Postnima plačama v gotovini Št 10. Cena posamezne St. 1-50 Din V Ljubljani, dne 10. aprila 1928. x leto. NAS GLAS Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina...........................Din 40'— Polletna naročnina................................. 20'— Četrtletna naročnina..........................„ 10‘ — Za inozemstvo je dodati poštnino. ------ Oglasi po ceniku. ■- Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Fragor: Občinske davščine od najemnin In drž. nameščenci. Po členu 127 zalkona o uradnikih in ostalih državnih uisluižlbencih plaiöujöjo državni nameSčenci zgolj davek na plačo- in na pokojnino, oproščeni pa so plačevanja davkov na ostale prejemke kakor tudi plačevanja vseh državnih in samoupravnih doklad. Naša avtonomna mesta, delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani in velika župana Ijubljanške in mariborske oblasti tolmačijo to določilo uradniškega zakona tako, da pobiranje goistaščine in drugih občinskih davščin, ki se računajo od najemnine, ne nasprotuje dol'dčihi čl. 127, češ, zakon zabranjuje zgolj obremenitev službenih prejemkov, ne izključuje pa, da sc drugi viri obdavčujejo s samostatnimi komunalnimi davščinami; objekt slednjih niso službeni prejemki.državnega nameščenca, ampak njegova stanovanjska potrošnja. Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je ob več prilikah pokrenila to vprašanje, zastopajoč stališče, da so državni nameščenci po jasnem besedilu čl. 127 oproščeni vseh samoupravnih doklad, torej tudi občinskih najemninskih doklad, češ, tu gre za privilegij državnih nameščencev, ki ga je treba poudarjati zlasti v dobi, ko država sankcionira prostost najemnin, ne da bi bila stanarine svojih -nameščencev poprej prilagodila valoriziranim najemninam. Toda po-dvez-ti koraki radi 'talko zvanega pomanjkanja: aktivne legitimacije za pritožbo v konkretnem primeru niso imeli povoljnega uspeha. Da so državni nameščenci oproščeni le samoupravnih naklad na plače, ne pa tudi drugih samoupravnih doklad, tudi ne mestnih davščin od najemnine za stanovanje. to mnenje ni pravilno, niti ne pristoji komurkoli pravica, tolmačiti določila uradniškega zakona v kvar državnih nameščencev. Res je, da je Direkcija neposrednih poreza prvotno zastopala tako zvano fiskalno stališče, ki se krije z rečenim protiuradni-škim tolmačenjem. Toda ministrstvo pravde je s svojim pismom z dne 20. januarja 1926 broj 5921 miinMrstvu financ, generalni direkciji neposrednih poreza prijavlFo svoje avtoritativno tolmačenje, da so g-ostaščine in slične občinske davščine (največkrat »najemni -prirezi« nazvane) stvarno samoupravni prirezi, pa bodisi da so računjene od najemninskega davka, bodisi od brutonajenmi-ne. (V -pismu je izrečno naveden »najamni fi-l*r« v Hrvatski in Slavoniji, ki se docela krije z našo gostaščino). Toda državni nameščenci da so po čl. 127 uradniškega zakona oproščeni plačevanja VSEH državnih in samoupravnih prirezov. S plačevanjem teh Prirezov da se izigrava zakon na škodo državnih uslužbencev. Zato da je mini-stnstv-u Pravde čast zaprositi Direkcijo neposrednih Poreza, da Izvoli z razpisom izdati nalog pristojnim finanomm oblastvom, da takoj ustavijo plačevanje takih davščin, v kolikor generalna direkcija soglaša s tem mnenjem. Mihi-stnstvo pravde je tudi mnenja, da bi bilo ,reba pri tej priliki izdati izčinpna navodila 0 tcm. kaj je razumeti pod pojmom samoupravnih prirezov. -Plačevati da bi se smele samo take občinske davščine, ki predstavljajo takse za gotovo konkretno dejanje občinskih organov, kakor so n. pr. takse za dnevnica rje, stražairje itd. Toda že tako zvani gasilski prirez to ni, ker je namenjen vzdrževanju iz vestne občinske ali prostovoljne naprave ter se plačuje procentualno od najemnine brez ozira na to, ali se delo teh organov v konkretnem primeru vrši ali ne. Končino je ministrstvo pravde prosilo Direkcijo n-dposrednih poreza, naj ga nujno obvesti, kaj bo ukrenila, saj gre za stvar, pri kateri so državni nameščenci občutno tangirani, ker se toli ja-sino zakonsko določilo v njihovo škodo ne uporablja. Generalna direkcija neposrednih poreza si je to mnenje mbiistnstva pravde popolnoma usvojila ter ga je z odlokom z dne 16. marca 1926 broj 3163 doiposlalla delegaciji ministrstva financ v Zagrebu z dostavkom, da je ministrstvo pravde pristojno za tolmačenje določil zakona o uradnikih in ostaiili državnih nameščencih gradjanskega reda, in zato da rešenje priobčuje z nalogom, da je treba o njem obvestiti finančna, občinska in ostala samoupravna oblastva. Finančno ravnateljstvo v Zagrebu je z odlokom z dne 30. marca 1926 br. 9830/II-b. 0. 