AKTUALNO VPRAŠANJE
Poleti letos je Glavni odbor Socialistične zveze Slovenije sklenil, naj se izvede v vseh osnovnih, občinskih in okrajnih organizacijah SZDL anketa o političnem stanju v teh organizacijah, o metodah njihovega dela, kadrovskih problemih itd. V kranjskem okraju so občinski odbori pravkar zaključili s to precej obširno anketo. Na tej osnovi je Okrajni odbor SZDL napravil skupno poročilo.
Čeprav so bile osnovne organizacije pri odgovarjanju na anketo prepuščene same
sebi, so skoraj vse odgovorile na anketo. Ponekod sicer nekoliko slabše, a v večini dobro. Najmanj točni podatki so prišli iz osnovnih organizacij v gorenjevaški občini in od občinskega odbora v Tržiču.
ANKETA
V anketi je precej dragocenih podatkov, ki bi občinskim odborom SZDL lahko pokazali, kje je njihovo delovno področje in kaj morajo ukreniti. Zal pa občinski odbori Socialistične zveze odgovorov na anketo, ki so jih dobili od osnovnih orga-
nizacij, niso proučili, marveč so jih z zelo pičlim spremnim komentarjem, ali pa celo brez njega, poslali Okrajnemu odboru SZDL.
Ne bi bilo napačno, če bi občinski odbori SZDL nekoliko bolj natančno pogledali anketo, o zaključkih pa seznanili vse člane SZDL na svojem območju. Tako bi anketa ne ostala samo kopica papirja, marveč bi lahko služila za nadaljnjo politično aktivizacijo osnovnih in občinskih organizacij SZDL. -ik
AKTUALNO VPRAŠANJE
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
lETO XI., ST. 95 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 12. DECEMBRA 1958
Mraz že nekaj dni hudo preti, toda račkam ne more do živega, četudi voda že zmrzuje
IZ RAZPRAV
NA OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC
Čez nekaj dni bodo zaključeni letni občni zbori sindikalnih podružnic v podjetjih. Predvidoma bodo zadnji občni zbori v četrtek, 18. decembra.
Za občne zbore, ki so že za nami, lahko rečemo, da so bolje uspeli kot lanski. Vsebinsko so bili bolje pri pravljeni in tudi tehnična izvedba je bila dobra. Na občnih zborih so delavci razpravljali predvsem o delitvi dohodka v podjetju, o rekonstrukcijskih nalogah in o odnosih podjetij proti komuni. Zlasti o zadnjem vprašanju so precej govorili. Ni mogoče reči, da delavci niso pokazali dovolj razumevanja za potrebe občin. Tu pa tam so sicer bili primeri, ko so na občnih zborih dokaj egoistično razpravljali o razdelitvi razpoložljivih sredstev. Vendar so bili taki pojavi redki.
Bolj so razpravljali o tem, kako bodo občine porabile sredstva, ki jim jih bodo odstopili. Spričo tega, da občine se nimajo pripravljenih dokončnih načrtov za vse objekte družbenega standarda, ki bi jih bilo treba zgraditi, se pojavlja v kolektivih bojazen, da ne bi bila sredstva nesmotrno porabljena ali pa bi ostala sploh neizkoriščena, kot se je to letos primerilo s skladom za gradnjo stanovanj. Ko so na primer v >1n-teksu* razpravljali o tem problemu, so se vsi strinjali, da bodo sredstva za pokritje občinskih komunalnih potreb zagotovili. Vendar samo pod pogojem, da bo pripravljen načrt za objekt, ki se bo «2 tega denarja gradil, da bodo točno v edeli kaj bo z denarjem, kako se bo porabil in da bodo končno ljudje vedeli, kdo ga 1* dal. Kaže, da se delovni ljudje močno zanimajo, kam gredo sredstva, ki jih oni ustvarjajo. In to It vsekakor pozitivno.
j Na občnih zborih pa se hkrati °paža, da delavci niso dovolj poučeni o problemih občine. Čeprav sodelujejo na /borih tudi člani občinskih ljudskih odborov, predvsem zborov proizvajalcev, lc-ti ne morejo dati natančnejših pojasnil o gospodarskih načrtih ob-cjn. O tem bo treba razmisliti Ni dvoma, da neinjormirnnost odbornikov ljudskega odbora izvira Predvsem i/, dotedanjih metod dela ljudskih odborov. Ljudski odborniki — predvsem člani zbora Proizvajalcev — razpravljajo na sejah samo o tekočih problemib, manj pa se jjm niulj možnost, da J<'spoznajo s celotnim gospodarskim stanjem v občini in v vsakem Podjetju posebej.
Pri vzgoji kadrov, predvsem hudi iz vrst samoupravnih orga-H-pv, se opaža neenotnost in celo a!'arhičnost. O tem so precej govorili na občnih -/borih. Primeri fP> da vabijo predsednike delavskih svetov kar na več seminar-ifv hkrati, in to najrazličnejše organizacije v okraju, republiki itd. ' ako .izobraževanje na noben na-**n ni smotrno. Učni programi se Podvajajo in večkrat po nepotreb-ncm zapravlja čas in sredstva. Za-to bi kazalo izobraževanje lJudi Poenotiti. -ik
S seje OLO Krani o komunalnih problemih
Preudarno, a zavestno
k povečanju investicij za družbeni standard
Bomo gradili 3.180 stanovanj do 1961. leta? - Ustrezna poročila občinskim ljudskim odborom - V povprečju 40% čistega dohodka za družbeni standard
Premalo je stanovanj, vrtcev, šol! Slab je električni tok, vodovod, kanalizacije! Take utemeljene pripombe se zadnja leta slišijo vse pogosteje. O tem so z vso resnostjo začeli razpravljati v zadnjem času delavci na svojih sindikalnih sestankih, volivci na zborovanjih.
O tem so končno spregovorili odborniki OLO. Seja, ki je bila v torek, je bila v večini posvečena prav temu problemu.
KDO BO ZIDAL? ^
Podpredsednik OLO Sveto Kobal
je v obširnem poročilu najprej ugotovil, da gradbene zmogljivosti ne zmorejo potreb. Po spreje-
podjetij tudi v prihodnjih letih ne bo dohitevala potreb. Leta 1961 se bo njihova zmogljivost v primerjavi z denarnimi sredstvi za gradnje še zmanjšala, in sicer od sedanjih
ska oziroma družbena gradnja. Za povečanje zmogljivosti so namreč predvideli v sklepih predvsem združevanje sredstev, koncentracijo gradbenih podjetij, sodelovanje investitorjev v obliki združenja in podobno, kar naj bi prispevalo k boljšemu izrabljanju sredstev, uvajanju mehanizacije, delitve dela in podobno. To bi v nemajhni meri rešilo problem gradbenih kapacitet, vsaj v prihodnosti.
KOLIKO ZA STANOVANJA?
Največ so odborniki govorili o tem, koliko naj bi podjetja dala za gradnjo stanovanj. Po perspektivnem načrtu je določeno, da bi se  v  povprečju  moralo uporab-
tem perspektivnem načrtu je določeno, da vsako leto damo v našem okraju 2.860 milijonov dinarjev samo za gradnja. Naša gradbena podjetja pa zmorejo le dobrih 80 odstotkov teh gradenj. Zaskrbljujoče je to, da zmogljivost gradbenih
BO odstotkov na 71 odstotkov. Ne gre torej le za to od kod dobiti denar, temveč predvsem za to, kdo bo zidal.
Kljub temu niso odborniki imeli problem zmogljivosti kot glavno oviro, da se ne poveča stanovanj-
ljati 72 odstotkov sredstev za gospodarski in 28 odstotkov za družbeni standard. Tako razmerje pa je nepravilno. Za družbeni standard je treba dati več. O tem »o si bili edini vsi odborniki. V imenu sindikalnih organizacij je tov. Pep-
ca Jež predložila, da se odstotek sredstev za investicije ne omeji le na 40 %, ampak da je treba dati več. Hkrati je predložila, *mj bi se ta sredstva ne trosila za šole :n podobno, ampak zgolj za stanovanja in pri tem povedala, da je 15 % od vseh zaposlenih brez pravega (Stanovanja.
Razprava je bila vedno živahnejša. Govorili so: Jože Nastran in Vlado Logar iz Škofje Loke, Alojz Božič in Miroslav Feldin z Jesenic, Franc Pretnar iz Žirovnice in drugi odborniki in predstavniki gradbene in investicijske dejavnosti. Šlo je v glavnem za to, koliko naj bi podjetja dala za stanovanjsko gradnjo, kako naj bi do teh sredstev prišli, da ne bi hkrati kršili pravice samoupravnih organov v podjetjih, kar je zlasti omenila odbornica Angelca Boštjančičeva iz Kranja.
TEŽIŠČE  NA OBČINSKIH LJUDSKIH ODBORIH
Neskladnosti okrog tega osnovnega vprašanja je na zaključku razprave pojasnil predsednik OLO Vinko Hafner. V načelu ni to stvar predpisov in obveznih sklepov za občinske organe in podjetja, marveč samo za priporočilo, da bi skušali v okviru občine in okraja nameniti za investieje v družbeni standard 40 % od skupnega čistega dohodka podjetij. Pri tem naj bi upoštevali krajevne potrebe kot tudi dosedanje investicije. Odborniki z Jesenic so na primer povedali, da so tamkaj že zdaj določili več kot 40 % sredstev za stanovanjsko gradnjo. Zato ~o odobravali obrazložitev tovariša Hafnerja, da bi bilo enako merilo za vse neprimerno. Tudi potrebe so zelo različne v raznih krajih in nikakor ne gre istovetiti komunalnega problema Jesenic ali Kranja z Bohinjem, Kropo ali podobnimi kraji.
Prav tako, kot je raztolmačil tovariš Hafner, ne bi bilo prav, da bi pri zahtevah za stanovanjsko in komunalno gradnjo sploh šli iz ene skrajnosti v drugo. Čeprav je nesporno, da smo v preteklem obdobju dajali sorazmerno z gospodarskimi investicijami premalo sredstev za družbene investicije, bi vendar nepremišljen skok iz te skrajnosti v drugo pustil škodljive posledice. Treba je preudarno in zavestno skozi leta vsklajeva-ti sedanja nesorazmerja, kar pa seveda ne pomeni, da se ne bi s tem problemom takoj spoprijeli in usmerili vse sile za čimprejšnjo rešitev vseh najbolj perečih problemov komunalnega standarda.
ZA IN PROTI PRIVATNI GRADNJI
Razprava o tem vprašanju je bila spočetka na videz različna. Na kraju pa so se vsi strinjali z ugotovitvijo, da privatne gradnje ne kaže podpirati s skupnimi sredstvi. Ce bi pri teh gradnjah upoštevali ne samo stroške za hišo, marveč tudi stroške za ostalo komunalno ureditev, potem bi bili lahko ugotovili, da je taka gradnja dokaj neracionalna, nenačrtna in zato tudi dražja.
Med priporočili, ki so jih sprejeli, omenjajo predvsem možnost združevanja vseh investitorjev. Prav tako OLO priporoča osnovanje Zavodov za stanovanjsko izgradnjo pri nekaterih občinah, kjer je to potrebno in jih doslej še ni itd. Glavno težišče gradbene dejavnosti, oziroma usmeritve k gradnjam družbenega standarda, je sedaj na občinskih ljudskih odborih, ki naj prouče njihove potrebe in možnosti. Osnovna ugotovitev je, da bi z vsklajenimi sredstvi in enotnim delom lahko dosegli dosti več kot doslej.
K. M.
Miha Marinko med udeleženci seminarja
V mladinskem domu v Bohinj« se je te dni pričel 10-dnevni seminar za predsednike in sekretarje tovarniških komitejev LM iz vseh večjih delovnih kolektivov Slovenije. Med udeleženci jih j« preko 25 tudi iz kranjskega okraja. Predavanja so zelo kvalitetna. Med drugimi je v ponedeljek obiskal seminar tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, ki je v več kot triurnem razgovoru odgovarjal na vprašanja, ki 9« mu jih postavljali mladinski funkcionarji. Govoril je o vlogi proizvajalcev v samoupravljanju v komunah, o gospodarstvvu Jugoslavije in o združitvi nekaterih občim v kranjskem, ljubljanskem in goriškem okraju. Omenil je tudi združitev cerkljanske občine s kranjsko, pri čemer je poudaril, da j« za naše gospodarstvo koristneje, če je občina velika — gospodarsko močna. Miha Marinko je aa-zadnje govoril še o organizaciji ljudske mladine in nakazal nekaj smernic in problemov za delo v prihodnjem letu. Za tem je odšel predsednik ljudske skupščine na kosilo, ki mu ga je pripravila uprava seminarja. M. 2.
2    Gla* Gorenjske
kranj, 12. decembra 1958
LJUDJE IN DOGODKI
Skupina jugoslovanskih novinarjev, ki bodo poročali o obisku predsednika republike Tita v Indoneziji in drugih azijskih in afriških deželah, je v ponedeljek odpotovala z letalom iz Beograda v Džakarto. Tjakaj je odpotoval tudi snemalec »Filmskih novosti«.
v Beogradu je začela v ponedeljek zasedati grško-jugoslovanska komisija, ki je bila ustanovljena z nalogo, da prouči vrsto vprašanj s področja gospodarskih stikov in kulturnega sodelovanja, obmejnega prometa in še nekatera druga v stikih med obema deželama.
Baselj je prvo švicarsko mesto, v katerem so ženske dosegle aktivno in pasivno volilno pravico na lokalnih volitvah. Kantonalnih in splošnih volitev pa se Baseljke še nadalje ne bodo mogle udeleževati.
Strokovnjak ameriški vojske za rakete dr. Braun je po televeziji izjavil, da je moč rakete s pridom uporabiti tudi za prevažanje čet in vojnega materiala. Z raketami, s katerimi zdaj razpolagajo Američani, bi lahko pošiljali ljudi do 320 km daleč.
Na letališče pri Penangu v severni Malaji se je T torek spustilo 79 padalcev, pripadnikov drugega posebnega britanskega letalskega polka, ki so jih takoj odpeljali v okolico, da bi se bojevali proti malajskim upornikom. Britanska letala so metala tudi letake nad področji, kjer se zadržujejo uporniki, s pozivi, naj se vdajo.
v Santiagu (Guatemala) so ponovno zabeležili mno-fo potresnih sunkov v zadnjih dneh; v zadnjem tednu skupno 210. Pri nekaterih močnejših potresnih sunkih je bilo ranjenih več ljudi, nekaj poslopij pa je bilo poškodovanih. Center potresov je pod nekim jezerom okrog 20 km od Santiaga de Guatemala.
v Beogradu so v torek izmenjali ratifikacijske instrumente konvencije o socialnem zavarovanju in konvencije o sodelovanju na področju socialne politike med našo deželo in Poljsko. Obe konvenciji so podpisali v Varšavi letos januarja, pozneje pa so ju obe vladi ratificirali.
Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj je v sredo dopoldne sprejel generalnega sekretarja predsedstva ZAR Salaha Desukija, s katerim je bil tudi veleposlanik ZAR v Jugoslaviji Sabet Aris. Šalah Desuki se mudi pri nas na zasebnem obisku.
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je v sredo sprejel iranskega poslanika Abdula Huseina Meikadeha, ki zapušča našo deželo. Koča Popovič mu je izročil Red jugoslovanske zastave I. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik republike.
Nad 80.000 študentov, ki so se jim pridružili tudi profesorji in pomožno vzgojiteljsko osebje, je v sredo demonstriralo v Latinski četrti Pariza in zahtevalo od vlade povečanje kreditov za prosveto in za šolsko reformo.
Brezposelnost v Veliki Britaniji je novembra letos dosegla raven iz leta 1947. Brezposelnih je 536.000. Konec oktobra letos je bilo v Veliki Britaniji zaposlenih skupaj nekaj več kot 23 milijonov ljudi.
Ob pristanku na stockholmskem letališču je zaradi močnega vetra sovjetsko potniško letalo tipa »Iljušin 14« zadelo v ograjo in zlomilo krilo. Potniki in posadka niso bili poškodovani.
