Šentilj, KS Vinska Gora. MT Center, d. o. o.. I JTZ Velenje, PUP, íalko design, TUŠ, Ve-plas, Vegrad, velenjski Socialni demokrati, Blues, d. o. o., Lekarna Velenje, Prevoz .lanez Podbomik, s. p., Avtobusni prevozi Roman, First rototchnika, Erico, Pia, d. 0. o., Zdrvasîvcni dom Velenje, Mlekarna, Mesarstvo Poz nič, Val-neiln Heindl in številni medijski sponzorji. Bojana Špegel