1926 dostavilo gornji nalog vsem podrejenim .odsekom in nameščencem, zlasti tudi vsem poreznim uradom im občimslkim poglavarstvom ter kratko dostavilo: »Na znanje in ravnanje s tem, da imajo mestni davčni uradi in občinska poglavarstva pobiranje samoupravnih prirezov z mesta ustaviti za državne uradnike in ostale državne nameščence gradjanskega reda.« Občinske doklade od najemnine plačujejo že dve leti samo še državni nameščenci v Sloveniji. V vsej ostali, državi je državnim nameščencem priznana svoboščina neplačevanja občinskih doklad od najemnin. V Ljubljani gre n. pr. za 8% goistaščine, 10% voda- 1. ne im 2% kana-l-slke prisboijbme, skupaj za 20% od najemnine, torej za zelo občuten davek. ki ga mestna občina pobira brez vsake pravice! Slično je tudi v drugih krajih. Naj ne pride nihče z zofizmom, da so te davščine naložene hišnim lastnikom im da. se odmerjajo od čistega najemninskega donoisa, pa da zategadelj niso tangirani interesi državnih nameščencev po čl. 127! Hišni laistni-'ki se smaitrajo le za inikaisamte te-h davščin ter jih nikoli ne trpijo sami. Prevale jih na najemnike in zahtevajo od njih, da jih v naprej plačujejo. So res tudi primeri, da kak hišni lastnik ex hoc titulo- od .najemnika zahteva več, nego je njemu predpisano. Take zlorabe sc dajo ka-ipada brzo urediti. Večina hišnih posestnikov je zadovoljna ter da na zahtevo svojemu najemniku, ki je dnžav-ni nameščenec, pristanek v pismeni obliki, da naj se brutomajemmima kar avtomatsko zniža za toliko, kolikor bi mestna občima pristala -na neplačevanje teh svojih davščin. Značilno za Slovence se nam zdi, da se m onaj o državni nameščenci, ti sužnji, povojne dbbe, tako puliti za tisto mrvo dobrote, ki jim >o njihov -zakoni nudi, dočim .niti 'v Srbiji niti na Hrvatskem občinskih davščin od najemnine že zdavnaj več ne prtijo na rame naj se poslužim izraza nemškega pesnika Lenama — svojih oslov iz kamena. Preprosta pot. Neki urad pri nas je iskal Janeza Žvirco. Izginil je kot kafra iz Spodnje vasi, in samo to se je izvedelo, da se je naselil nekje v Belem gradu. In gre pismo v Beograd, naj se »nemudno< spovofi njegovo bivališče, da se mu more dostaviti važen spis. Ali je šlo za bogato dediščino nli za opomin, ker nesiečni Janez ni plačal pasje marke — kdo ve? Na tretjo urgenco šele pride odgovor. Temeljit, izčrpen odgovor, ki mu ni treba komentarjev in daljnjih poizvedb. Jasno in točno. Samo, samo . . . Ste radovedni? Glasil se je tako-le: »Pozivno ... in topogledno ... in da tu-uradno ni znano bivališče predmetnega Janeza Žvirce. Pošljite sem njegov točni naslov (mestni kvart, ulico, kučebroj), pa takoj ugodimo tamuradni molbi ... Kaj pa hočete še več! N. erga. Socializacija. Ker po-jmUjcjo različni ljudje im različne organizirane družbe državo, njene naloge im . sredstva, katerih naj bi se posluževala, raz-iMčno, skušajo udejistvm državno, misel na različne im bistveno si nasprotujoče načitne. Da- je končni državni in zato tudi politični cilj blagostanje celega naroda, s tem so si več a-M manj vsi edihi. nasprotujejo si le v tem, kako se da ta cilj v vsakokratnib razmerah najlažje in najbolje doseči. Pravilna ureditev gospodans-kega žlvilije-nja je bistveno odvisna od razmer v dobro -urejeni in dobro upravljani državi. V taki državi mora biti zagotovlijcmo. vsakomur, kr se trudi in dela, da si zagotovi sebi in svoji družini, človeka vreden obstoj. -Alko najrazličnejše državne institucije ne vrše svoje naloge tako, kot br jo morale vršiti, je to morda znamenje ne-sposobmostr vodilnih oseb. še večkrat pa nedvomen dokaz Ibrezbrižnosti širših krogov, ki. sicer samo tarnajo in zabavljajo zoiper negospodarsko (poslovanje, nimajo pa zmožnosti, s katerimi ihr pripomo-ali k potrebni izpremembi gospodarskih razmer. !V zadnjih dnevih se je naše državno vodstvo postavilo' po- robu nad lastniki premogovnikov, očitajoč jim, da državo z visokimi cenami izmozgavajo. Radi odpovedi dobav je grozila velika1 premogovna kriza, za katero hi skoro gotovo doprrnašali največje žrtve ravno detavci. Različni faktorji so šli na častno delo. preprečiti iz tega razvijajočega se spora z državo, pogin in brezposelnost, delavstva. Dudi v tem vprašam-ju si niso bile vse organizirane skupine na jasnem, kako pot im kaka sredstva je upotrebiti, da se doseže končen uspeh za koristi delavcev. Vse skupine so imele gotovo edini cilj pred očrni, rešili nesreče delavstva. Med najoriginalnejšimi predlogi, ki smo jih čitali v tem oziru, je bil brez dvoma oni, ki je zahteval socializacijo rudnikov. Ali je bilo to resno ali demagogično mišljeno, ni