V Stockholmu so v sredo dopoldne na svečan način podelili letošnje Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in medicino. Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so dobili sovjetski nuklearni fiziki Cerenkov, Frank in Tam, za med'cino Američani Beadle, Tatum in Leder-ber in za kemijo Anglež Sanger. Nobelove nagrade je podelil švedski kralj Gustav Adolf VI.
g volitve v senci velikih si
IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV
Šlo je za zelo navadne volitve. In vendar so bile prav te volitve med najbolj nenavadnimi, kar jih je zaznamovala zgodovina.
Prebivalci "Zahodnega Berlina so v nedeljo pristopili k volilnim skrinjicam, da bi izvolili novi mestni, oziroma pokrajinski svet. Zahodni del Berlina ima kot na primer Bremen ali Hamburg v Zahodni Nemčiji. Nad temi volitvami v Zahodnem Berlinu pa je visela neprijetna senca obeh velikih sil.
Zahodni Berlin je tudi brez tega v zadjnih dneh sredi svetovne pozornosti, kot smo ugotovili že v komentarju prejšnje številke. Po nedavnih sovjetskih predlogih, po katerih naj bi vzhodni del Berlina priključili Vzhodni Nemčiji, zahodnega pa razglasili za svobodno mesto, je nastalo splošno razburjenje. Že zato bi bile volitve v zahodnem delu Berlina vredne pozornosti. Toda obe strani sta se trudili iz teh volitev potegniti še več. Vsaka zase jih je hotela izkoristiti v lastni prid kot dokaz razpoloženja berlinskih volivcev do sovjetskih predlogov. Na Vzhodu so bili preoričani, da se bo vzhodnonemška Enotna socialistična partija, ki lahko nastopa na ozem'ju Zahodnega Berlina, bolje odrezala in da bo to, čeprav se sicer po številu
glasov ne more meriti z drugimi strankami, vednar pokazalo, da se tehtnica razpoloženja Ber-linčanov nagiba v prid vzhodnim stališčem.
Zahod pa je spet računal, da bo gotova zmaga zahodnjaških strank pokazala, da zahodni Ber-linčani odločno nasprotujejo sovjetskim predlogom in da so — kot je pozival nemški kanzler Adenauer berlinske volivce — na strani Zahodne Nemčije, Atlantskega pakta in »svobodnih držav«. To naj bi bilo splošno ljudsko glasovanje o prihodnosti Berlina, so menili zahodni politični krogi in pri tem, ne da bi dosti tvegali, zaupali v absolutno zmago svojih strank.
Volitve so tako potekale v senci velikih sil. Ni več šlo za vprašanje, kdo bo izvoljen v pokrajinski svet, pač pa kateri izmed obeh blokov bo odnesel prestižno zmago. Volitve so se tako očitno izrodile v zaplodek blokovskih nasprotij, ki z resničnimi koristmi Berlinčanov ni imel več nikakršnega stika.
Rezultati so bili več ali manj pričakovani, čeprav je bil marsikdo presenečen, ker si je socialno demokratska stranka, ki je bila že doslej najmočnejša partija, še bolj utrdila svoj položaj. Nekolikanj se je okrepila tudi druga ve'ika stranka, Ade-nauerjevi  krščanski demokrati,
ki so pa kljub temu še vedno precej zaostali za svojimi glavnimi tekmeci — socialnimi demokrati.
Tako se je socialnodemokrat-ska stranka z 78 poslanskimi mesti od 133 v pokrajinskem svetu trdo usidrala v novi skuo-ščini. Preostanek poslanskih mandatov je pripadel krščanskim demokratom, medtem ko so vse druae stranke ostale praznih rok. Doseale niso namreč najnižje predvidene meje 5 % vseh glasov, da bi lahko poslale vsaj eneoa poslanca v novo skuoščino. Isto velja tudi za vzhodnon^mško Enotno socialistično patrtijo, ki ni dobila niti 2 % glasov in se je tako še slabše odrezala kot na prejšnjih volitvah.
Toda rezultati niso več toliko važni za one, ki so ostali v o-zadju volitev v Zahodnem B?r-linu. Njim pride prav tidi najmanjši povod, da nape'jejo politične in propagandistične vode na svoj mlin.
In zato so se volitve v zahodnem delu bivše nemške prestolnice odigravale v znamenju ruske vodke in ameriške koka kole, v senci najnovejše bitke v hladni vojni med obema blokoma, ne pa kot izraz resničnih teženj prebivalcev Zahodnega Berlina.
Martin Tomažič
kratko, vendar zanimivo
FRANC LESKOŠEK NA JESENICAH
V sredo je obiskal Franc Lesko-šek, član CK ZKJ v spremstvu državnega sekretarja za industrijo ing. Kotnika, predsednika OLO Kranj Vinka Hafnerja, podpredsednika OLO Kranj Sveta Kobala in drugih jeseniško železarno. V spremstvu predstavnikov Železarne so si gostje ogledali nekatere obrate železarne, se zanimali za proizvodnjo, njene probleme in razvoj podjetja. Ogledu je sledila razprava, ki so se je udeležili poleg predstavnikov jeseniške železarne z glavnim direktorjem ing. Hafnerjem na čelu tudi predstavniki jeseniške občine ter družbenega in političnega življenja Jesenic. u.
SLOVESNO BODO POČASTILI DAN JLA
V blejski občini se že pridno pripravljajo na praznovanje letošnjega praznika naše armade. Prosvetna društva, šole in garnizon na Bohinjski Beli imajo že pripravljene programe za akademije, ki bodo na  večer pred praznikom.
V dneh pred praznikom bo Združenje rezervnih oficirjev Bled pri-
redilo vrsto športnih tekmovanj, ki so se že pričela. v streljanju z zračno puško, pištolo, v odbojki, šahu, v kegljanju, v namiznem tenisu, v odbojki, rokometu ter nogometu se bodo rezervni oficirji pomerili z aktivnimi oficirji iz Bohinjske Bele, s člani tvd Partizan in s pripadniki ljudske milice.
Jb
ideološko in strokovno izobraževanje na bledu
Ideološko in strokovno izobraževanje se je v letošnji jeseni na Bledu zelo razmahnilo. V dvanajstih krožkih se je od oktobra dalje v različnih krajih blejske občine zvrstilo 36 študijskih in debatnih večerov ter predavanj. Člani ZK, SZDL, prosvetni delavci in drugi državljani se bodo na ta način temeljito seznanili z gradivom sedmega kongresa ZKJ, ki ga na teh sestankih proučujejo. Udeležba pri študiju je dobra, kar dokazuje, da se člani ZK za aktualna politična in gospodarska vprašanja precej zanimajo.
Nekatera večja podjetja, kakor LIP Bled in Gozdno gospodarstvo Bled, prirejata za svoje delavce posebne seminarje in predavanja.
Jb
Vi tega ne razumete
Bežno srečanie.
Mize v slaščičarni so bile zasedene, ko je vstopil on — invalid brez leve roke. Oziral se je, kot bi nekoga iskal. Stopil je v ozadje lokala.
»Smem prisesti?«
»Prosim,« sem ga povabil.
»Hvala,« je zadovoljno šepnil in z desnico odmaknil stol.
Molčala sva in srebala kavo. Čez čas je začel- »Puščobno je in dolgočasno. V tem deževnem vremenu človek kar hrepeni po družbi,« je pretrgal tišino.
»Ja, prav imate! Dolgočasno je zunaj. Tule v slaščičarni je prijetne je. Toplo je in člm>ek se lahko preda svojim mislim in željam.«
»Blagor vam, ki ste zdravi,« je grenko pripomnil in pogledal na prazen rokav. »Me>rm, da mi invalidi bolj potrebujemo družbo kot vi. Tako občutljivi smo za sleherno stvar. Kdaj pa kdaj se ne morem znebiti občutka, da mi ljudje v okolici niso naklonjeni, da me podcenjujejo in govorijo z menoj iz milosti, ker sem pač invalid...«
»Nikar ne bodite tako črnogledi.«
»Vi zdravi tega ne morete razumeti, mi pa to občutimo, pogosto, da — celo pri dekletih,« je trpko razpredal svoje misli. »Poglejte — mlad sem 'se in ne ravno grd. Rad se ozrem za čednim dekletom. Toda kaj, ko sem p* tako bolet. ..«
»Ne pretiravajte! Ne rečem, da ni ljudi, ki podcenjujejo invalida. Konec koncev pa veste, da pri nas invalide spoštujemo in kdor ima le trohico srčne kulture. ..«
»Vem, vem,« me je prekinil sredi stavka. »Toda v življenju je vse drugače. Povem vam stvari, da boste strmeli.«
»Pripovedujte! Zelo sem radoveden.«
»Vzemimo avtobus. Gneča. Večkrat se mi je zgodilo. Pri vstopanju so me odrinili, ker pač nimam dveh komolcev. Tudi na družabnih prireditvah ni bolje. Kar ne upam si prositi dekleta za ples.«
»Pretiravate,« sem se čudil.
»Nasprotno. Pred leti je bilo. Takrat sem še mislil tako kot vi. Dobre volje sem bil in brez občutkov manjvrednosti. Pri sosednji mizi je sedelo čedno dekle. Povabil sem jo na ples. Ni opazila, da sem brez roke, dokler nisva prispela na plesišče. Tedaj so se ji oči od presenečenja razširile. Dejala je: »Brez roke vendar ne morete plesati.«
»Kako da ne,« sem ji odgovoril. »K<tr za ramo me primite, pa bo šlo; saj dobro plešem«
Tu je človek umolknil in kimal predse. Usta so se mu skrivila v trpkem nasmehu. Čez čas je nadaljeval: »Rekla je; veste, kaj je rekla? S takim že ne bom plesala. Vrnila se je k mizi. Zarjul bi od sramote in bolečine, vendar sem se premagal in se kakor tat neopazno t plazil
s plesišča. Odšel sem domov in pijan sem bil. Opotekal sem se, ne da bi pil. Zatekel sem se k psu Blisku. Vesel me je bil, vzpel se je ob meni. Verjemite: jokal sem in pes je čutil, da sem žalosten. Pritajeno je cvdil in položil glavo na mojo ramo.«
Iskal sem besedo, pa mi ni nič pametnega prišlo na misel. Izogibal sem se njegovega pogleda.
»Nisem še vsega povedal. Uslužbenec sem. Šef in jaz sva istih let. Pogosto mu nosim akte v podpis. Ob taksni priložnosti se mi je pripetila nevšečnost. Stopil sem na hodnik; iz mape so mi spolzeli trije listi in padli pred noge šefa, ki je stal na hodniku in govoril s kole-gom. Nerodno mi je bilo. Menil sem, d.t mi bo pomagal pobrati papirje. Spogledala sva se. Morda mi je bral v očeh prošnjo, naj mi pomore. Ni mi pomagal. Napravil se je odsotnega in odšel po hodniku. Spustil sem se na koleno, odložil mapo in z desnico zbiral liste; uredil sem jih in potisnil med ostale papirje.«
Spet sem isk,il besedo. Nisem je našel. On pa je nadaljeval.
»Zdaj me menda razumete, odkod moia zagrenienost in manjvrednostni občutki. To boli...«
Poslovil se je in trudno odšel.
B. D.
osemletke za odrasle na gorenjskem
Izobraževalni center pri Okrajnem odboru SZDL Kranj pripravlja skupno s Svetom za šolstvo :.n Svetom Svobod in prosvetnih društev nadaljevalne osemletne šole za odrasle na osemletki v Straži-šču, na osemletki »Simon Jenko« in »Stane Žagar« v Kranju in na osemletkah v Radovljici, Tržiču, Jesenicah in v Škofji Loki. S poukom bodo pričele že ta mesec, obiskovalo pa jih bo okoli 150 odraslih ljudi, ki si žele pridobiti osnovno osemletno šolsko izobrazbo. Tu gre za ljudi, ki so končali nekaj razredov osnovne šole, pa jim je za današnjo zaposlitev nujno potrebna osemletna osnovna izobrazba. Šole bodo organizirane tako, da bodo v enem šolskem letu predelali snov 2 letnikov. Sredstva za šolanje se bodo črpala iz proračunov za šolstvo, nekaj pa bodo prispevali slušatelji sami.
-an
priprave za novoletno jelko v podnartu
v nedeljo, 7. decembra se je sestal v Podnartu pionirski starešinski svet, kjer so sestavili program za novoletno jelko. Sklenili so, da bo na področju Krajevnega ljudskega urada Podnart, 28. decembra Dedek mraz obdaril vse otroke od 3. do 14. lota starosti. Pred tem bodo sprejeli v pionirsko organizacijo 19 novih pionirjev. Da bo slovesnost bolj veličastna, bodo prosili za gostovanje lutkovno gledališče iz Ljubljane, ki ga v Podnartu otroci v pretežni večini še niso.vkleli.
C. I.
v naklem 42 novih Šoferjev
naklo,  10. decembra
Danes so se v Naklem končali šoferski izpiti, ki jih Je priredil Aktiv mladih zadružnikov. 65 Ude* ležencev tečaja se je v pičlih dveh mesecih seznanilo s cestno-promet-nimi znaki, s sestavo in delovanjem motorja in s praktičnim upravljanjem vozila. Od 65 tečajnikov jih jo 42 izpit z uspehom opravilo, 21 jih Je izpitna komisija odklonila, dva pa sta bila za šoferski izpit še premlada. Mladi zadružniki v Naklem so za izpit kupili svoj avto in motorno kolo.
3-
postni voz v muzej
Poštni voz, s katerim so nad pol stoletja prevažali pošto s kamniškega kolodvora do poštnega poslopja, je z uvedbo sodobnega prevažanja pošte z avtomobilom, postal neuporaben. Dalj časa Je stal prod hišo zadnjega voznika Jožeta Pavlica na Zapričah, ki je bil 25 let v poštni službi. Zdaj so voz prepeljali v Ljubljano v poštni muzej. z.
POLITIČNA ŠOLA — NOVA PRIDOBITEV
Pouk bo obiskovalo 32 slušateljev iz delovnih kolektivov in političnih organizacij kranjskega okraja
V ponedeljek popoldne je predsednik Okrajnega odbora SZDL France Popit odprl v Kranju večerno politično šolo. Otvoritve se je udeležil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Boris Ziherl ter ravnateljica šole Smilja Gostiša. Pobuda za ustanovitev šole je vznikla ob obravnavanju kongresnega gradiva, zlasti pa spričo vse večjih potreb po ideološko - političnem znanju, ki ga zahteva delavsko in družbeno samoupravljanje.
Zbranim slušateljem nove večerne politične šole je spregovoril tudi tovariš Boris Ziherl. Uvodoma je orisal pomen takih in podobnih šol ter govoril o zaključkih nedavnega plenuma CK ZKS. v Ljubljani.
Večerne politične šole naj bi v glavnem odpravile vrzeli, ki so doslej obstojale. Večerne šole morajo biti predvsem ustanove našega delavskega razreda, namenjene dviganju naših delavcev v tovarnah.
V šolo je bilo sprejetih 32 slušateljev iz delovnih kolektivov in političnih organizacij našega okraja. Obravnavali bodo predvsem politično ekonomijo, znanstveni socializem in razvoj delavskega gibanja. , -k
BORCEM NOB VEC POZORNOSTI
V tem smislu je izzvenela razprava na občnem zboru ZB NOV Dovje-Mojstrana dne 7. decembra. Predsednik organizacije tov. Ivan Dolžan je v svojem poročilu na-glasil, da so bile formirane komisije za reševanje perečih problemov, vendar dela teh komisij tki bilo čutiti. Poskrbeli so pa, kolikor je bilo v njihovi moči, za otroke padlih borcev. Vendar tega dela ni opravila toliko komisija kolikor en sam njen član. Zaradi takšnega odnosa članov do dela v organih svoje organizacije tudi na pristojnih mestih ne jemljejo ZB tako resno, kakor bi jo ob aktivnem delu članstva morali. Odbor se zdaj bori za sredstva, ki bi mu omogočila urediti okolico spomenikov na Dovjem; hkrati bi bilo potrebno zbrati zgodovinski material, kolikor ga še je pri ljudeh, ter sestaviti kroniko in življenjepise padlih borcev. To vse nameravajo opraviti v prihodnjem letu. Na vrsto problemov, ob katere zadeva organizacija v svojem delu, je opozoril v svojem obsežnem izvajanju tudi predstavnik Občinskega odbora ZB tov. Ciril Triler. Posebno je poudaril izjemen položaj ZB, ki nima od kod črpati članskega prirastka in je zato toliko bolj važno, da zbere v svojih vrstah prav vse, ki so sodelovali v NOB.
Po koristni in vsestranski razpravi so izvolili nov 13-članski odbor in sprejeli vrsto sklepov.
j. S.
ZBOR VOLIVCEV V PODNARTU
V petek, 5. decembra je bil v Podnartu zbor volivcev. Govorili so predvsem o pomanjkanju poslovnih prostorov in stanovanj. Volivci kot tudi ObLO Radovljica so že ugotovili, da je gradnja stanovanj in poslovnih prostorov v Podnartu mogoča le, če bodo pri tem sodelovala podjetja v Podnartu (Kemična tovarna, Kmetijska zadruga, Medzadružno podjetje JELKA, Železnica, Itd.). Volivci upajo, da bodo DS omenjenih podjetij ta problem pričeli reševati ie v naslednjem letu.
C. R.
NA  NJEGOVI  ZADNJI POTI
V torek popoldne so v Naklem pokopali R()-letnega Franca Sporna, ki je imel svoj dom v Udn4H borštu ob cesti Kokrica--Naklo (»pri Konjedercu«), Ko jc pred dnevi doma kuril ogenj, je padel nanj in pri tem mu je začela goreti obleka od nog navzgor. Močno opečenega do pasu so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer p* mu niso mogli več pomagati.
Pokojni je med NOB vsestransko pomagal. Z ženo sta borce Večkrat prenočila in jim pomagala P hrano. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v trajnem spominu.
kranj, 12. decembra 1958
Gla* Gorenjske 3
ber koder - dobro delo *
S seje Občinskega ljudskega odbora Radovljica
Na Jesenicah so ustanovili združenje delovodij in moj sirov
Pred nekaj meseci je bilo ustanovljeno Združenje absolventov delovodskih in mojstrskih šol LRS v Ljubljani. Združenje ima nalogo povezovati vse absolvente delovo 1-skih in mojstrskih šol v enotno stanovsko organizacijo in v glavnem skrbeti za njih strokovno izpopolnjevanje. Združenje ustanavlja svoje podružnice tudi v večjih industrijskih krajih. Medtem ko so v Mariboru, Celju, Kranju in nekaterih drugih Krajih že ustanovili podružnice, je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor v sredo, 3. decembra zvečer.
Jeseniška podružnica združenja povezuje vse absolvente delovod-skih in mojstrskih šol na področju bivšega radovljiškega okraja, in šteje nad 60 članov; predvidevajo pa, da se bo število dvignilo nad 150 članov. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki republiškega združenja, predsednik UO jeseniške železarne tov. Dolenc in predstavnik jeseniškega društva inženirjev in tehnikov ing. Mede.
Občni zbor je uvodoma seznanil navzoče o pomenu združenja in smernicah njegovega delovanja. Med drugim so razpravljali tudi o pridobitvi naziva VK delavca s šolo in z opravljenim izpitom pred okrajno izpitno komisijo ali obrtao zbornico in ugotovili, da je znanje tistih, ki končajo triletno šolo mnogo večje od znanja tistih vk delavcev, ki opravijo izpit pred resorno izpitno komisijo. V zvezi s tem je bil občni zbor mnenja, da bi se morala preimenovati mojstrska šola v šolo za obratne tehnike in bi morali dobiti njeni absolventi naziv obratnega tehniki. Sklenili so tudi, da bo podružnica združenja delovala v okviru Društva inženirjev in tehnikov kot samostojna sekcija; tako bo najtesneje povezana z vodilnim kadrom jeseniške železarne. Sklenili so tudi, da podružnica ne bo nudila pomoči zgolj članom, marveč tudi ostalim delovodjem in mojstrom, ki niso končali ustreznih šol in ne bodo člani združenja.
Ustanovni  občni  zbor   je tudi
Kmetijsko-gospodarska šola v Voklem
Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Kranj je na seji 11. novembra razpravljal o predlogu Kmetijske zadruge in upravi-teljstva Osnovne šole v Voklem, »aj se v Voklem ustanovi Kme-lijsko-gospodarska šola za območje Vokla, Vogelj, Šenčurja in Tr-boj. Za šolo je prijavljenih že 25 učencev in učenk. Odločbo o ustanovitvi šole mora v četrtek, 11. decembra potrditi še Občinski ljudski odbor Kranj.
Naloga krnetijsko-gospodarskih *°1 je, da dajejo kmečki mladini P° opravljenem obveznem osemletnem šolanju širšo splošno, družbeno in strokovno izobrazbo za uspešno vodenje kmetijskih gospodarstev. Sola je dvoletna. Ob zaključku vsakega letnika dobijo Gojenci spričevala. Teoretični pouk traja od dne 2. novembra do 31. marca naslednjega leta, praktični pa od 1. aprila do 25. junija.
poudaril važnost delovanja jeseniške mojstrske šole, ki vzgaja visoko kvalitetni delavski kader, in je v znak priznanja izvolil njenega ravnatelja tov. Poldeta Ulago za častnega člana združenja. Devet članski izvoljeni odbor podružnice jamči, da bo novo ustanovljena organizacija delovodij in mojstrov ena najdelavnejših in najštevilnejših v Sloveniji. Nadejamo se lahko, da bo združenje s pridom opravljalo svoje poslanstvo v zvezi s porastom kvalitete proizvodnje jeseniške železarne in ostalih podjetij na področju bivšega radovljiškega okraja.
h. b.
Šolam več pozornosti
Pomanjkanje prostorov se bo v prihodnjih letih še povečalo - V Begunje h bi bilo nujno zgraditi novo šolsko poslopje za polno osemletko - Težave
z učili, delavnicami in strokovnim kadrom
Občinski ljudski odbor v Radovljici je na torkovi skupni seji obravnaval stanje šolstva, ljudske prosvete in telesne kulture na območju občine v letu 1958.
Na področju radovljiške občine je 9 osnovnih šol, od tega dve popolni osemletni šoli in ena nepopolna, ki je še v razvoju. V osnovne šole se je letos vpisalo 1.576 šoloobveznih otrok. Sole razpolagajo skupno s 34 učilnicami s skupno  površino 2003 kvadratnih
metrov tako, da odpade na enega otroka povprečno 1,26 kvadratnih metrov površine. V najboljšem položaju je osnovna šola Lancovo, kjer pride na enega otroka 2,04 kvadratnega metra, v najslabšem pa šola v Begunjah (1,07 kvadrat, metra površine na enega otroka).
Na šolah je zaposlenih 59 prosvetnih delavcev, od tega 7 profesorjev, 8 predmetnih učiteljev, 32 učiteljev in 5 strokovnih učiteljev, 12 prosvetnih uslužbencev mora še
položiti obvezni strokovni izpit.
Od vseh šoloobveznih otrok jih je bilo v prvi redovalni konferenci pozitivno ocenjenih 1064 ali 79,1 odstotkov, negativno pa 496 aji 20,9 %.
Šolstvo v radovljiški občini je prav v pogledu prostorov v precejšnji krizi, ki se bo v prihodnjih letih zaradi dotoka novih učencev še povečala, zlasti še na popolnih osemletnih osnovnih šolah. Zaradi tega je nujno, da se s šolskim le-
r
nn oneunem rodu VKOMUNAH
PROSTORI
V.
Aktivnost kulturno-prosvetnih društev in Svobod v radovljiški občini je letos precej padla, to pa zaradi preobremenjenosti ljudi, pomanjkanja materialnih sredstev in režiserjev ter zaradi neprimernih prostorov. Nekatera društva (DPD Lesce, Radovljica in Begunje) ustreznih prostorov sploh nimajo, v krajih pa, kjer imajo Svoje domove pa imajo težave z vzdrževanjem in dograditvijo (Mošnje, Pod-nart). — Dotacije, ki jih dobijo od občinskega ljudskega odbora, uporabijo za vzdrževanje domov, ne pa za razvijanje in pospeševanje kulturno-prosvet-ne dejavnosti, za kar so namenjene. Obstoječe stanje bo treba resno analizirati in razmisliti o tem, da bi v občini določili
posamezne centre, kjer bi razvili močna društva, prebivalcem ostalih krajev pa bi z izboljšanjem prometnih zvez omogočili, da bi prireditve lahko obiskovali.
Strelska družina v Radovljici tudi nima ustreznega strelišča. Zato so se člani odločili, da ga bodo zgradili sami. Z delom jim je priskočil na pomoč tudi odred predvojaške vzgoje. V Radovljici tudi že nekaj let razmišljajo o športnem stadionu. Treba bo izdelati dokončen načrt ureditve tega prostora, potem pa bi marsikaj lahko zgradili s prostovoljnim delom. Razmisliti bo treba o tem, da bi celotni stadion vključili v sklop kopališča. O tem bo še razpravljal občinski Svet za komunalne zadeve.
Na zadnji seji ObLO so odborniki ugotovili, da prostorov močno primanjkuje tudi v šolstvu in v predšolskih ustanovah. Kaže torej, da so za Radovljico osnovni problem — prostori.
Ce bo občinski ljudski odbor hotel popestriti delo Svobod in prosvetnih društev ter športnih organizacij, pa jih bo moral v prihodnje tudi bolj materialno podpreti. Ne tako kot letos, ko je od predvidenih sredstev izplačal za šport in telesno vzgojo samo okoli sto tisočakov.
Uspešen občni zbor sindikata jeseniške žiltzcine
Nad pol milijarde za družbeni standard
Sindikat je postal odločilna politična sila v družbenem in gospodarskem razvoju - Potrebno je izdelati solidno osnovo
delo obratnih delavskih svetovi
za
Če ocenjujemo občne zbore sindikalnih organizacij po njihovi notranji razgibanosti, pestrosti, bogatih predlogih in po tem, koliko se na nj;h odražajo stališča nedavnega III. plenuma Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, potem je občni zbor sindikata jeseniške Železarne brez dvoma na Gorenjskem doslej med najboljšimi. Spremenjeni notranji odnosi v tovarni, usmeritev na reševanja bistvenih orob'emov proizvodnje in družbenega standarda delavcev ter spremenjeni odnosi do komune v smeri vse bolj tesnega povezovanja in sodelovanja s komuno, kažejo že nekaj S tsa, da je sindikat postal odločilna politična sila, ki daje značilen ton celotnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju Jesenic.
Letošnji občni zbor sindikalne organizacije   Železarne   je dal
pomemben prispevek k uveljavljanju sklepov III. plenuma Republiškega sveta Zveze sindikatov. Ko so govorili o proizvodnih uspehih, so hkrati opozorili na nekatere negativno znake. Skupna storilnost tovarne se je za prvo polletje v primerjavi z lanskim letom dvignila za 3,3 %, v mesecu oktooru pa že za 4,1 %, vendar grozi nevarnost, da bi zaradi teženj posameznih obratovodstev po zvišanju števila zaposlenih proizvodnost padla. Tako je delno zaradi večjega števila zaposlenh v letošnjih 9 mesecih proizvodnost padla v Martinarni za 4 %, v Elektropeči pa za 12 %. Občni zbor je zavzel stališče, da je zaradi tega vsakršno zaposlovanje nove delovne sile škodljivo, ampak da je potrebno poiskati notranje rezerve, ki jih je v podjetju brez dvoma še nekaj.  Na to kaže  že bežen
pogled na veliko nesorazmerje med posameznimi obrati glede izpolnjevanja norm, saj qre razlika od 13 % pod normo do 69 % nad normo!
Na zboru so delegati dali vrsto predlogov za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Zato je obč^j zbor tudi zavzel stališče, da je potrebno večji del sredstev nameniti za družbeni standard. Računajo, da bodo do konca leta imeli okrog 800 milijonov prostih sredstev: od tega naj bi namenili za družbeni standard 550 milijonov, 250 milijonov pa
za gospodarske investicije v tovarni.
Doseženi uspehi so brez dvoma rezultat dela vseh političnih sil in organov delavskega upravljanja v podjetju. Zato je občni zbor opozoril na potrebo, da odgovorni organi zeio pazljivo pripravijo osnove za delo obratnih delavskih svetov, katerih volitve so začasno odložili. Zi izdelavo predlogov za delo obratnih delavskih svetov je že postavljena posebna komisija, ki ima pred seboj torej izredno važno in odgovorno nalogo.
I. Kristan
tom 1959/60 začne šola ▼ Lescah razvijati v popolno osemletko. — Istočasno pa ji bo treba seveda zagotoviti strokovni kader.
Perspektivni plan razvoja radovljiške občine predvideva,, da se popolna osemletna osnovna šola do leta 1961 razvije tudi v Begunjah. Zaradi velike oddaljenosti krajev in zaradi precejšnjega števila šoloobveznih otrok bi bila ustanovitev popolne (osemletne) osnovne šole v Begunjah upravičena. Iz objektivnih razlogov, predvsem zaradi neustreznih prostorov (poslopje šole je bilo zgrajeno namreč leta 1848) zdaj ni misliti na odpiranje novih višjih razredov osnovne šole, čeprav so volivci to na nedavnem zboru volivcev zahtevali. Od treh učilnic, s katerimi šola razpolaga, le dve izpolnjujeta najosnovnejše pogoje sodobne šole. Te tri učilnice že zdaj ne zadostujejo za štiri razrede osnovne šole, ni pa si mogoče zamisliti, da bi v teh prostorih v redu delala popolna osemletna šola, ne da bi pri tem trpel pouk. Ce bi se odločili za popolno osemletno šolo v Begunjah, bi morali najprej zgraditi novo šolsko poslopje ali pa temeljito adaptirati sedanje. — Dokler to vprašanje ne bo rešeno, so na seji Občinskega ljudskega odbora določili, naj bi del učencev, ki bodo iz Begunj in okolice posečali višje razrede osnovne šole, prestopilo v šolo v Lescah, kjer bodo z novim šolskim letom odprli peti razred.
Pomanjkanje sodobnih učil je po vseh šolah zelo pereče. Sredstva, ki so bila doslej za to predvidena, so premajhna. Ce bodo hoteli prosvetnim delavcem omogočiti sodobno poučevanje, bodo morali posvetiti več skrbi nakupu sodobni učnih pripomočkov.
Opaža se, da se telesna vzgoja na šolah v splošnem precej zapostavlja; prosvetni delavci imajo zanjo premalo razumevanja. So pa tudi objektivni razlogi za tako stanje. Niti ena šola namreč nima svoje telovadnice, obe radovljiški šoli skupno z vajensko pa gostujeta v telovadnici TVD »Partizane Radovljica. Tudi politehnični in glasbeni pouk še nista na zadovoljivi višini, ker primanjkuje potrebnih učil, opremljenih delavnic in strokovnega kadra, zlasti v osemletnih šolah.
Težave so v Radovljici tudi s strokovnim šolstvom. Vajenske šole v Radovljici, pa tudi Glasbena šola nima lastnih prostorov. Vajensko šolo obiskuje letos 143 va--jencev.
Predšolske ustanove (vrtci) so T radovljiški občini prenatrpani, da bi mogli sprejeti vse otroke, ki >• zanje zanimajo. Zaradi omejevanja sprejemanja otrok v vrtce spričo nezadostnih prostorov se ustvarja videz, da pri sprejemanju otrok v vrtce prednjači osebno poznan« stvo in protekcija, kar na razpoloženje staršev ne vpliva pozitivno.
3-ler
Delo sfanonnnjskih skupnosti v Kranju
Pralnice in igrišča
Čeprav se stanovanjske skupno-■l> v Kranju še niso razvile kot bi bilo pričakovati, pa že skušajo pomagati stanovalcem pri tistih težavah, ki jih najbolj občutijo.
Glavni letošnji uspeh so pralne. Servisna pralnica, ki jo je organizirala Stanovanjska skupnost na Zlatem polju, že posluje, v kratkem bodo odprli tudi pralnico v okviru gorenjosavske skupnosti. Na llujah računajo, da bodo 8 Pralnico gotovi do Noveaa leta.