stvar, da bi danes tukaj raziskovali. Vsekakor je b?! pa ta predlog jako smel. Ponesrečeni preizkusi s socializacijo, ki jih opažamo Ipo celem svetu v vseh državah, dokazujejo dovolj jasno, da je temu edina krivda brezbrižnost, nezrelost in nesposob- n ost ljudi, ki so prišli s socializacijo v neposreden stik. Vise zaibteva od človeške družbe, da bi pravično uredila socialne in gospodarske razmere med ljudmi, pa le malo je onih, ki bi bili voljni resno in požrtvovalno sodelovati pri tem, kar naj bi imdla izvršiti cela družba, ki obstoji iz posameznikov, kakor-šen je vsakdo sam. iSocializacija ali p odru žabljem j e bo mogoče šele tedaj, ko se bo vsakdo ali vsaj oigromna večina viseli članov človeške družbe dobro zavedala svojega članstva, in ne samo iiz njega izvirajočih pravic, marveč tudi dolžnosti. To pa se priučijo samo v zadružni šoli. Zadružništvo je organizacija, ki je za gospodarstvo celokupnosti, kakor tudi za po-edinca velikega in odločujočega pomena. Uplivi zadružništva se kažejo tudi v kulturnem življenju. Zadružništvo ne obvladuje samo gospodarskega življenja, marveč posega s svojim uplivom globlje, kjer ne gre več samo za gmotno korist im škodo, marveč za etične vrednote, ki so človeškemu srcu še dražje, kot tvarne dobrine. Zadružna brezbrižnost mora imeti svoje meje, katere ni prekoračiti. Vsakomur je damo na prosto, da vstopi v zadružni ali sovražni tabor. Vmesne poti ni! V tem se vidi nesmisel, kako bedasto je danes govoriti o socializaciji, bodisi kateregakoli večjega podjetja, ker istočasno vidimo, da stoji velika večina prebivalstva z delavstvom vred nehote im le radi nerazumevanja v sovražnem taboru, proti zadružništvu. Dobro in dosledno negovano zadružništvo tvori jedro bodoče socializacije, ki se bo izvršilo brez vsakih prekueij le potom vztrajne zadružne vzgoje. Brez vzgoje je pa soc i »fizaCij a ne mogoč a. Zadružništvo ni zlo, katerega se je treba ogibati, marveč je pozitivna državljanska dolžnost. Zadružno brezbrižen človek oškoduje sebe in druge gospodarsko in moralično. Toliko čaisa pa, dokler bomo lahko pisali o zadružni brezbrižnosti človeka poedmea im družb, toliko časa se vremena ročnega im duševnega delavca ne bodo zjasnila. Zato je dolžnost nas vseh, da korakamo in povedemo s seboj še druge v dan, da nas ne prehiti noč. ‘ »Zadrugar«. Poročilo o občnem zboru „Dobrote“. obsmrtnega podpornega društvu poštnih nameščencev v Ljubljani, ki se je vršil dne 4. marca 1928. »Dobrota« je imela konec preteklega leta ‘2422 članov. Med letom jih je pristopilo 380, izstopilo 13, umrlo pa Is. Dohodkov je imela »Dobrota* v preteklem tein na pristopnina 20.360 Din, na mesečnih prispevkih 105.234.5i) Din, na obrestih in razih dohodkih 10.529.30 Din, skupa; 145.123.80 Din, izdatkov pa za podpore 52.000 Din, za upravne stroške 8.763.03 Din. Prebitek znaša 84.360.77 Din, imetje pa 206 tisoč 827 Din 43 p Občni zb )i je sklenil to-le: 1. Starostna meja. V »Dobroto se sprejemajo praviloma samo ne mul 45 let stare osebe. Starejše — nikakor pa ne nad 55 let stare — osebe se sprejemajo samo izjemoma, in sicer samo takrat. Če jim do zdaj iz kakih posebnih vzrokov rrkakor ni biio mogoče pristopili. To velja n pr /.a javne uslužbence, ki se od drugod premesto v Slovenijo, za več kot 45 let stare nnvoporočene žene, za starše ali svojce, za katere je kak član »Dobrote« šele zdaj postal dolžan skrbti ali z njimi stopiti v skupno gospodinjstvo in podobno Ne šv 7 let stari otroci se morejo prijaviti samo lo t izrfvim člani, po 7. letu pa se lahko prijavijo kot izredni ali ko rodni člani. 2. Hodni mesečni prispevki. Reim mesečni prispevek se zviša od 1. aprila !92S dalje o,: 4 Din na 5 Din. zn otroke pa ostane sedanji prispevek 2 Din na mesec. 3. Pristopnine. Pristopnine se dr ločijo tako-Ie; za otroke od 2 do 7 let . . . . 10 Din za otroke od 7 do 21 let . . . . 20 > za odrasle do 30 let 30 > za odrasle od 30 do 35 let . . . 50 » za odrasle od 35 do 40 let . . . mo > za odrasle od 40 do 45 let . . . 