Največjo pralnico pa pripravlja Stanovanjska skupnost center, lu Urejujejo tudi prostore za sušil-■ico in likalnico. Druge pralnice ■amreč vračajo le oprano in napol •čuieno perilo (i/, centrifuge), med-
lem ko bo pralnica v centru popolna.
V prihodnjem letu nameravajo stanovanjske skupnosti urediti več otroških igrišč. Po sedanjih pred-
videvanjih bodo v letu 1959 uredili 6, ali celo 8 otroških igrišč.
Tako skušajo pomagati zaposlenim materam in delavskim druži-lam sploh. k. m.
r
Naročajte knjige knjižne zbirke Prešernove družbe
naroČila knjig Prešernove družbe sprejemajo:
Knjigarna Simon Jenko v Kranju, Prešernova 17 Ljudska knjižnica v Kranju,Titov trg 4 Obč. odbor Prešernove družbe v Kranju, Majstrov trg l/I Poverjeniki Prešernov« družbe pri vseh sindikalnih podružnicah
Poverjeniki Prešernove družbe pri vseh osnovnih organizacijah SZDL v občini Kranj
J
Bo letos na trgu dovolj Jelk pred Novim letom? Upajmo, da jih bo in da posameznikom ne bo treba
delati škode po gozdovih
4    Gla * - G oren jeke
KRANJ, 12. DECEMBRA 1958
POZOR ! — POZOR ! — POZOR! — POZOR ! — POZOR !
Podjetja, ustanove, turistična društva, potovalne agencije in uprave hotelov
obveščamo da bo časopisno podjetje »Gorenjski tisk« Kranj imelo z novim letom nov, najmoderneje opremljen foto oddelek za izdelavo razglednic in komercialnih fotografij v belo-črni in barvni tehniki.
Kvaliteta in konkurenčna cena zagotovljena I Brezobvezne informacije! Po želji naročnikov tudi fotografiramo! Naročila sprejema naročniški oddelek
ČP »GORENJSKI TISK« KRANJ — TELEFON ŠT. 190
lllllillflllll
MALI OGLASI
Zdravniški dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04.
Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naroč-aiki  imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka Je 475, uredništva 397.
Službo dobita takoj dva delavca za dela poslovalnice Kurivo na Jesenicah. Osebne ponudbe sprejema trg. podjetje   »Mineral«, Jesenice.
2115
Sprejmem v stalno zaposlitev pošteno dekle, ki ima veselje do gospodinjskih in poljskih del. Nastop službe 1. januarja 1959. Ponudbe  oddati v oglasni oddelek.
2120
Iščem žensko, ki bi dopoldan po 4 ure pazila na otroka. — Semrl, Kranj, Kopališka ulica (Projektov blok). 2121
Iščem osebo srednjih let — lahko upokojenka za gospodinjstvo k 3-članski družini. Soba na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku pod »Kranj«. 2122
Srednješolki(cu) za pomoč pri učenju dijaka 5 razreda osemletke nudim stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 2123
Starejšo samsko žensko, vajeno molže, sprejmemo v stalno zaposlitev. Stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe poslati Kmetijskemu posestvu Smlednik. 2124
Upokojenki nudim sobo in hrano za dopoldansko varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku pod »Smlednik«. 2125
ZAHVALA Ob smrti drage KURALT MARIJE
iz Šenčurja se zahvaljujemo vsem, ki so ji pomagali v njenih težkih dneh. Hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence ter cvetje.
Sestra Kristina in Min-ka z družino.
Prodam reporeznico, Jezerska 44,
Kranj. 2126 Prodam   večjo   količino vrbja
(šibe), Rateče 6, Sk. Loka 2127 Prodam plemenskega vola 2 in pol leta starega. — Zg. Besnica 44.
2128
Prodam malo rabljenih 8 kompletnih dvojnih oken z zunanjo svetlobo 80 krat 65 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 2129
Prodam volička 1 leto starega ali zamenjam za debelega prašiča. — Kupim stare deske za opaž ali tretjo vrsto. Konjedič, Delavska cesta 39, Kranj, Kalvarija. 2130
Prodam poceni dobro ohranjeno peč. Planina 19, Kranj. 2131
Dam v najem majhno posestvo, Naslov v oglasnem oddelku. 2132
Na Agronomski fakulteti univerze v Ljubljani Je diplomirala za inženirja agronomije Francka Trebar iz Zadrage pri Dupljah. — Čestitajo prijatelju 2133
Obupana mati prosi nujno posojilo 20.000 din. Dam dobro garancijo. Ponudbe pod šifro »Hitra pomoč« oddajte v oglasni oddelek. 1134
V avtobusu Ljubljana—Bohinj sem 8. decembra dopoldne od Naklega do Bohinjske Bele izgubil denarnico z osebno izkaznico. Pošteni najditelj naj jo vrne na naslov: Markelj Alojz, Bohinjska Bela 46. 1135
Prodam radio 5 cevni znamke Philips, amaterski. Naslov v oglasnem oddelku. 1136
Prodam kozo brejo, dobra nVekarica. Kočar, Britof 43. 1137 Prodam pištolo 6,35 mm. Imam orožni list. Škelič v Begunjah.
1138
Prodam motorno kolo 170 ccm. Cena din 40.000.—. Slabe. Prešernova 3, Radovljica. * 1139 Poučujem za vse razrede osemletke v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 1110
Nujno potrebujem sobo v Kranju ali okolici. Plačam dobro. Sem solidna brez obiskov. Naslov v oglasnem oddelku.
1141
Ob občinskem prazniku v Bohinju iskrene čestitke
GOST'NSKO PODJETJE
»ČRNA PRST« BOHINJSKA BISTRICA
PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
Obveščamo vse člane AMD Šenčur, katerim poteče veljavnost amatersknna vozniškeoa dovoljenja 31. 12. 1958, da jih oddajo v podaljšanje v trgovini KZ Šenčur do vključno 25. decembra. AMD Šenčur.
OGLED AKVARIJA
Ribiška družina Kranj otvarja na ogled občinstvu novo urejeni mestni akvarij v nedeljo 14. decembra ob 10. uri v Gregorčičevi ulici po-
Vsem  prebivalcem  občine   Bohinj  ob občinskem prazniku pošilja iskrene čestitke z željo, da bi bili v prihodnje pri svojem delu še uspešnejši
Obč inslci ljudski odbor Bohinj
in vse množične organizacije
Obvestilo
Zavod za zaposlovanje Invalidnih ln drugih oseb Kranj Je odprl popravljalnlco čevljev. Stranke obveščamo, da sprejemamo v popravilo vse vrste čevl|ev ob ponedeljkih, sredah In petkih od 8. do 15. ure na Titovem trgu št. 2 (bivša gostilna pri Peterčku) ln na Zlatem polju št. 7.
leg osnovne šole Simon Jenko.
Ljubitelje narave ter vodnega sveta vabimo na otvoritev in ogled akvarija, kateri bo odprt vsak dan (razen ob petkih) in to ob nedeljah od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure, ob delavnikih pa od 16. do 18. ure. — Vabi odbor.
»STORŽIČ«, Kranj: 12. in 13. decembra ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinemascope film »VELIKA BIKOBORBA«. 13. decembra ob 22. uri premiera franc. barv. cinemascope filma »SAKRAMENSKA FRKLJA«. 14. decembra ob 9. uri matineja premiera barv. mladinskeaa filma »BELI PSIČEK«, ob 10.30 in
13. uri amer. barv. cinemascope film »RIHARD LEVJE^RČN1«, ob 15., 17. in 19. uri amer. barvni cinemascope film »VELIKA BT-KOBORBA«, ob 21. uri premiera franc. filma »OBALA V MEGLI«.
»TRIGLAV«,   Primskovo: 13.
decembra ob 19. uri amer. barv. cinemascope film »RTH*.RD LE-VJECRČNI«, 14. decembra ob 15., 17. in 19. uri premiera francoskega barv. cinemascooe filma »SAKRAMENSKA FRKLJA«.
»SVOBODA«, Stražišče: 13. decembra ob 18. in 20. uri pre-mirea franc. filma »OBALA V MEGLI«, 14. decembra ob 14. uri amer. barv. cinQrmscoDe film »DAM 4. IN POTEPUH«, ob 16.,
18. in 20. uri amer. barv. cinemascooe film »RIHARD LEVJE-SRČNT«.
Naklo: 13. decembra ob 19. uri amer. barvni cinemascope film »DAMA IN POTEPUH«, 14. decembra ob 16. in 19. uri premiera franc. filma »OBALA V MEGLI«.
»RADIO«, Jesenice: 13. in 14.
decembra am°r. barvni cin°m. film »JE PROSTOR ŠE ZA ENEGA«. 15. in 16. decembra jugoslovanski film »MALI ČLOVEK«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma.
»PLAVŽ«,   Jesenice:   13. do
16. decembra amer. barv. film »LETNA. DOBA«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladin-skeqa filma.
Žirovnica: 13. in 14. decembra češki barvni vistav. film »DOBRI VOJAK ŠVEJK« II. del. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri.
Dovje-Mojstrana: 13. in 14. decembra nemški film »POT V BAMSDORF«. Predstava v soboto ob 20. uri,   v  nedeljo   pa ob
19. uri.
Koroška Bela: 13. in 14. decembra Jugoslovan, film »MALI ČLOVEK«, 15. decembra ameriški barvni film »LETNA DOBA«. Predstave v soboto in ponedeljek ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri.
Bled: 12. do 15. decembra ital. film »SIMFONIJA LJUBEZNI«. Predstave v petek in ponedeljek ob 20. uri, v soboto ob
17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 14., 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja.
Radovljiva:  13. decembra ob
20. uri in 14. decembra ob 16. in 20. uri amer. barv. vistavision film »NEVŠEČNOSTI S HA-RYEM«, 14. decembra ob 11. in
18. uri amer. barv, vistivision film »UMETNIKI IN MODELI«.
Ljubno: 13. in 14. decembra mehiški film »KO BOM ODŠEL«. Predstave v soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
Cerklje: 13. in 14. decembra slovenski film »DOLINA MIRU«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri.
»SORA«, Škofja Loka: 12. do
14. decembra amer. cinemascope film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«.
»OBZORJE«, Železniki: 12. do
14. decembra franc. film »BF.G IZ GVAJANE«. Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30 uri.
Žiri: 13. in 14. decembra ital. film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 19.30 uri
Duplica pri Kamniku: 13. in 14. decembra ameriški barvni film »OGORELA DŽUNGLA«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri.
HJIIIII M UM
PORAZ JESENIŠKIH HOKEJISTOV V LJUBLJANI
LJUBLJANA : JESENICE 5 :1 (3:0, 1:0, 1:2)
V torek zvečer je bila odigrana v Ljubljani prijateljska tekma v hokeju na ledu med HK Ljubljana in HK Jesenice. Pred nekako 1500 gledalci je vodil tekmo sodnik Pogačnik. Ker sta bila led in tudi razsvetljava slaba, se Jeseničani niso mogli vživeti v igro. Zato so tudi izgubili prvo tretjino 0 : 3, kar daje priznanje Ljubljančanom, ki so pod istimi pogoji igrali požrtvovalno in lepo. V drugi tretjini Je-
2REBANJE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, KI JE BILO V SREDO V SLAVONSKEM BRODU
Srečke, ki se	so zadele
končujejo s spodaj	dobitek
označ. številkami	dinarjev
02610	40.000
17190	60.000
27490	40.000
67890	80.000
126690	200.000
51	400
301	8.000
72221	40.000
2	200
2852	20.200
66412 ;	30.200
04852	60.200
22332	100.000
013	4.000
19703	80.000
23023	80.000
31993	80.000
59603	60.000
76303	100.000
14	1.000
74	600
764	4.000
7664	20.000
10604	40.000
58774	30.600
222684	300.000
545	2.000
75065	40.000
77165	40.000
84855	30.000
032655	600.000
349995	200.000
86	400
346	2.000
736	2.000
85806	30.000
7	200
8367	10.200
10847	30.000
18137	60.200
460357	400.200
068	2.000
6718	10.000
09108	30.000
85218	30.000
85828	100.000
532518	800.000
89	800
259	6.000
959	2.000
0429	10.000
08(i9	10.000
1409	10.000
5619	10.000
10209	30.000
15719	30.000
58119	60.000
63639	40.000
63789	30.800
445759	1,000.000
Skupno je bilo Izžrebanih 182.063 dobitkov in 7 premij v skupnem znesku 93,800.000din.
seničani niso bili dosti boljši, lepo pa so igrali v zadnji tretjini, ko je bil led očiščen. Prav tako je bilo videti, da jeseniški vratar Novak tudi to pot ni bil kos ljubljanskim strelcem. Igra, razen v zadnji tretjini, ni bila niti lepa niti borbena, pač pa s strani ljubljanskih igralcev vseskozi požrtvovalna. Zmaga Ljubljančanov je bila povsem zaslužena. Sodnik Pogačnik ni bil odločen in je dostikrat premišljeval, ali naj pusti na igrišču dva ali tri jeseniške igralce. Občinstvo, ki je bilo vseskozi športno, pa je od tekme pričakovalo precej več. TUDI KAC IZ CELOVCA PREMAGAL JESENIČANE JESENICE : KAC (Avstrija) 4 : 5 V prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu, ki je bila na Jesenicah v sredo zvečer med Jesenicami in KAC iz Celovca, se zmagali gostje. V prvi tretjini, ki je bila zanimiva, so vodili domačini 2 : 0. V drugi tretjini so domači popustili in zgubili z 2 : 1. V zadnji tretjini jso zaigrali gostje še uspešnejše in zmagali s 3 : 1, tako da je bil končni rezultat tekme 5 : 4 za goste. Porazu domačinov je prispeval sodnik VValentin iz Avstrije. Gledalci, ki jih je bilo okoli tisoč, z igro niso bili zadovoljni in si ponavljajočih porazov domačinov ne znajo tolmačiti. V opravičilo domačega moštva je treba pripomniti, da so gostje vigrano moštvo, med katerimi igrata tudi dva Kanadčana, medtem ko je jeseniško moštvo kombinirano iz dveh generacij in zaradi tega še nevigrano.
STB UST V 0
TROBOJ
V POČASTITEV DNEVA JLA
V nedeljo je bil na Javorniku prijateljski strelski troboj v počastitev Dneva JLA med strelci z Jesenic, Javornikai n iz Žirovnice. Tekmovali so z zračno puško, prvo mesto pa so osvojili Javorničani z 829 krogi pred Jeseničani 817 in Zirovničani, ki so dosegli le 740 krogov od 1000 možnih. Najboljši posameznik je bil Jože Otrin (Ja-vornik), ki je dosegel 180 krogov.
-an
NAMIZNI T CIVIS
ZADOVLJIV ZREB ZA TRIGLAVANE
Danes se je v Ljubljani začelo letošnje državno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike. Zbrali so se vsi najboljši igralci Iz vse države. Med udeleženci"pr-venstva, ki bo končano v nedeljo, so v dokajšnjem številu zastopani tudi igralci kranjskega Triglava. Le-tem je bil žreb tokrat vsaj nekoliko naklonjen. Tako ima Tome med mladinci vse možnosti, da se uvrsti v zaključna tekmovanja !n prav tako tudi Plutova pri članicah; Teran pa bo moral zaigrati najbolje, če se bo hotel preriniti med prvo osmorico, ker se bo moral pred tem srečati z lanskim državnim prvakom Zagrebčanom Hr-budom. Med prvo o.smorico lahlco pričakujemo tudi nadarjene mladinke Knapovo, Lampretovo 'n Jernejčičevo. Prvenstvo bo za-ključeno v nedeljo. rr
Žreb je odločil
V torek popoldne ob 16. uri je bilo v uredništvu »Glasa Gorenjske« javno žrebanje nagradne križanke ob Dnevu republike. Izmed 203 rešitev, ki jih je uredništvo prejelo do vključno ponedeljka, so bili izžrebani in bodo prejeli nagrade naslednji reševalci:
1. nagrado 2.000 dinarjev dobi Slavko Pajntar, Tržič, Partizanska cesta 12;
2. —3. nagrado po 1 000 dinarjev prejmeta Milka Bremec, Kranj, La-bore 35 in Vinko Brenk, Kranj, Stražišče 35;
4.-5. nagrado po 500 dinar jrv pa Vinko Brenk, Kranj, škofjeloška 19 in Jaroslav Gogola, Kranj, Zupančičeva 4.
Kranjčani lahko dvignejo nagrade v uredništvu »Glasu Gorenjske« od 15. decembra dalje, Slavku Pajntnarju pa Jo bomo poslali po pošti.
Pravilna rešitev križanke:
Ob dnevu republike  iskrene če-
stitke, prekleti) rak, ovna, čas, KD, E, S, mik, le, amoroji, K, I, Avar, roka, os, om, NV, S, škrt, N, R (D) K. fes, ji, Tone Fajfar, J(enko) D(a-vorin), A, O, Ive, re. av, M. siv, jeca, N, le, ntek, Z, mrke, odbojka, alibiji, ui(itelj), K, re, Ohio, Sime, A, I, se, neka, S, on, traktor, T, Politika, LL, KI, Dev, L. O. Ob, P, rt, are, magnetofon, pik, raca, kaj, Erik, rože, vila, pi, Lia, Aldo, sa), A AS, T, ruda, SD, ča, čekan, spomenik, Vesna, ra, en kilogram;
navpično: Škofja Loka, dar, sr (ednji), medved, opera, A, Spa, S, Brinovec Vlado, O, E, L, Aida, me, opominjam, J, I, M, loščen, brvi, vi, ak, tlaka, tank, Donka, sta, I, ga, II, NK, A, V, 10, konj, KL, el, lastovka, A, E, VO, večer, O, los, T, otep, EG, uta, ŠN, Ziherl Boris, CSR, risarke, bi, al, fi, arena, E, morfij, Ion, K, Pokljuka, M, P, oktave, J, et, N, 1, da, U, KrU M Miško, ra, an, Brdo, F, ar, EAR, Po, la, sod(r)ar, kum, križ.
PLANINSTVO
PLANINCI V KRIZAH PROSLAVLJAJO
Planinsko društvo v Križah pri Tržiču slavi letos, decembra 10-letnico svojega obstoja.
Za največji uspeh v desetletni dejavnosti si štejejo člani društva izgradnjo koče na Kriški gori, kjer so veliko prispevali s prostovoljnim delom ob nedeljah. Društvo je razširilo svojo dejavnost in tudi članstvo v Dupljah, Strahinju, na Golniku in na Trsteniku, kjer se odprli planinsko postojanko.
Ob letošnji desetletnici pripravljajo več prireditev in tudi razvitje prapora.
OBČNI ZBOR BRODARSKEGA DRUŠTVA
Preteklo nedeljo je imelo Brodarsko društvo Kranj redni letni občni zbor, ki so mu prisostvovali tudi predstavnik Brodarske zveze Slovenije Uroš Ambrožič, predstavnika občinskega in okrajnega odbora LT in drugi. Pregledali se delo in razvoj društva v preteklem letu. Društvo je imelo vrsto težav, vendar je doseglo nekaj dobrik uspehov, n. pr. na Republiškem prvenstvu, ki so ga za občinski praznik priredili v Kranju, na meddruštvenem tekmovanju v Tacnu, na državnem prvenstvu ma Neretvi, kjer so na kanujih, ki se jih sami zgradili, postali državni prvaki v C-2 I. skupini v dvojici. Nazadnje so sprejeli več sklepov. V društvo bodo pritegnili več mladine. Udeležili se bodo vseh tekmovanj, tudi svetovnega, ki be leta 1959 v Švici in Franciji.
-an
AEROKLUB JESENICE PRED OBČNIM ZBOROM
Na letošnji letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 14. decembra se člani jeseniškega Aerokluba temeljito pripravljajo. Zato je pričakovati, da bo občni zbor tudi uspel in da bodo na njem lahko sprejeli vrsto sklepov, ki bodo pomagali klubu v prihodnje še k večjim uspehom kot letos. V preteklem letu je klub predvsem stremel za pridobivanjem novih članov, zlasti mladincev. Vsekakor pa bo tudi v prihodnje ena največjih nalog aerokluba.
KRANJSKO AKADEMSKO DRUŠTVO — DA ALI NE?
Na pobudo številnih študentov Je bilo že pred leti v Kranju ustanovljeno Akademsko društvo. Namen ustanovitve društva je bil združevati študente In prlre|atl večere z razgovori, pretlva|an|l filmov In predavani. Študentje so f teh svojih prizadevanjih bili sprva uspešni, čeprav so Imeli pri svolem delu vrsto ob|ektlvnlh la sub|ekllvnlh težav. S časom so svo|o dejavnost uspeli razširiti tudi v širšo |avnost z raznimi prireditvami: večernimi predavanji v okviru Centralne ljudske univerze In Mladinske univerze (študentje so predavali), poučnimi filmi, koncerti, literarno-glasbenlml večeri, športnimi tekmovan|l In podobno.
7.e nekaj časa se sprašu|emo, zlasti pa letos, ka| Je z Akademskim društvom, ali še obstoja aH ne. Nik|er nI opaziti nikakršne dejavnosti kran|sklh študentov. Vsekakor le to v nasprotju s pričakovani!. — V Kran|u Je približno dvakrat več študentov kot |lh |e bilo pred leti, zato M bilo pričakovati, da bi bila tudi de|avnost Akademskega društva vsaj dvakrat tolikšna. Prav gotovo pa bi bila lahko še večla, ker se društvu ne bi bilo potrebno več boriti v tolikšni meri z vprašan|l, ki se pojavljalo ob ustanovitvi.
Vse kaže, da Je temu de|stvu kriva neodgovornost članov upravnega odbora In tudi vseh tistih študentov, ki so dopustili, da Je delo študentov tako zamrlo. Ker Je društvo Imelo v preteklih letih vso podporo številnih družbenih \* političnih organlzacl|, |e upati, da bi bilo prav lako lahko tudi danes ln v prihodn|e. I.e Studentte bi morali pokazali vsa| nekoliko zanimanja za svo|e društvo. Skoda M bilo, če ne bi številni študentje s pomoč|o svo|ega društva v naši družbi odigrali tiste vloge, kot bi Jo lahko. D. V.
KRANJ, 12. DECEMBRA 1958
Glas Gorenjske '
Zanispk ob prvi premieri kranjske Svoboda
Aleksander N. Ostrovski: Gozd
TUml^lci 0i gledamo
Satirična komedija ruskega dramatika A. N. Ostrovskega GOZD, « katero so se igralci kranjske Svobode predstavili v Prešernovem gledališču gledališkemu Db-činstvu v soboto, 6. decembra, je končno odprla vrata v letošnjo gledališko sezono. Da dela niso mogli naštudirati prej, so krive mnoge težave, zlasti nediscipliniranost nekaterih igralcev.
Vse prej kot spodbudne prognoze gledališkega občinstva, ki izbiri tako težavnega dela niso obetale posebno uspešne uprizoritve, 60 to pot zadele v prazno. Brez zadrege lahko trdimo, da sodi uprizoritev »Gozda« med najboljša <iela, kar jih je dramska sekcija kdajkoli postavila na oder. Da je komedija uspela v tolikšni meri, gre nemalo zaslug nekaterim igralcem - gostom, ki so priskočili na pomoč Svobodi. Na moč tvegano bi namreč bilo, če bi se življenja in likov, kakršne riše mojstrska paleta Ostrovskega, Svoboda lotila z lastnimi močmi. — Posebna mikavnost uprizoritve je bila v tem, da je v glavni ženski vlogi
Raise Gurmižske nastopila članica Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Mikaela Šaričeva. Tudi ostali gostje Marjan Lombar, Miča Fajonova in Bogdan Fajon so dokazali, da so igralci z lepim igralskim registrom in odrsko rutino.
O nespornih kvalitetah komedije, ki je našla pomembno mesto v svetovni dramatiki in se uvrstila v železni repertoar velikih gledališč, ne bi kazalo na dolgo in široko razpredati misli. Gavni smoter komedije je: pokazati in obsoditi visoke družbene sloje, ki teptajo etična in moralna načela, da bi ustregli svojim umazanim interesom in strastem. Druga plat avtorjeve namere pa je zagovarjati pravice ponižanih in razžaljenih malih ljudi.
Režija je bila zaupana režiserju PG Dragu Fišerju. Prva splošna ugotovitev: ne da bi se oddaljeval od avtorjevega koncepta, je znal delu vdihniti razgibanost, živahnost in predvsem temperament-nost. Dokaj spretno je uravnovesil komedijske  elemente  s tragičnim
OB 40-LETNICI SMRTI PISATELJA IVANA CANKARJA
V soboto, 13. decembra se bomo spominjali 40-letnice smrti nedosegljivega oblikovalca umetniške besede Ivana Cankarja. S hvaležnostjo se bomo spominjali pisatelja — mojstra, ki je pogumno udaril po napakah buržoazne družbe in šibal lažno rodoljubarstvo, hi-navsitno, omejenost, malomeščansko filistrstvo in se boril zoper nasilje in za^ svobodo delovnega ljudstva. Poklonili se bomo moj-Psjb°l°ške črtice in novele, kjer izzveni beseda v ostro kritiko rzkorisčcvalske kapitalistične družbe in dramatika, ki je dal Sloven-yfm umetniško dramo, v kateri je obsodil negativne sile družbenega zivlicnja in pokazal na rast novih, naprednih družbenih sil, ki jih Predstavlja proletariat in z delavstvom povezano izobraženstvo. ™« spomin naj bo posvečen tudi besedi o njegovi materi — mučenici.
Pisatelju v spomin bo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane v petek, 12. decembra ob 16. in 20. uri uprizorilo v Prešernovem gledališču v Kranju avtorjevo komedijo »Za narodov blagor«.
ozadjem, s čemer je brez nesoglasij dosegel lepo ubrano in sugestivno celoto. Režiser se je sicer poslužil realistične režije, ki je vtisnila komedijskim prvinam efektnost, vendar je s finim posluhom in pravo mero vtkal v mnoge prizore nevsiljivo patetiko. Tudi sentimentalnim poltonom je znal prisluhniti in iz njih izluščiti bolečo vsebino. Neprisiljeno je tudi podčrtaval aktivnost posameznih oseb; s krepkejšimi situacijskimi ali intonančnimi poudarki je osvetljeval trenutne interpretatorje, pri čemer pa ostalih soigralcev ni zanemarjal. Z nevsiljivo živahnostjo jih je razgibaval v življensko plastičnost. Brez škode pa bi se lahko izognil pretiranosti v zvezi s Petrovo sramežljivostjo v prvem dejanju in omilil krik Aksenje, preden se hoče utopiti v jezeru. Prvemu dejanju tudi ne bi škodovalo več dinamike, Vosmibratovu pa manj situacijskih premikov zlasti v tretjem dejanju. Tudi dikciji (Bodejev, Bulanov, Peter) in pravilnemu naglaševanju bi morda kazalo v prihodnje posvečati več pozornosti. Lektor bi imel polne roke dela.
O občuteni igri in plastičnem liku vdove Raise Gurmižske, ki jo je s finim posluhom za trenutna občutja mojstrsko oblikovala prvakinja ljubljanske drame M. Šaričeva, lahko še pritrdimo, da je nudila soigralcem in režiserju močno oporo. Za Mičo Fajonovo velja ugotovitev, da je bila dramatično in nežno stkana vloga zapostavljene Aksenije — deklice, ki se srečuje z občutji prve ljubezni, pisana igralki »na kožo«. Svojo vlogo je zaigrala brez preračunljivosti, s širokim glasovnim :e-gistrom, s katerim je jasno podčrtala notranjo razklanost. Njena dikcija bi lahko služila kot vzor. Milonov Marjana Prinčiča in Bo-dojev Borisa Leskovarja sta bili malce medli figuri, ki nista povsem ujeli stika z ostalimi igralci. Vloga trgovca Vosmibratova je bila zaupana Tonetu Hotku. Sicer je bil naraven, vendar po avtorjevem konceptu prehrupen in premalo lokav. Drago Slefe je bil v vlogi Petra topel, v izpovedovanju ljubezenskih čustev pristno neroden, vendar ni mogel skriti pomanjkanja odrskih izkušenj. Ima pa vse. pogoje, da se razvije v dobrega igralca. - Preko vse igre je razpet falirani študent Bulanov, ki ga je oblikoval Zmago Benčan. Vsekakor se je počutil v zadnjem delu igre bolje, saj končno lahko odvrže masko zapostavljene in z manj vrednostnimi kompleksi prepredene osebnosti in se predstavi kot odločnejši človek, vsekakor pa preračunljiv slepar. Marjan Lombar je bil v vlogi Lakaja Karpa dostojanstven in topel. Temu, da je ustvaril eno najboljših figur, je pripomogla tudi odlična maska. Manj posrečena v maski je bila Ulita Tatjane Potiskove, ki je premlada, da bi lahko plastično oblikovala starejšo žensko. Kljub dobri igri in igralski rutini ji zlasti v prvem dejanju (zaključni dialog Ulita — Gurmižska) ni uspelo prepričati gledalcev, da je za njo že 50 let življenja. Bogdan Fajon je kot Gonadij Neščastlivcev ustvari! na moč zanimivo osebnost. Podoba neugnanega igralca — trageda je
izzvenela v bolečino, ki smo ji verjeli. Svoje zavoženo življenje je izpovedoval široko in vihravo, pa spet nežno in občuteno. Vseskozi je bil premočrten in zanese-njaški patetik, prežet z optimizmom in vero v svojo igralsko kariero. Dobro mu je sekundira! komedijant Ščastlivcev Lada Uršiča, ki pa vselej ni bil dovolj »ko-medijantski«, da bi bil enakovreden protiutež igralsko močnejšemu tragedu. Bil pa je naraven, razigran in neposreden. Vsekakor pa je to pot pokazal, da skriva v sebi lepo mero igralske nadarjenosti.
Vsem igralcem ni uspelo sprožiti linearnosti igralskih registrov. Prav zategadelj so tu in tam nastajale bledo in nesugestivno obarvane vrzeli, vendar je ansambel nadomeščal intenziteto igranja s toplino in neposrednostjo.
Scena akademskega slikarja Milana Batiste je bila stilno prelomljena. Nihala je med realizmom (sprejemnica) in stilizacijo (gozd) kar delu ni bilo v prid. Sicer pa je bila s svojimi scenskimi elementi dovolj funkcionalna.
Gledališko občinstvo, ki je obiskalo tokratno premiero v večjem številu kot sicer, je doživelo prijetno presenečenje.
S. Š.
SAKRAMENSKA FRKLJA je francoski barvni film v ki-noskopu, ki je tako francoski, kot le more biti. V njem utripa življenje v burnem ritma, ki mu komajda sledimo. Dogodki se prehitevajo v silni dinamiki; prepletajo jih razkošni revijski prizori, polni mikavnih glasbenih vložkov, ki sodijo med najboljše, kar jih je ustvarila francoska filmska proizvodnja. Seveda zavijajo barve ves film v neodoljivo privlačnost. Za tega ali onega utegne biti film tudi privlačen zaradi čudovito zamišljenega pretepa, ki ni nič manj razkošen od najrazkošnejše revijske interpolacije. Vse skupaj je živobarvni labirint, kjer ne manjka ničesar — še kriminalnega nadiha ne. Delo je zelo domiselno zrežiral Michel Boi-srond. In igra? Ne bo razočarala. Konec koncev se vprašamo, komu in čemu je film namenjen? Vsekakor tistim, ki si želijo razvedrila. — Če se prav spominjam, sem pred časom bral neko recenzijo, ki pravi o glavni filmski igralki nekako takole: »To je film zaradi Brl-gitte Bardot; to je frklja zaradi Brigitte in film zaradi Bardot
in konec koncev še mi zaradi Brigitte in vse skupaj zaradi frklje.. .« Res — ne bo nas razočarala s svojo mladostjo, šarmom in neuničljivo vese-lostjo. »Tridimenzionalna« frklja francoskega filma nas bo dobro zabavala.