200 > Pomladni plašči In obleke očarajo s svojo izredno lepoto vsako damo in pri tem je cena tako nizka, da je ne more doseči noben domač atelje. Vabimo FRAN LUKIČ, Ljubljana Stritarjeva ulica. Za izjemni sprejem nad 45, a največ 55 let starih članov znaša pristopnina: od 45 do 46 let 300 Din, potem p« za vsako nadaljnji- leto starosti po 20 Din, a od 51 leta (od 400 Din) dalje po 25 Din več, tako da znaša pristopnina pri starosti od 54 do 55 let 500 Din. 4. Podpore. A) Za tiste osebe, ki so bile še pred 1. julijem 1927 člani »Dobrote*, znaša podpora 5000 Din (namesto dosedanjih 3000 Din), a za otroke 2000 Din (namesto 1500 Din), za tiste pa, ki niso še eno leto v društvu, 1500 Din, za otroke 750 Din. B) Za tiste osebe, ki so pristopile k »Dobroti šele od 1. julija 1927 dalje, pa se je določila podpora tako-Ie: a) prvega pol leta se ne plača nobena podpora, vrnejo pa se vplačane pristojbine; b) po preteku pol leta znaša podpora 1500 Din, za otroke 750 Din; c) po preteku enega leta 2000 Din, za otroke 1000 Din; č) po preteku dveh let 2500 Din, za otroke 1250 Din; d) po preteku treh let 3000 D in, za otroke 1500 Din; e) po preteku štirih let 5000 Din, za otroke 2000 Din. t) po preteku petih let 5000 Din, za otroke 2000 Din. Če kak član, ki nima pravice do polne |kx1-pore, umre nenadno: za kapjo, zaradi kake nezgode ali podobno, lahko odbor njegovim preostalim dovoli za eno stopinjo višjo podporo, kakor bi sicer šla. 5. Izredne podpore. Vsi redni, ne nad 45 let stari člani »Dobrote pa tudi vsi sedanji redni člani »Dobrote«, ne glede na starost, lahko pridobe pravico, da še po njih smrti izplača njih svojcem poleg redne še izredna podpora. Tisti člani, ki se za to prijavijo, bodo tvorili skupino B članov »Dobrote«, med tem ko vsi drugi člani pripadajo skupini A). Člani skupine B) se morajo obvezati, da bodo poleg plačevanja svojih rednih mesečnih prispevkov vsakokrat, kadar umre kak član te skupine, plačali še po 5 Din. Izredna podpora pa znaša tolikokrat po 5 Din, kolikor bo prijavljeno članov v skupino B). (Če se bo prijavilo v to skupino vsaj 1006 elanov, bo tako znašala izredna podpora z redno podporo vred 10 tisoč Din.) Sedanji člani »Dobrote se morajo prijaviti v skupino B) najkasneje do 1. julija 1928. Po tem dnevu se niti sedanji niti novi člani, ki so starejši kot 45 let, pod nobenim pogojeni ne bodo sprejemali v skupino B. Tudi bodo vsi tako stari kot novi člani, ki se prijavijo šele po 30. juniju 1928 v skupino B, pridobili pravico do izredne podpore šele pol leta po prijavi. . Ameriški milijonarji. (Nadaljevanje). Še nekaj o nekom rmiltimilijonarjii. čeprav r.i a m eri ka n ec. 'Priblžino pred enim leitom si ie eden iz angleške rodbine •Rotschildiov sam končal življenje. Našli so ga zabodenega v kopalni kadi. Vzrok samomora je ostal nepojasnjen. Družinskih sporov ali denarnih zadreg ni Mo. Vso svoje življenje se je ukvarjal z zbiranjem — bolh. Nad 3000 vrst bolh poznamo. Na vsaki živali žive posebne bolhe. Rotschild ju pošiljaj posebne ekspedicije v tropske dežele, na lov na divje in redke živali. Ne zavoljo teh živali samih, temveč zaradi bolh, ki žive v njihovih kožuhih. To je bila težavna naloga. Cim žival pogine, bolhe zapuste mrtvo truplo. Zato so morali mrhovinio vtaknili nemudoma, čim so žival pobili, v gumijevo1 vrečo in nato poloviti na poseben način vse bolhe ... Rotschild je zapustil najobsežnejšo zbirko bolh na vsem svetu. John Rockefeller ml., ki je v letu 1924 plačal 7,435.169 dolarjev dohodninskega davka, se zabava s tem. da v baptistov-ski cerkvi, iki jo je na 64. cesti sam zgradil, bere sveto pismo in propoveduje poslušalcem. Vedno se zbira mnogo občinstva, ne zaradi njegovih pridig, temveč ker bi vsakdo rad videl moža, kv plačuje nad sedem milijonov dolarjev dohodnine. Vsekako je cerkev vedno prenapoiniena iu^ohn Rockefeller morda misli, d'a si s tem delovanjem za dušni blagor soljudi zaslužuje nesmrtnost. Toda nesmrtnosti si ni moč kupiti ne z -milijardami, uiti s pridigami. Celo v sedanjem kapitalističnem veku, ko se na tibemi klanjajo’ pred milijardami in jim služimo, je vsakogar sram o čem takem na glas govoriti. 'Dolgovezne osmrtnice pišejo o cesarjih, učenjakih in umetnikih, toda pisati o milijonarjih samo zato. kur so milijoniairji, tega se vsakdo sramuje. Zbirka bolh ie za človeški napredek več vredna nego vse pridobljene miKjarde. Mul ti milijonarji niso junaki človeštva, čeprav drže v svojih rolkah orjaške sile. Saj so eek> v vsej »'Britanski Enciklopediji« omenjena le •tri imena milijonarjev, a poleg njih cele dolge strani, ki so posvečene stotinam pisateljev, umetnikov, igralcev im učenjakov. Čudno je, da je v deželi dolarskega malika dejal filozof Emerson: »Edino, kar je vredno, da sc ustvarja, so ideje.