DAMA IN POTEPUH
Neuničljivi in nedosegljivi čopič kralja risanega filma Walta Disneya snuje vedno nove in nove risane filme. To pot smo se srečali z barvno kino-skopsko risanko (kar je novost pri risanih filmih) Dama in potepuh. Mojster risane besede nas postavi v živalski svet, med zveste človekove prijatelje — pse, ki žive »obremenjeni« s človekovimi značaji in trpijo, se vesele, ljubijo, upajo in verujejo v človeka. Film je svež po zamisli, neposreden in konec koncev tudi boleč. Boleč morda ob misli, ki se je porodila v pameti zvestega kuže: »Ne bodimo vendar taki kot ljudje!« Ta mojstrska barvna govorica grenkih in jedkih resnic je namenjena otrokom od mladih do starčevskih let.
Filma res ne kaže zamuditi.
Prizor iz drame O. Zupančiča »Veronika Deseniška« v uprizoritvi Čufarjevega gledališča na Jesenicak
ZANIMANJE OBČINSTVA -PRIZNANJE IN SPODBUDA
Razpis abonmaja ni razočaral
S stoto jubilejno premiero, Zupančičeve »Veronike Deseniške«, je Cufarjevo gledališče na Jesenicah pričelo sezono 1958/59, uspešneje, kot je bilo pričakovati. Doslej je uprizorilo že deset ponovitev in vse so bile izredno dobro obiskane; nekatere so bile deležne obiska kakršnega jeseniško gledališče že dolga leta ne pomni. Izredno zanimanje občinstva za to uprizoritev
je najlepše priznanje in zahvala igralskemu kolektivu za požrtvovalno in nesebično delo.
Tudi na razpis gledališkega abonmaja je bil odziv občinstva tako številen, da je presegel še tako optimistična pričakovanja. Prvega poskusa z abonmajem se je jeseniško gledališče lotilo že pred šestimi leti, toda razen nekaj desetin abonentov,  ni  zabeležilo večjega
r
Med urnimi knjigami
Med novimi knjigami, ki sta nam jih v Zadnjem času dali založbi OBZORJA v Mariboru m i.ipA v Kol>rilt /,„ imel največ bralcev »Roman o i rescrnif, ki ga je napisala 'tka Vaštc.
Ob prvi izdaji leta 1937 je "■"liga zbudila tudi pri kritiki precej zanimanja, saj je bil to prvi slovenski biografski roman. Knjiga, ki je izšla v prvi izdaji v samozaložbi, je bila kmalu razprodana.
»Roman o Prešernu«, ki ga /e Založba okusno opremila (čemu je priložena slika pesnika, o kateri smo brali dvomJ
Ijive pripombe glede avtentičnosti?), bo prav gotovo zelo razveselil širok krog bralcev.
Druga knjiga je izšla prav tako v letni knjižni zbirki založbe OBZORJA, in sicer kot zaključna knjiga prvega letnika. To je prvi del trilogije, ki nam opisuje napad, višek in poraz nacističnega pohoda proti Sovjetski zvezi leta 1941. To je roman »MOSKVA«, ki ga je napisal Theo-dor Plievier, ki je emigriral pred Hitlerjem, preživel drugo svetovno vojno v SZ, a jo kasneje spet zapustil. Umrl le marca /955 v Zahodni Nem-
čiji. Roman »Moskva« je zaključena knjiga, kakor sta tudi naslednja dva dela trilogije, romana »STALINGRAD« in »BERLIN«.
Kakor smo v eni od knjig te zbirke spoznali zahodno fronto pretekle vojne (»Mladi levi«), nam ta knjiga podaja strahotno podobo tistih nekaj mesecev od pohoda proti Moskvi in obstanka nevzdržno prodirajočih nacističnih hord v oktobru 1941.
Kdor bo prebral prvi del Plievierove velike trilogije, bo nestrpno pričakoval še drugo in tretjo knjigo (Stalingrad in Berlin). Roman »Stalingrad« napoveduje založba OBZORJA kot peto knjigo knjižne zbirke za leto 1959.
Z izdajo knjige »PREGLED HRVATSKE, SRBSKE IN MAKEDONSKE KNJIŽEVNOSTI« je ta založba izpolnila svoj dolg, ko je ob obsežni izdaji pregleda slovenske književnosti (izšel ie v ponatisu)     napovedala tudi
pregled ostalih jugoslovanskih literatur. Knjigo je napisal prof. Miroslav Ravbar. Tako delo nam je bilo že dolgo zaželeno in potrebno, pa ne samo za šolsko rabo, marveč za vsakogar, ki želi spoznati književno delo naših bratskih narodov.
Prav tako navidezno »šolska« knjiga je tudi dolgopri-čakovana »BESEDNA UMETNOST«, ki jo je napisala Silva 'Trdina, izdala pa Mladinska knjiga v Ljubljani. Res je, da bo ta knjiga uspešno najbolj služila višjim šolam ob razpravi učitelja, toda v njej je toliko gradiva, o čemer bi se verjetno prav rad poučil tudi preprosti bralec. Ko sestav-Ijalka knjige govori n. pr. o vrstah in oblikah besedne umetnosti in razčleni literaturo po izvoru, oblikah in vsebini in v zadnjem poglavju podrobno razloži posamezne vrste, označi pri razdelku »roman« njegove podvrste in doda na več straneh še pregled glavnih predstavnikov in
njihovih najbolj značilnih del. Obsežno je obdelano poglavje o dramatiki z zelo jasnimi razlagami, s primeri, slikami in grafičnimi prikazi.
V založbi BOREC je izšlo v eni knjigi zbrano delo Boga Flandra - Klusovega Jožeta. Knjiga nosi naslov po njegovem najboljšem znanem delu »BATALJON«. V knjigi so zbrane pesmi in proza, kar jo je ostalo za mladim človekom, ki je moral, ko ga je zadela sovražna krogla, prezgodaj utihniti.
Knjigo je uredil Emil Cesar ter napisal izčrpen uvod z orisom življenja in dela obetajočega talenta in dodal na koncu še številne opombe.
Založba LIPA je izdala tudi drobno knjižico Katje Špur »DVA STUDENCA« s kratkimi poglavji, odetimi v okvir kitajske zgodbe, v katerih podaja problem odnosa moža do žene in ljubezni. Lično opremo drobne knjižice je oskrbel Jože Ciuha.
V.
J
uspeha. Na letošnji razpis abonmaja pa se je odzvalo več kot 400 interesentov in prijave še zmerom prihajajo. In še ena razveseljiva ugotovitev: uprava internata Metalurške šole ni samo kolektivno abonirala svojih gojencev, temveč tudi mnoge dijake Metalurške šole. Manj razveseljiva pa je resnica, da je mladinska organizacija prezrla posebni mladinski abonma po znižanih cenah, ki ga je gledališč* želelo nameniti prav njenim članom.
Se zmerom pa ostaja nerešeno vprašanje gostovanj, ki so sicer nujna in hvaležna, toda zelo draga. Cufarjevo gledališče dobiva nenehne prošnje in vabila za gostovanja v okviru bivšega radovljiškega okraja, toda žal, zaradi previsokih stroškov, ki jih terjajo gostovanja, se tem vabilom ne more odzvati. Se več: prav zaradi gostovanj v minuli sezoni je gledališče zašlo v finančne težave. Vsekakor bo treba ta problem rešiti in v prihodnje resneje upoštevati zahteve, ki jih narekuje naša kulturna politika. Prav bi bilo, da o tem razmislijo tudi prizadete občine, saj pri tem ne gre za visoke vsote.
Kljub gospodarskim težavam, >i tarejo gledališče in mrazu, ki vdira na oder in v dvorano, teče delo uspešno naprej. Režiser Stare Marijan pripravlja dramo angleškega pisatelja A. Huxleva »Giocondia smehljaj«. Premiera tega zanimivega dela bo v soboto, 20. decembra, še pred Novim letom pa ji bo sledila premiera pravljice srbskega pisatelja V. M. Djordjeviča »Gra-šek«, ki je namenjena najmlajšemu občinstvu za Novoletno jelko.
/
6    Glas Garenjsfte
KRANJ, 12. DECEMBRA 1958
Preden se odločimo za nakup, moramo vedeti...
V novembru in decembru so tr-fovine s tekstilnim blagom še vedno polne kupcev, ki bi se rđdi oskrbeli za zimo.
Različno izložbeno blago nas če-■ tokrat zavaja v negotovost. Za vzorec in barvo se hitro odločimo, glede kvalitete pa smo večkrat v zadregi, ker ne zaupamo povsem prodajalčevim besedam. Vsakdo rad kupuje kvalitetno blago, toda tudi to je treba znati. Za dobro blago ni odločilna samo surovina, zato moramo upoštevati tudi izdelavo in obdelavo. Blago je najtrpežnejše, če je tkano v platneni vezavi. Blago za obleke bi kilo po tej primerjavi manj trpežno, vendar skušajo v tovarnah odpraviti to pomanjkljivost s pove-
čano gostoto niti. S tem dosežejo tudi večjo raztegljivost in prožnost blaga, kar spoznamo najprej na kolenih in komolcih. Raztegljivost in prožnost volnenega blaga preizkusimo s priostreno svinčni-kovo konico, ki jo potisnemo v blago. Blago se mora po tem poskusu takoj zravnati, da se zdi nepoškodovano. Ce je blago volneno ali iz naravne svile, se mora potem, ko ga stisnemo v pesti in spustimo na mizo in pogladimo, zaradi prožnosti vlaken samo vzravnati.
Gladko blago se lepše nosi kakor kosmato, ker se ne oguli tako hitro.
Najbolj razširjen in zanesljiv preizkus    za   določevanje vrste
Pestre barve - grobe tkanine
,Da nam bo čimbolj toplo'
»Na nam bo čimbolj toplo«, vzklikajo modni ustvarjalci, ko propagirajo za zimsko garderobo predvsem grobo izdelane, debele tkanine. Tekstilna industrija se je zaradi tega potrudila, da bi bila površina zimskega blaga čimbolj nepravilna in prirodna.
Tovrstno blago, ki je sicer grobo, pa odlikuje velika barvna pestrost. V trgovinah lahko poljubno izbiramo in kupimo ne samo tisto, kar je moderno, ampak tisto, kar nam zares ugaja.
Grobost tkanin je »predpisana« za velik del ženskih oblek. Značilno za te modele je ravna, ozka linija, širok in poudarjen pas ali visoko dvignjen životec. Pas oziroma moderno krojen životec sta tudi edini okras takšne tople obleke.
N/IODA
Visoko /apel plašč z velikim ovratnikom po vzorcu trapeza
Plaščev si to zimo skoraj ne moremo zamišljati brez krzna. Krzno je moderno in pa seveda toplo. Iz pravega oziroma imitiranega krzna so ukrojeni največ ovratniki, žepi, manšeti in pokrivala.
Moderen plašč za vsakdanjo rabo si bomo omislile iz tweeda. V trgovinah ga je precej in ker ni predrag* si ga vsaka lahko privošči. Pri teh plaščih bo učinkoval predvsem drzen kroj.
V zimskih dneh nam bo prišel prav tudi praktičen kostim, prav tako iz debelega blaga. Jopice modernih kostimov so običajno kratke in ravne, ovratniki pa so okrašeni z žametom ali krznom.
Za obisk koncertov, gledališča in zabavnih prireditev bomo predelale svoje stare obleke v stilu nove linije. Ce pa bomo kupovale
novo blago, potem si bomo privoščile široke, bogate obleke ;z brokata in drugih tkanin, primernih za večerne priložnosti.
NASY£TJ
Gumasta poslellna n'a'na mr,'/\. mo redno čistiti z mlačno milnico
in s čisto vodo, na.o pa uo^ u osušiti. Pri majhnem otroku je najbolje imeti dva kosa, da a dnevno menjamo.
Pri umazanem gospodinjskem delu, posebno če imamo opravka z ostrimi kemikalijami, zaščitimo roke z gumastimi rokavicami. Da jih laže nataknemo, jih znotraj posujemo s smukcem. Po končanem delu jih očistimo še na rokah: najprej jih dobro namilimo, nato pa speremo. Snemamo jih previdno in posušimo znotraj in zunaj. Suhe nasujemo s smukcem in shranimo zavite v čisto krpo na suhem in hladnem kraju.
blaga je sežiganje. Pri tem ne smemo sežgati dela blaga, temveč posamezne niti. Ce je nitka spre-dena iz bombaža ali umetne svile, potem gori hitro s svetlim plamenom, nitka iz naravne svile ali volne pa gori počasi brez plamena.
Vrsto blaga lahko določimo tudi z otipavanjem. Volneno blago ima topel prijem, bombažno hladen, blago iz naravne svile čutimo med prsti živo, toplo in šele-steče, medtem ko je blago iz umetne svile hladno.
Pri nakupu barvanega in tiskanega blaga preizkusimo tudi barvno stalnost. Z ovlaženim robcem, zavitim okoli prsta, drgnemo po blagu. Ce ostane robec čist, je barva dobra in trpežna. O stalnosti barve se prepričamo tudi kasneje z likanjem. Barva se namreč po likanju z zelo vročim likalni-kom ne sme spremeniti. Če je barva dobra, se ne sme izgubiti niti z drgnjenjem, kar lahko preizkusimo v trgovini, če drgnemo po blagu s suhim robcem, ovitim okoli prsta.
Vsako blago, boljše in slabše vrste, posebno pa volneno, se da dolgo ohraniti, če oblačila skrbno čistimo. Blato, prah, pot in močno sonce so najvztrajnejši uničevalci naših oblačil.
Dve praznični obleki za mlade     deklice, ki bi bile rade nove
JEDILNIK
KOSILO: paradižnikova juha z rlžem, krompirjevi cmoki, prisiljeno zelje, zdrobov narastek.
Paradižnikova Juha: 8 dkg masti, 5 dkg moke, 1 čebula, 1 korenček, paradižnik, sol, poper, 15 dkg riža.
Na masti zarumenimo nariban korenček, dodamo čebulo, nato i«
moko in ko zarumeni, zalijemo z razredčeno paradižnikovo mezgo. K juha zavre, zakuhamo riž in jo začinimo s soljo, poprom in zelenim peteršiljem.
Krompirjevi cmoki: 1 kg krompirja. 8 dkg masti, 1—2 jajci, 25 dekagramov moke, sol.
Krompir skuhamo in pretlačimo. Se toplemu primešamo mast, jajca, moko in sol. Pognetemo v testo in oblikujemo cmoke. Zakuhamo jih v vrelo osoljeno vodo. Kuhane zabelimo s prepraženimi drobtinami
Iz istega testa lahko oblikujemo hlebčke in ji hopečemo na masti.
Prisiljeno zelje: 1 kg zelja, sol, kumina, malo kisa. — lOdkg masti, žlica sladkorja, 1 čebula, 5 dkg moke, paradižnik, sol, poper.
Zelje zrežemo na rezance, ga posolimo, dodamo kis in kumino, pustimo stati nekaj časa in ga večkrat premešamo.
Na masti zarumenimo sladkor, dodamo čebulo in nato še ožeto zelje. Pokrito dušimo, da se zmehča. Nato potresemo z moko, jo prepražimo, dodamo paradižnik in zalijemo z vodo. Začinimo s soljo in počasi kuhamo pri kraju štedilnika.
Zdrobov narastek: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 6 žlic zdroba, malo soli. Poliv: 1 liter mleka, sladkor po okusu, vanili, rum.
Cela jajca in sladkor penasto umešamo z metlico za sneg. Rahlo primešamo zdrob in malo soli. Zmes damo v dobro pomazan in z zdro-bom potresen pekač ali model za narastke in počasi spečemo. Pečen narastek damo na krožnik in prelijemo z vročim, oslajenim in odišavljenim mlekom. Serviramo ohlajenega.
VEČERJA: telečji golaž z zdro-bovimi žličnikl.
Telečji golaž: 15 dkg masti, 2 do 4 čebule, 1 kg teletine, kis, sol, poper, 8 dkg moke, česen, paradižnik, paprika.
Na masti prepražimo čebulo, dodamo na kose narezano meso, prilijemo malo vode in kisa ter pokrito dušimo, da se meso na pol zmehča. Potresemo z moko, jo prepražimo, dodamo česen, paradižnik ln papriko ter zalijemo z vodo. Začinimo s soljo in poprom in počasi kuhamo še pol ure.
Posebej skuhamo zdrobove ilič-nike in  jih pridenemo gola/u
Zdrobovl žličnikl: 10 dkg maščobe, 3 jajca, 20 dkg zdroba, sol.
Maščobo in rumenjake penasto umešamo, dodamo zdrob in sneg beljakov ter rahlo premešamo. V vrelo vodo zakuhamo žličnike in kuhane dodamo golažu.
qor nit I
A J^r veste, spominjam se, da so mlad ini v tistih letih, ko sem tudi jaz nosil kratke hlače, bolj pod prste gledali. Današnja mladina je dočakala lepše čase. Včasih gimnazijska mladina ni smela obiskovati zadnjih večernih filmskih predstav. Dandanašnji pa, hm — so menda uvedli večerne predstave celo za dojenčke. — Ondan me je zaneslo v stražiški kinematograf v Kranju. Madonca, skoraj vznak me je vrglo. Mislil sem, da sem zašel v otroški vrtec. Naštel sem nič več in nič manj kot devet primerov, da so starši prinesli s seboj tudi otroke. Najstarejši menda ni imel dosti čez štiri leta. No, če imate malo fantazije, vam ne bo treba soliti pameti, kakšne so bile te  predstave za  ostale gledalce.
Jokanja in vreščanja malih »gledalcev« je bilo na pretek. Konec koncev nisem vedel, ali bi gledal film ali bi se jezil nad starši, ki so izbrali za svoje ljubljence to neprimerno zabavo.
A Ker sem že v Stražišču, pa še tole. — Ko sem ondan taval po stražiških stezicah in poteh (pravzaprav sem se izgubil), sem se na vse pretege čudil, kako da povsod žagajo drva z ročnimi žagami in ne motornimi. Kaj res ni v vsem Stražišču Žagarja, ki bi imel mo-torko?
»Seveda ga imamo, Anžeta; pa motorno  žago  ima  tudi,«  so me
»DRSALIŠČA NIMAMO!«
Nezadovoljstvo otrok je v Kranju vsako leto precejšnje, ker nim.ijo ledene plošče za drsanje. V kolikor pa )e, se drsajo lahko
le nekaj dni, ker Je drsališče prekasno pripravljeno in ga ka) hitro začnejo načenjati toplejši sončni žarki.
Kaže, da otroci tudi letos ne bodo prišli na svoj račun. Čeprav bi se na prostoru, kjer je lani bilo drsališče (pri Pokojninskem zavodu), že lahko drsali, saj je vreme že dlje kot naročeno, še vedno poskušajo z drugimi igrami, ki v takšnem mrazu niso nič kaj prijetne. Če hočemo, da bodo otroci tudi letos dobili v Kranju ledeno ploščo, bi se morali lotiti dela takoj. EaBo
poučili Stražiščani. »Kaj nam pomaga, ko ga pa zlepa ne zgrda ne moremo pripraviti do tega, da bi nam razrezal drva brž ko ga prosimo. Čakati moramo mesec in še dlje. Mi moramo čakati, zima pa ne čaka. Ker je možakar kdaj pa kdaj malce grob, ga raje pustimo pri miru in sami pljunemo v roke. Počasi gre — gre pa vendarle.«
A Če piše nad trafiko »Tobak«, je vse v redu. Ce piše nad trgovino z zelenjavo »Zelenjava«, jo tudi v redu. Ce pa piše nad trafiko »Zelenjava«, pa menda le ni čisto v redu. Nekaj takega sero opazil nad trafiko v Vodopivčevi ulici v Kranju (bivši Savski breg). Jaz bi bil pa le za to, da nad to trafiko obesijo tablo z napisom Tobak«.
Vsak torek in petek je v Kranju semanji dan. In takrat se zgrnejo (če dovolite da malce pretiravam) silne množice okoličanov. Nič čudnega ni, če ob teh dneh ljudje s podeželja navalijo na trgovine.
Tistikrat je bil petek in zaradi semanjega dne se je v trgovini »Pri Kranjcu« nagnetlo okoličanov kot listja in trave. Drug čez drugega so kričali svoje želje, drug drugemu so pulili iz rok blago. — Kupčija pa taka! Pa se je vmes vrinila neka kranjska dama, s prezirljivimi pogledi pogledala levo in desno, ročno odrinila nekaj kupcev od prodajne mize in začelo se je: »Dajte mi to in to... pokažite mi ono... to mi pa ne ugaja... še tistole mi pokažite... in še tisto...«
Vljudnemu prodajalcu je pohajala sapa, prijazno se je nasmihal in se znojil za blagoi kulturne postrežbe. In to še ni vse: truma okoličanov je za hrbtom zajetne jospe čakala in negodovala. Pa mi je prišlo tole na misel. Ker niso redki primeri, da Kranjčani, zlasti Kranjčanke, izbirajo prav semanjB dni za svoje nakupe, menim, da * bt bilo v prid kunrrm !n prodajal*
cem, da bi obiskovale trgovin* druge dni. Naj bosta ponedeljek in petek repervirana zgolj za kupce * podeželja.
Vas pozdravlja Vaš
BODICARI
Tokrat si bomo ogledali se cn primer prometne nesreče, ki sta ji botrovala neupoštevanje prometnega znaka »Nimaš prednosti!* in alkohol!
Dne 4. oktobra letos, ko sta se kazalca na uri pomikala proti osmi uri zvečer, sta se peljala od Vbilj proti Jeprci z motornim kolesom voznik s sovozačem. Dobre volje sta bila, dvakrat dobre volje zato, ker sta si privoščila nekaj alkohola, posebno pa še zato, ker sta hitela na svatbo v škof jo Loko. Precej naglo sta vozila proti Jeprci in, verjetno zatopljena v priletne misli, nista opazila pred iztekom stranske ceste na glavno cesto znaka »Nimaš prednosti«. Ko sta prečkala cesto L reda Kranj—Ljubljana, sta nenadoma opazila, da jima prihaja z desne osebni avtomobil. Prepozno je bilo, da bi se trčenju izognila. Avtomobil je treščil v motorno kolo s tako silo, da ga je odbilo 31 metrov daleč.  Motorno  kolo  se  je vnelo.
avtobus. Vstavil je tesno na desni strani, nekako vštric poškodova-
seboj osebnega avtomobila. Vsi kaže, da se je motorist hotel čim-
nega osebnega avtomobila, da bi nudil ponesrečenim pomoč. Tu pa
avtomobil pa je ustavil na skraj-se je začel drugi del nesreče. Ob
nem robu cestišča. To se je zgodilo ob 19.50 uri.
Nekaj trenutkov za tem je pri-prli.il iz  l lubliane proti Kuunit
tem času se je v smeri proti Ljubljani pripeljal z motornim kolesom motorist s sovozačem. Zaradi nagle vožnje ni opazil pred
bolj izogniti avtobusu, zato se I i precejšnjo silo, kljub temu, I je zaviral, zaletel v zadnji d* o\ebiiega ,ii'tonnd>il.t. Organi iN*1 ki so prihiteli na kraj nesreče, I ugotovili, da voznik ni imel vol' niskega dovoljenja, razen tega I bil pijan, da se je opotekal. Koti'' centracija alkohola je bila 3,08 'I* (Pri koncentraciji 4'/* alkohola* krvi nastopi nezavest ali (t" smrt!) Sicer pa sta potnika nt mr tornem kolesu preživela ud**** brez hujših posledic. Udarec I prizadejal motornemu kolesu Ml de približno za 30.000 dinar M Bolj tragično pa se je konJ<*^ večerna vožnja za motorista, I sta hitela v svate. Mimo tega, I je motorno kolo zgorelo, sta H o/>,i prepeliana s hudimi polko* bami v bolm\nico. Sovozač je Vj radi poškodb umrl še isto rt^ medlem ko je voznik še vedno bolnišnici.
Obe  trtenii  sta povzročili Mztonud'ilu   ikode  24  preko *^ tisoč dinarjev.
C.4C
KRANJ, 12. DECEMBRA 1958
d«« Gorenjske
Smotrne priprave cenejše gradnje
Na [esegicnh potreben Zovod za stanovanjsko izgradnjo
Preteklo sredo je bil na Jesenicah sestanek širšega sindikalnega aktiva, ki se ga je udeležil tudi član republiškega odbora sindikatov Jože Plevnik. Na sestanek so bili povabljeni tudi predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in direktorji podjetij. Zal so bile to pot sindikalne organizacije slabo zastopane.
Na plenumu so razpravljali o zaključkih III. plenuma republiškega Sveta sindikatov, o stališču sindikalnih organizacij do družbenega standarda, o produktivnosti dela in vlogi organov delavskega upravljanja ter uprav podjetij z ozirom na gradnjo stanovanj, urejanja družbene prehrane in o pomoči pri oblikovanju stanovanjskih skupnosti.
Po poročilu predsednika gospo-
darske komisije pri Občinskem sindikalnem 6vetu Toneta Pintar-ja, je prišlo do izredno živahne razprave. Izmenjali so nekatere misli o komunalnih problemih in dali vrsto pozitivnih pobud. Podjetja jeseniške občine ustvarjajo precejšnja sredstva. Brutoproizvod-njo cenijo na okoli 32 milijard dinarjev, od tega odpade na Železarno 28 milijard. Precej teh sredstev ostane podjetjem in komuni. Letos se je široko razmahnila gradnja objektov družbenega standarda. Vendar so te gradnje še drage, ker niso nanje pripravljeni, nimajo načrtov itd. Zato so predlagali ustanovitev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. Da bi sprejeti sklepi ne ostali le na papirju, so sklenili sklicati širše posvetovanje predstavnikov podjetij z občinskim ljudskim odborom.
Radio sprejemnik je tudi že pripravljen za tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. Žrebanje, ki bo tokrat z nagradami še bogatejše kot prejšnja leta, bo v začetku prihodnjega leta. Zato ne odlašajte z vplačilom naročnin. Nagradnega žrebanja se bo lahko udeležil le tisti, ki bo imel vplačano vsaj polletno naročnino.
Bralce »Glasa Gorenjske« obveščamo, da nam je Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, sporočil (5. decembra t. L), da je izplačal naročniku »Glasa Gorenjske« Janezu Habjanu iz Železnikov 2.640 dinarjev odškodnine za 6,6 •/• invalidnost.
Vsak naročnik »Glasa Gorenjske« je nezgodno zavarovan! Za primer smrtne nezgode za 20.000 dinarjev; za primer trajne invalidnosti pa za 40.000 dinarjev.
Za 200 srečk
dina
Namesto milijona še večja nesreča
J
Štefan je bil šofer in je že petnajst let krmaril tovornjake po dobrih in slabih cestah brez nezgode. Samo »za potrebo« ga je včasih srknil kak kozarček, včasih pa tudi iz prijaznosti do dobrega človeka, ki mu je za storjeno »postransko« uslugo postregel z napitkom. V svojem 38. letu pa se je naveličal samotarskega življenja in nenadoma zahrepenel po samici, ki bi bila takega življenja prav tako naveličana. Najbližja takemu idealu se mu je zdela tkalka Tilka iz sosednje ulice. Odločil se je, da jo ob prvi pripravni priložnosti povpraša, če bi hotela z njim skupno pregnati dolgočasje same-vanja.
TMka je že deseto leto tkala v tovarni pod mestom. Bila je zvesta, pridna in poštena delavka. — Odkar je prestala prvo bridko razočaranje, je druga približevanja zavračala. Ne bi šla rada še enkrat na ljubezenski led.
Ko pa se ji je približal Štefan, ki ni bil sicer lep, a postaven možakar, in jo je vabljivega prazničnega jutra ob srečanju tako pomenljivo vprašal z očmi, na dan gasilske tombole pa v gneči na trgu še z besedo, se je dala speljati še — drugič. Morebiti je pri tem botrovala tudi zavest, da pada prva rja tridesetih let.
Po slabih treh mesecih hude zaverovanosti, medsebojnih obetov in priseg, so ju na poročnem uradu s svečanimi opomini na dolžnosti in pravice zakoncev že vpisali v knjigo poročencev. Oba sta bila srečna. Kaj bi tudi ne bila, saj jima je Štefanovo podjetje oskrbelo celo podstrešno družinsko stanovanje.
Štefan je hotel imeti Tilko le zase; zato ji ni dovolil, da bi se bila še naprej vdinjala v tovarni. Gospodinjila mu bo in kmalu tudi zibala, — tako je odločil. Tilka se mu iz predanosti ni upala upreti. Na tihem mu je sicer ugovarjala, da se odpoveduje poklicu v svojo lastno škodo. Spoznala je že tudi življenje okrog sebe toliko, da Štefanovi gorečnosti ni mogla povsem zaupati. Kaj pa, če se ji tudi on izneveri, kaj pa, če bi ga njegovi tovariši speljali v pivnico?
Ustregla je njegovemu moledovanju in ostala doma. Toda prav kmalu je uvidela, da Štefanov zaslužek ne bo zadoščal za oba, še manj pa za tri. Spomnila se je svoje tovarišice Julke, ki je »izpregla« podobno kakor ona in se lotila domače obrti. Začela je izdelovati — copate. Ni je motil zbadljivi vzdevek »copatarica«, ki so ji ga dali zavistni jeziki manj podjetnih stanovalk iz ulice. Njene marljive roke so kmalu prigospodarile za drugi šivalni stroj, zaslužile za dvokolo, za lep električni kuhalnik in še k Štefanovemu kolesu je lahko prispevala večji delež.
Ko je šivala že za pralni stroj, pa je potekla doba, namenjena njeni družinski sreči. Štefan je začel v tem času zvračati kozarce tudi »čez potrebo«. Čim več je pri-gospodinjila ona, tem manj je prispeval on sam. V družbi žejnih tovarišev je začel iskati veljavo s plačevanjem zapitkov. Vse bolj in boij mu je ugajalo, da so se ob gostilniški mizi množili pivski prijatelji, ki so znali hvaliti na vso moč njegovo gostoljubnost.
Tilka ga je najprej prosila, potem pa že rotila, da bi se vrnil domov k njej in drobni hčerkici, ki je znala tako pojoče jokati. Toda zaman. Gospodar Alkohol, ki se mu je zapisal, ga ni več odvezah In zgodilo se je kot se vselej zgodi, če se mu kdo tako udinja. Štefan je dvignil nad Tilko težko roko in jo — tudi trdo položil nanjo. Mala Tilka je takrat zajokala še huje kot Tilka sama, udarec ga je zapekel, toda zavest krivde se mu je takoj spet potuhnila. Namesto, da bi spoznal surovost in krivičnost svojega ravnanja, ie odtaval v vinski hram in se tam opil še huje kot kdaj prej. Tako pač plačuje in nagraja gospodir Alkohol svoje zveste služabnike.
Tilki je pošlo potrpljenje in je sama pospešila korak k — razdoru. Štefan, ki je že otopel za vsako pametno presojo, se ni pro-tivil. Ko je pa Tilka predlagala, da se razideta, je hotel imeti »pošten« delež na premoženju, ki mu ga je sicer v večini prislužila oni. Ponudila mu je četrt milijona, da bi se čimprej rešila z otrokom vred njegovih surovosti! Zahtevala je pa, da ji prepusti premično premoženje in mu dovolila vzeti nazaj v samsko stanovanje Ie \o, kar rabi.
Rekli boste, da niste izvedeli kaj posebnega. Štefan bo pač šel, — tako boste mislili, — zbral še več prijateljev in pognal še to, kar mu je izplačala Tilka za to, da se ji je za vedno izognil.
Ne, ni storil tako. Obtežen z izplačanimi tisočaki je hodil mimo izložbenega okna, v katerem je ponujala novo srečo — Loterija. Kdo bi mogel razložiti njegovo nenadno odločitev. Kupil bo srečk za 200 »jurjev« in nič manj in ko bo zadel milijonski dobitek, bo vrgel Tilki vse njeno izplačilo pred noge, pa mu bo še ostalo zanj in za njegovo vinsko druščino. Tako jo je »stuhtal«, stopil v prodajal-nico srečk in napravil kupčijo, kakršne prodajalec ni še doživel.