« Ena sama majhna ideja, ki je bila v teku celega življenja porojena in ki je koristna Človeštvu, je več vredna nego vsi zakladi milijarderja. Pred par leti so priredili v New-Yovku slavnosten sprejem ruski veliki kneginji Viktoriji. Viktorija, žena bivšega ruskega velikega- kneza Kirila Vladimaroviča, ki se je nedavno prej sam oklical za carja vseh Rusov, je bila povabljena v Ameriko od neke Miss Loomis, prednice ženskega kolonijalnega društva. Kirilovi privrženci so boleli to potovanje izrabiti za monarhistično demonstracijo. Mrs. Loomisova je pa imela čisto druge namene: ta sprejem naj bi služil v lo, da bi v življenju »400« nastala nova doba . . . Zdaj jih namreč ni več samo 400. temveč 500. Sprejem velike kneginje Viktorije so izrabili za preosnovanje newyorškc »odlične družbe« (higblife). Sestavili so odbor treh dam z Mrs. Loo-misovo na čelu, ki so pregledale seznam vseh tistih, ki so hoteli prisostvovati sprejemu. Vsi so hoteli biti navzoči, saj je bila lo neke vrste parada. V New-Yorku od takrat delti odlične dame v dve skupini: v tiste, ki so pri tem slovesnem sprejemu bilo navzoče, in v liste, ki niso bile navzoče .. . V novem svetu rastejo milijonarji kakor gobe in vsi so želeli, da jih prištejejo k »400«.Med vojno je nastalo še prav posebej mnogo vojnih dobičkarjev. Mrs. Loomisova je mnenja, da ima zdaj, M v Evropi vlada zmešnjava, ko so resnični» vrednote brez vrednosti, ko kneginje služijo kot kuharice in veliki knezi odpirajo igralniške beznice, Amerika nalogo, da pospešuje gojitev »modre« krvi: zato je sklenila, da resnične vrednote loči od nepristnih ... Po nadvse natančni izberi so pripustil' petsto dam k sprejemu. Odslej v Ameriki ni vel' samo »400<, temveč že »500« izbrancev. iKdcr hoče videti teh »500« vse naenkrat v vsem njihovem blesku in veličanstvu, naj gre k premijeri nowyorSke Metropolitan-opere, najbolje, kadm poje Šaljapin kol-gost. Treba je, da človek vidi »briljantno podkev«. Tako namreč imenujejo vrste lož v Metrppolitan-operi ob premijerah. Ogromni podkev iz samih briljantov in biserov. Navzoči so namreč lastniki polovice vseh briljantov in bise rov, kar jih je na vsem svetu ... Za Šaljapinovo gostovanje stane loža tisoč I dolarjev (približno 50.000 dinarjev). Sedežev z.i Za prijavo v skupino B) zadošča, če se z dopisnico sporoči odboru »Dobrote : Podpisani prijavljam v skupino B) »Dobrote« te-le osebe, ki so že redni člani »Dobrote«: (priimek, ime in, če mogoče, člansko in rodbinsko številko). Prispevki za skupino B) se bodo za začetek plačevali vnaprej, in sicer hkrati z rednimi mesečnimi prispevki. Za sedaj se bodo članom, ki se jim prispevki odtegujejo od osebnih prejemkov, od t. julija pa do St. decembra 1928 tudi prispevki za skupino B) v višini 5 Din vsak mesec odtegnili od osebnih prejemkov. Tisti člani, ki plačuje^) prispevke po položnicah, pa naj v času od 1. julija do Sl. decembra 1928 vplačajo 6 prispevkov po 5 Din za vsakega v skupino B) prijavljenega člana. Po preteku poslovnega leta se bodo vplačani prispevki obračunali z eventuelnimi izplačili za izredne podpore. Primanjkljaji se bodo naknadno izterjali, prebitki pa se bodo vpisali v dobro. Od izrednih podpor bo odbor odtegnil za stroške uprave majhen znesek, ki ne sme presegati 5 odstotkov. Vabilo Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. j. v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil v sredo, 25. aprila 1928 ob 7. uri zvečer v restavraciji »Ljubljanskega dvora«, soba št. 4 in 5 v pritličju, vhod Pražakova ulica v Ljubljani 53. REDNI OBČNI ZBOR z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju in računskem sklepu za upravno leto 1927. 2. Poročilo nadzorovalnega sveta. 3. Predlog proračuna. 4. Določitve, odobrenja in sklepanja v smislu ločk 4., 5„ 7. in 8. člena V-31 zadr. pravil. 5. Dopolnilne volitve. 6. Slučajni predlogi zadružnikov. Pripomba. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. — Letni račun leži v konsorcialni pisarni, Gregorčičeva ulica 7. pritličje, na vpogled ob torkih in petkih od 4. do 5. popoldne. Z upravni odbor: Ivan Rostan s. r. Ivan Podgornik s r. Našim rodbinam priporočamo ^Kolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi ,,Narodno djelo“ vprašuje: Kaj je boljše, ali da ima državni nameščenec dobro plačo, ali da kot finančni uradnik vzame 10.000 Din podmite in je potem državna blagajna prikrajšana za 1,000.000 Din?! Tolmačenje uradniškega zakona. Rešitve in pojasnila. Zanimanje braniteljstva u kaznenim stvarima smatra se slobodnom profesijom i isključuje penzionera na dodatke na skupoće u smislu čl. 16. stav drugi, odluke ministarskog savjeta D. R. Br. 107.201.: 1924. Povodom molbe jednoga penzionera, koji se bavi braniteljstvom u kaznenim stvarima za isplatu pripadajućih mu ličnih i porodičnih dodataka na skupoću, izvijestilo je ministarstvo financija generalna direkcija državnog računovodstva aktom od 8. XI. 1927. D. R. br. 106.163, da se zanimanje braniteljstva u kaznenim stvarima ima smatrati slobodnom profesijom, i da se na penzionere, koji se bave ovom profesijom, ima primijeniti propis čl. 16. drugi stav, odluke ministarskog savjeta D. R. Br. 107.291. : 1924., o čemu se naslov znanja i ravnanja radi obavještava. Način postavke i prava kontraktiialnih državnih službenika po čl. 130. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradj.mskog reda. U pogledu postavljanja kontraktualnih službenika u državnu službu po čl. 130. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjan-skog reda od 31. jula 1923. g„ saopćio je g. ministar prosvjete pod P. br. 2437 od 7. marta 1927. g., rektoratu univereziteta, u Zagrebu, slijedeće: Kontraktualni službenici u užem smislu, koji su primljeni u državnu službu, na osnovu alineje 3, člana 130. zakona o činovnicima, razlikuju se od ostalih kontraktualnih službenika - dnevničara u tome, što im se po odobrenju min. savjeta, s obzirom na njihovu naročitu spremu i rad daje mogućnost, da ugovorom koji u ustalom ne može biti duži od 3 godine, obezbijede svoja mjesta i isplatu predvidjenih prinadležnosti pod uslovom da ispunjavaju sve odredbe ugovora, dok se sa ostalim kontraktualnim službenicima - dnevničarima ne zaključuje nikakav ugovor niti im se zajamčava služba, a prema tome i pravo na prinadležnosti za duže vrijeme od mjesec dana, kakav je uzus u svima ministarstvima, pošto se oni u smislu alineje druge vrijeme svoga penzioniran ja primali, to je napred čl. 130. zakona o činovnicima postavljaju odlukom bez odobrenja i pošto im se samim postavljanjem odredjuje nagrada. Ali ovo preimućstvo, koje imaju ovi kontraktualni činovnici u ožem smislu (t. j. oni, koji imaju sklopljeni ugovor nikako im ne daje druga prava ostalih stalnih državnih službenika, osim prava predvidjenih samim ugovorom, koji mora biti u skladu sa članom 130. zakona o činovnicima. — Za kontraktualne službenike - dnev-ničare alinea druga, člana 130 zakona izrično kaže: Da ovakvi službenici nemaju prava, koja imaju ostali državni službenici.« Vojna služba djaka, ako su u drž. službi. Onim apsolviranim djacima in studentima, koji su protivno zakonu prije odsluženja roka primljeni u državnu službu prestalo je pravo na odlaganje roka samim faktom, da su primljeni u državnu službu, jer su na taj način jasno pokazali, primajući se državne službe, svoju namjeni, da napuštaju školovanje. Državna služba isključuje svaku drugu službu i rad (čl. 94., 101. i 103. zakona o činovnicima), pa ne dopušta da državni službenik može jednovcemeno biti i djak i državni službenik. Iz ovih ustavnih i zakonskih odredaba jasno izlazi, da se ne može primiti u državnu službu lice sa odloženim vojnim rokom, već samo ono koje je vojsku odslužilo ili od iste po zakonu o ustrojstvu vojske i mornarice oslobodjeno (čl. 4. toč. 5. zakona o činovnicima). Tako izrično naredjuje čl. 47., II. stav zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Tko je odslužio rok, kazuje čl. 42. i 49. zakona o ustrojstvu vojske i mornarice, tko je oslobodjen, čl. 50. zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. 2. Po ovakvim tužbama, na ovaj način obrazloženim, državni savjet je u svome I. in II. odjelenju donosio presude i saglašavao se sa tužbama glavne kontrole, poništavao riješenja o ovim postavljanjima. U večini slučajeva VI. odjeljenje državnog savjeta, svojim presudama, odbacivalo sve tužbe glavne kontrole s razloga, da tužba glavne kontrole nije osnovana, »jer prvi stav toč. 5., čl. 4 u vezi druge rečenice čl. 22. zakona o činovnicima ne isključuje postavljenje lica kojemu je odložena služba u kadru«, a za apsolvirane studente, primljene u državnu službu, sam naziv apsolvirani student dovoljen je, da objasni da stupanjem u službu nije napustio školovanje«. Na penzionisane zvaničnike i sluiitele. u koliko su oni bili ponzionisani prije stupanja na snagu rješenja DRBr. 99.000:1926. ne mogu se primjeniti propisi istog rješenja za smatranje ličnog dodatka. Rješenjem ministarskog savjeta DR. broj 99.000 od 23. jiilia 1926., novo je regulirana visina ličnih dodataka na skupoću drž. službenika i penzionera. Prema tome ima se za sve one službenike, na koje * se ovo rješenje odnosi, kod od mjeri van ja ličnog dodatka na skupoću prigodom njihovog penzioniran ja, kao osnov uzeti onaj lični dodatak, koji su oni u vrijeme svoga penzioniranja primali, to je napred navednim rješenjem smanjeni dodatak. premijere sploh ni mogoče kupiti: borzni princi so jih za pet let vnaprej že pokupili. Delnice resničnih princev po rojstvu padajo, delnice borznih princev neprestano rastejo . . . Metropolitan-opero od pro v novembru. Otvoritev opere znači otvoritev velike družabne sezone. Obleke za prvo predstavo so pol leta vnaprej naročene. Plašči iz clunchitte (neka vrsta južnoameriške kožuhovine) in iz sobolje kožuhovine, ki veljajo stotisoč dolarjev (pet milijonov dinarjev), niso redki, take, ki veljajo manj kot deset tisoč dolarjev, pa nosijo kvečjemu »reveži«. Toalete nabavljajo iz Pariza, ki je modno središče vsega sveta. Vsako obleko dobite naravnost od pariških tvrdk. Pa cena? Za uvoz luksuznih predmetov je plačati OOodstotno carino. Nič ne de! Člani te bratovščine »400« ne vidijo prav radi, če se kdo loti, da bi preiskal, odkod izvira njihovo pokolenje. Med najbližjimi predniki jih je mnogo, ki bi portretni zbirki dedov ne delali baš časti. Nekateri so pobegnili iz kaznilnic starega sveta ne zaradi političnih zločinov, drugi so si pridobili svoja bogastva s trgovino z zamorskimi sužnji, tretji so bili običajni pustolovci, ki se jim je v novi domovini sreča nasmehnila. Ni res. da so baš vsi predniki ameriških multimilijonarjev prodajali vžigalice po ulicalt in pričeli kot pocestni snažilci čevljev. Že od davnaj skušajo ameriški milijonarji, da bi poplemenitili svoje pokolenje z evropskimi naslovi. Ta težnju je še prav posebno začela naraščati od devetdesetih let dalje, ko je ena Gouldo-vih hčerk vzela nekega markiza Roni de Castellano 'n sc jo Vanderbiltova hči poročila z vojvodo Mar-boroughtom. Od tega časa so poroke med ameriškimi milijoni in evropskimi naslovi vsakdanji pojavi. Dočim se nekateri trudijo, da bi poplemenitili rod »400:., ga drugi na bedast način kvarijo. Na primer Gould. Gouldi so sploh pravi nepridipravi ameriškega odličnega sveta. Vsi ameriški multimi-lijonarji se vozijo v Pariz in na francosko Riviero, da tam razsipajo svoj denar. Njihove žene se same vozijo tjakaj in »hodijo tam po glavi«. Ne hodijo samo v Palais de Glace, ne ponočujejo samo v lokalih, kakršni so L’Ablaye, Ramor, v apaških beznicah, kjer kade debele smotke — počenjajo še mnogo hujše stvari . . . Ko se pa povrnejo domov, v Ameriko, je vse pozabljen in nobenih sledov ni več. Frank Gould je zagrešil mnogo več. L. 1911 se je odpeljal v Pariz, obiskal tam opereto »Havan na«, ki je bila takrat posebno priljubljena, videl tam pevko Editho Kelly in se poročil z njo. Njegove sorodnike je ta ženitev silno ogorčila. Pričeli so boj zoper njega, ki se je razširil celo na borzo. Delnice raznih podjetij. Pii katerih je bil Gould udeležen, so isidle, in ljudje, ki niso |>oznali ne Gouldovih, ne gospodične Kellyjeve, so izgubili svoj denar. Frank Gould je bil primoran, preseliti se v Evropo . . . Zadnje dejanje te tragi-komedije se je odigralo šele pred kratkim. Pred nekim pariškim sodiščem se je razpravljalo o ločitvi Franka Goulda. Njegova Žena je zahtevala od njega več milijonov dolarjev odškodnine, ker jej ni dajal potrebnih sredstev za življenje. Gouldov odvetnik je doka- zal, da je Mrs. Gouldova v teku enega meseca kupila 96 klobukov, od katerih so mnogi veljali nad tisoč frankov, da je mož poravnal vse te račune, da pa je hotela kupiti še več klobukov! Med vojno bi bil moral eden Gouldove rodbine k vojakom. Skušal se je rešili vojaške službe pod pretvezo, da »njegova žena brez njegove podpore ne more živeti«. Ta razlog v Ameriki zadostuje, da človeka oproste vojaškega službovanja. Časopisi so bili ogorčeni in dokazali so, da je Gouldova žena večkratna milijonarka. Nato je ona sama izjavila časopisnim poročevalcem, da res lahko živi brez može podpore in da misli, da se mož ne bo branil vojaške suknje . . . Od dveh velikih železnic, ki vodijo preko Združenih držav, od zapada do vzhoda, je eno progo nadziral eden obeh bratov Gouldov, drugo —- drugi. Da bi privabila čim več tovorov, sta oba brata začela zniževati prevozne cene. Najprej za 30 odstotkov, potem za polovico, potem sta znižala prevoznino za 70% m obe železnici sta že delali z velikimi izgubami. Glavni boj se j e bil za prevoznino živine; ta je namreč poglavitni prevozni predmet od zapada na vzhod. Ko je prevoznina padla že na smešno nizko stopnjo, kjer je železnica imela očitno škodo, je eden obeh Gouldov nenadp-ma zvišal svoje tarife in prepustil bratu ves prevoz živine. Ta je nato mislil, da je zmagal. Ko so pa onega vprašali, zakaj je popustil, je mirno odvrnil: »Zdaj kupujem jaz na zapadu živino in jo prevažam po bratovi železnici . . . To mi nosi dosti več dobička. Pri vsakem volu. ki ga spravim v New-York, zgubi moj bratec dvajset dolarjev!- (Konec). Kako se ali rješenje DR. broj 99,000 prema odredbi taške 4. rješenja generalne direkcije državnog računovodstva DR. broj 101.644 od 29. jula 1915. ne odnosi na penzionirane zvaničnike i slu-žitelje, to svi ^vi, u koliko su oni bili penzionirani prije stupanja na snagu rješenja DR. broj 99.000: 1926.. imaju i nadalje da primaju nesmanjen lični dodatak na skupoću prema propisima odluke ministarskog savjeta DR. br, 107.201 g. 1924. (DRBr. 165.01.4:1927.) Udovi državnog službenika, kojoj jc regulirana penzija propisima novog čin. zakona pripada za djecu dodalak po cl. 143. i 149. zakona o činovnicima bez obzira na to, da je za penzijski osnov uzeta penzija njenog muža regulirana po ranijim propisima. U jednom konkretnom slučaju traži udova državnog penzionera penzioniranog po starim propisima za svoju kćerku, koja je navršila 16. godinu Života porodični dodatak na skupoću pb Čl. 41. i 42. Činovničkog zakona. Kako je ali loj udovi odmjerena porodična penzija od lične penzije suprugove, koju je isti uživao po starim propisima, ali po procentu novog činovničkog zakona, jer je suprug udove umro nakon stupanja na snago novog činovničkog zakona, to je od generalne direkcije državnog računovodstva zatražena uputa, da li u tom slučaju pripada udovi dodatk za dijete predvidjen čl. 41. i 12. činovničkog zakona. Na taj upit donijela je generalna direkcija državnog računovodstva slijedeće rješenje od1 7. novembra 1927. DR br. 139.939: Udovi pripada dodatak na dijete po čl. 143. i 149. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda, jer je udovi regulirana penzija po propisima novog zakona bez obzira na to, da je z-i penzijski osnov uzeta penzija njenog muža, koja ie bila regulirana po propisima ranijeg zakona. Objašnjenje čl. 79 linanc. zakona za 1927,—1923 n predmetu oporezivanja honorara i nagrada državnih službenika. Pošto se je direkcija uvjerila, da financijske vlasti nejevuiako pa često nepravilno tumače i primjenjuju čl. 79. financijskog zakona za 1927.— 1928. god. odjeljak V. koji se odnosi na oporezivanje honorara i nagrada državjh službenika, to u interesu pravilne i jednoobrazne primjene ove zakonske odredbe i otklanjaju izlišne administracije daje slijedeć objašnjenje: Po članu 79. odjeljak V. finansijskog zakona za 1927.-28. godinu imaju se povezivati sva primanja državnih službenika, koja imaju karakter bonoriira ili nagrade, izuzev nagrad i honorara oneroznog karaktera, kau što su nagrade za službena putovanja, selidbe, kao i sve- duge nagrade koje se daju kao naknada za već učinjene izdatke državnih službenika pri obavljanju kakvog zvaničnog posla. Prema lome ne podleže povezivanju ni svi oni stalni dodatci sa unapred utvrdjenim sumama koje izvjesni državni službenici imajo kao dopunu redovnih pvinadleZnosti, a odredjeni su specijalnim zakonima- i vezani su za položaj i vršenje redovne nužnosti službenika kao što su: sudski dodatci, dodatci načelnika, epidemičkih Ijekara, činovnika Hipotekarne banke i drugi. Vestnik. Redni občni zbor društva koiiccptuih uradnikov politične uprave iz Slovenije se bo vršil dne 15. aprila t. 1. ob 10, dopoldne v Ljubljani v gostilni pri Mraku ua Rimski vesli (Prešernova soba). Anton Mencinger 1. i., tč. predsednik. Narte Velikonja 1. r., tč. tajnik. Opozarjamo, da ima Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 15. t. m. ob '9. uri dopoldne v salonu restvracije pri »Mraku« na Rimski cesti. Na zborovanje imajo pristop tudi državni upokojenci in upokojenke, ki niso člani tega društva. Ker so važna poročila na dnevnem redu, vabi k obilni udeležbi Društveni odbor. Ljubljana, dne 8 aprila 1928. Anton Svetek, tč. predsednik. Karol Šinkovec, tč. tajnik. Zdravniška in zobotchniška dela izvršujeta po izredno znižanih cenah in proti plačilu im obroke vsem organiziranim državnim nameščencem in njihovim rodbinskim članom gosp, dr Milan Perko, zdravnik in zobozdravnik v Novem Vodmatu (Vbdmatska ulica 3), in gosp. Henrik Franken, konces. zobotehnik v Vodmatu (Mostah). Podrobna pojasnila (prospekti itd.) so na razpolago pri Zvezinem tajništvu. Primera. Nedavno (»Jutro« 30. [. 1927)) smo čitali, da sprejme ministrstvo vojske in mornarice' pet kandidatov za administrativne podporočnike sodne stroke. Kandidati so morali dovršiti najmanj nižjo- gimnazijo ter morajo imeti enoletno prakso j v sodni ali politični službi, ali pa morajo biti ab-sojvivani pravniki. V civilni državni službi se silno strogo gleda i na šolsko kvalifikacijo pri razvrstitvi na katego-I rije, v tem razpisu pa je absolviran pravnik (brez j izpitov) izenačen z absolventom nižje gimnazije, 1 ki ima eno leto sodne ali politične služim. Eden j kakor drugi pa postane podporočnik in dobi me-• sečno okroglo 1