Ni dolgo čakal na dan žrebanja. V prepričanju, da se mu prvi dobitek ne more izogniti, je trdno stopil v prodajalno. Toda sreča je opoteča. To je Štefan gotovo pozabil. Ni se mu hotela nasmejati. Komaj toliko se ga je spomnila, da »je zadel par končnic. Znesel se je najprej nad prodajalcem in mu očital goljufijo, nato pa je odvihral naravnost proti  Tilkinemu stano-
vanju. Srečke je kupil za denar, ki se ga je držala njena sovražnost. Ni torej čudno, če je šel ves po zlu. Samo toliko je še mimogrede stopil v vinski hram, da ga je izpil na dušek »za korajžo«, potem pa je oddivjal naprej. Stanovanje je našel zaklenjeno. Tilke ni bilo doma. Ni veliko pomišljah — Vlomil je z lesenim drogom, ki ga je dobil pred hišo in se kot obseden lotil vsega premičnega v stanovanju. V brezumnem besu je tolkel po šivalnih strojih, kolesih, kuhalniku,- razmetal in razbil kuhinjsko posodo, razrezal in razce-fral posteljne odeje, blazine in rjuhe. Če ne bi omagal, bi se lotil še oblek, perila in obutve, skratka — vsega. Tedaj se je vrnila domov Tilka s hčerko. Sredi razdejanja je našla Štefana, vsega iz-črpanega od besnenja. Tilka kljub svojim trpko preizkušenim živcem prizora ni prenesla. Zrušila se je in zagrnil jo je mrak nezavesti. Zbudila se je šele, ko je zunaj padal mrak nad mesto. Na one-
sveščeno Štefan ni položil roke. Ko je odhajal se mu je zapletal korak — a tokrat ne od pijanosti.
Zadnje dejanje Štefanove in Til-kine zgodbe se je odigralo na pozornici okrajnega sodišča. Štefan krivde ni mogel tajiti, priznati in spoznati pa ni hotel, da je pokopal njegovo in Tilkino srečo demos Alkohol, ki je njemu — svojemu hlapcu razdejal, kot že marsikomu, voljo in razum ter mu zastrupil srce, da ni več mogel imeti ;n ceniti Tilkine dobrote in ne več sprejemati njene ljubezni. Gospodar Alkohol je tiran, ki terja "d svojih podanikov brezpocjoino pokorščino in ki daje slast omame le za ceno pozabe vsega dobrega in plemenitega.
Sodišče je izreklo sodbo, da bo moral Štefan za 6 mesecev v zapor in povrniti Tilki vso povzročeno škodo. Nikoli več ji pa ne bo mogel vrniti sreče, ki jo je užPa ob njem, dokler se ni vdal pijači. Njegov otrok se njegovega imena ne bo rad spominjal. -J!
I> peleni rtlji iflni alimlia
Kaj prinašajo letošnji Loški razgledi?
Loški razgledi so se, kot kaže, že povsem ustalili kot redna publikacija muzejskega društva v Škofji Loki, ki pokloni vsako leto občanom zajetno knjigo priljubljenega domačega čtiva za občinski praznik. Ustaljenosti v zunanji in notranji obliki ter vsebini se je letošnjemu petemu letniku pridružila še tretja mikavnost — točen izid, saj knjiga že natisnjena čaka le še na slavnosti 18. decembra. Zato je tudi čas, da jo bežno prelistamo in ugotovimo glavne značilnosti.
Posvečena je 15. obletnici Prešernove brigade, zato je skoraj polovico prostora zavzela zanimiva, z mnogimi dragocenimi podatki in fotografijami podkrepljena »Kratka kronika VII. SNOUB Franceta Prešerna«. Pisatelj Miha Kli-nar v lepem in tekočem jeziku spremlja brigado od ustanovitve do vrhunca njenih zmag — osvoboditve Gorice.
Sorazmerno s 100 strani obsega-jočim prvim delom pa se je skrčil letošnji oddelek »Razgledi«, ki prinaša krajše, a zato nič manj pestre razprave. Dr. Anton Ramovš na poljuden način razglablja o oka-menelem življenju v loških hribih, dr. Pavle Blaznik je na osnovi bogatega arhivskega gradiva loškerja gospostva odprl novo stran krajevne gospodarske zgodovine. Prav tako posega v zgodovino prispevek Jožeta Zontarja »Novi škofjeloški mestni red iz leta 1747«.
Bolj etnološki nadih ima letos kar pet  sestavkov.  Čisto etnolo-
gijo predstavljajo zapiski Anke Novak o posebnostih kmetovanja Poljancev, med etnologijo in umetnostno zgodovino se sučeta raz-pravici Emilijana Cevca (s crn-grobske freske Sv. Nedelje je razkril posebno tehniko ljudske tekstilne obrti) in kustosa Andreja Pavlovca (piše o ljudskem umetniku, podobarju Tonetu Klemenči-ču). Etnologijo in literarno zgodovino povezuje odlomek iz življenja in dela pisatelja Cvetka Go-larja, ki je nezavedno posvečen tudi rojakovi 80-letnici. Zanimivo odkritje je zapis Doroteje Gori-škove o loških klobučarjih.
Kot še nikoli, so se letos uveljavili v loškem almanahu tudi gospodarstveniki. Franc Braniselj piše o razvoju Gorenjske predilnice, ing. Pavel Olip o razvoju lesne industrije, ing. Miloš Kus pa o »krompirju — drugem kruhu Poljancev«.
Ker je etnološko ubran že prejšnji del, je tudi »Leposlovje« posvečeno zanimivim literarnim preoblekam ljudskih pravljic, ki jih je poskusil zbrati in oživeti pisatelj Lojze Zupane. Z zgodovinskega vidika jih je komentiral dr. Pavle Blaznik.
Uredniku Branku Berčiču gre vsa hvala, ker kljub slabim napovedim utira zanimivi publikaciji pot h kvaliteti. Tudi oprema Ing. T. Mlakarja je posrečena; enotna je in prikazuje skrite lepote naših gora, obenem pa ilustrira letošnje posvetilo. K. J.
VIHAR POD TRIGLAVOM Piie Peter Struna — Riše Milan Batista Izkopi j ite puške!
13
ftl mostu so še vedno žagali tramove. Komandirji so še zadnjikrat pregledovali Položaje svojih ljudi. Nenadoma se je od *ahoda sem zasvetilo. »Bohinjci! Gotovo so zažgali — mogoče hišo, mogoče švab-Bld kamion!« so šepetali borci. Svetloba se je spet pojavila — tokrat tako, da so koj vsi vedeli, za kaj gre: bližajo se avtomobili. Pa ne, da so Nemci...?
14
Dva nemška oklepna avtomobila! Po prvem presenečenju so najbolj prisebni vedeli, da gre za Izdajo. Toda, kaj zdaj? I/ razmišljanja jih je zdramil strel, takoj nato še eden. Stanko Kocjančlč Je s puško užgal po Nemcih. Nemci so odgovorili s trojnicaml iz oklepnikov. Potem se je iz gozda vsulo po njih — ampak krogla iz vojaške ali lovske puške ne predre oklepa ...
15
Bataljon se je počasi umikal nazaj v strmino. Na nomenjsko postajo je prisopihal vlak, ki bi ga bili morali uporniki ustaviti; nemoteno je nadaljeval pot proti Jesenicam. Torej v Bohinju niso začeli upora! Je tudi tam po sredi izdaja? Ampak za razmišljanje ni bilo časa. Med streljanjem, ki je trajalo kako uro, so se partizani umikali nazaj v hrib.
16
Ko je streljanje ponehalo, so bili gozdovi okoli Nomnja skorajda že spet prazni: Prešernov bataljon se je umaknil. Zato pa so zjutraj v Nomenj navalili Nemci. Gonili so ljudi iz hiš s puškinimi kopiti, vdirali v stanovanja in jih premetavali, iščoč »skrite bandite«, ter zažigali hiše. Pet hiš je zgorelo ta dan v Nomnju — in pet ljudi je obležalo v krvi.
RIKH - lovsc na voluharje
VULKANSKO ALI METEORSKO POREKLO?
SOVJETSKI ASTRONOM NIKOLAJ KOZIROV, KI DELA V ASTROFIZIK AL-NEM OBSERVATORIJU NA KRIMU, JE PONOCl 3. NOVEMBRA LETOS OPAZIL NA MESECU VULKANSKO ERUPCIJO. OB 2. URI ZJUTRAJ PO KRAJEVNEM ČASU JE VIDEL NAD CENTRALNIM VRHOM ZRELA (KRATERA) »ALFONZ« NEKO SVETLOBO, KI SE JE PO DVEH URAH V INTENZIVNOSTI PODVOJILA. SPEKTROGRAF, MONTIRAN NA TELESKOPU, JE ZABELEŽIL NA SPEKTROGRAMU NEKE CRTE, KI SO ZNAČILNE ZA OGNJENIK. NEKAJ ZA TEM JE SVETLOBA IZGINILA.
TA VEST JE ASTRONOME, KI SO BILI TAKRAT ZBRANI NA »VSEMIR-SKEM KONGRESU« V LONDONU, ZELO IZNENADILA. KOLIKOR BI SE NAMREČ SOVJETSKO ODKRITJE POKAZALO KOT PRAVILNO, BI BILE S TEM DEMANTIRANE VSE TEORIJE O NASTANKU ZREL, KI JIH LAHKO OPAZUJEMO NA TISTI STRANI LUNE, KI JE OBRNJENA PROTI ZEMLJI. NASTANEK TEH ZREL PRIPISUJEJO NAMREČ ALI DEJSTVU VULKANSKIH IZBRUHOV, DO KATERIH JE PRIŠLO PRED NEKAJ MILIJONI LET, ALI KINETIČNI ENERGIJI METEORJEV, KI SO IZ VSEMIRJA PADALI NA ZEMLJIN SATELIT
»V zadnjih desetletjih niso znanstveniki opazili na Mesecu nobene vulkanske erupcije« je rekel neki udeleženec kongresa v Londonr. Ker je zdaj še težko reči končno besedo o tem znanstvenem sporu, si na kratko oglejmo le teorije, ki so zdaj v veljavi.
Mesec — Zemljin najbližji satelit — je proti nam obrnjen vedno z isto stranjo, zato poznamo samo polovico njegove površine. Zaradi relativne bližine je astronomom dobro poznan. Ob dobrih pogojih vidljivosti bi predmet na Luni, velik okoli 50 metrov, s pomočjo teleskopa lahko prav dobro videli, seveda pod pogojem, da je drugačne barve kot mesečeva površina. Celo zelo majhne višinske razlike se dajo odkriti in izmeriti, če svetloba prihaja iz smeri, ki je blizu horizontalni. To pa zaradi senc, ki jih ta svetloba •ustvarja.
Tista stran Meseca, ki jo mi poznamo, je zelo neravna. Na njej so ogromne, relativno ravne površine, ki jim pravijo morja, čeprav vemo, da v njih ni niti kapljice vode. Med temi ravninami se dvigajo strahotno nazobčani planinski venci, od katerih nekateri dosežejo višino okoli 8000 metrov. Posebno značilni za vidljivo površino Meseca pa so tako-imenovana žrela. Kako so nastala? V tem vprašanju se znanstveniki razhajajo. Eni zagovarjajo vulkansko, drugi meteorsko poreklo. Oglejmo si na kratko ti dve teorij i I
Zrela na Mesecu (samo na vidljivi površini jih je okoli 30.000) so najrazličnejših velikosti. V premeru merijo od enega do 200 km. V centru vsakega se dviga ko-past vrh s strmimi stenami. Šibka točka prve (vulkanske) teorije je v tem, da je dno žrela nižje od terena, ki ga obkroža,
t*
mmrnrn
in v tem, da si je težko zamišljati vulkan, katerega žrelo bi merilo v premeru 200 km.
Po drugi (meteorski) teoriji padajo me-teoriti z veliko hitrostjo na Mesečevo površino, kei pač ni atmosfere, ki bi njihov let zavirala. V trenutku, ko meteorit udari na Mesečevo površino, se njihova kinetična energija pretvori v toplotno. Ta toplota topi stene, dočim udarec odvrže odpadke v krogu okoli tega mesta. Na ta način nastanejo gorovja. S to teorijo je težko pojasniti samo nastanek centralnega vrha v žrelu.
Pred nedavnim se je pojavila nova teorija, ki jo je že pred desetimi leti postavil poljski astronom Wasiutynski, pred letom dni pa jo je znani geolog in strokovnjak za vulkane Haroun Tazieff obširneje razložil. Po njegovem mnenju so pri nastanku žrel (ki niso krožne, temveč po-ligonalne ali pogosteje heksagonalne oblike (sodelovale tako imenovane »konvek-sijske struje«. Kaj to pomeni?
V sobi, v kateri gori peč, se ogreti zrak dviga k stropu, se tu hladi, postaja težji in se spet spušča k tlom. Tu ga peč
spet »pritegne« k sebi, zrak se ogreje in se ponovno dviga — kroženje se nadaljuje. To se imenuje »konveksijska struja«.
Podobno se je dogajalo tudi na Mesecu takrat, ko njegova površina še ni bila trda, ko je bila še žareča. S to teorijo si lahko pojasnimo, zakaj je dno žrel nižje od okoliškega terena, prav tako tudi centralne vrhove v kratena. V središču, tam, kjer se je najdlje dvigala žareča magma, se je tudi kroženje najdlje obdržalo. Na ta način se je material lahko dvigal na površino tudi še takrat, ko je bila okolica že trda. V tem centralnem stebru so se nabirali tudi plini, ki so mogli izzvati eksplozije in s tem prave vulkanske erupcije. Ta pojav nam lahko pojasni tudi znano dejstvo, da je Mesečeva površina pokrita z debelo plastjo vulkanskega prahu in pepela.
Odkritje sovjetskega astronoma Kozi-rova je vsekakor pomembno za znanost in bo pomagalo dokončno pojasniti nastanek in oblikovanje Lunine površine.
Človek je star že 10 milijonov let?
r.
V Harkovu v Sovjetski zvezi so Izdelali nov mogočen traktor - goseničar, ki se odlikuje po zelo dobri prilagodljivosti ozemlju. Pripravili so ga za IV. sovjetsko antarktično ekspedicijo in bo pomagal raziskovalcem pri približno 6000 km dolgem pohodu preko »šestega kontinenta«. Ta specialni traktor z gosenicami je opremljen s shrambo za živila, spalnico, znanstvenim laboratorijem itd. Na sliki sta dva nova traktorja na poti lz tovarne.
Švicarski znanstvenik dr. Jobanes Hur-zeler je letos avgusta našel v rudniku rjavega premoga blizu italijanskega mesta Grosseta severno od Rima popolno okostje človekovega prednika, staro 10 milijonov let. Učenjak trdi, da najdeni ostanki pripadajo bitju, ki ga naravoslovci že dalj časa poznajo pod imenom »Oreo-pithecus Bambolii Gervais*.
Novica o odkritju najstarejšega človekovega   prednika  je  znanstveni svet
zelo razburila. Doslej so domnevali — po ostankih okostij, ki so jih odkrili — da se je človek pojavil na Zemlji pred približno milijonom let. Najdba v Italiji pa je ta začetek pomaknila za celih devet milijonov let nazaj. To dokazuje, da se je človek začel razvijati istočasno z opicami in sicer iz skupnega prednika, ki se je razlikoval tako od ljudi kot tudi od opic.
Prve sledove tega najstarejšega, človeku podobnega bitja, so odkrili že leta 1872. Takrat so v istem rudniku našli ostanke čeljusti, za katere so mislili, da zaradi velike starosti pripadajo predniku opice. Nekaj let za tem so v rudniku našli nekaj kosti, ki so jih antropologi kljub silni starosti morali imeti za človeške. Leta 1949 so našli zobovje, ki ga znova niso mogli pripisati opici,
temveč razvitejšemu bitju, čeprav je bilo starejše od opice. Letos pa so našli popoln okostnjak. Dr. Hurzeler ga je prinesel na površino. Bil pa je še delno »zaprt* v kosu premoga. Da bi preprečili kakršnokoli poškodovanje te za znanost tako pomembne najdbe, ga je dr. Hurzeler še oblepil z mavcem.
Posebna in koristna zanimivost je psička Rika Staneta Terana iz Šenčurja. Lastnik Rike je letos aprila opazil, da mu je v sadovnjaku voluhar uničil mlado jablano. Takoj se ie lotil posla in začel voluharja preganjati. Da bi se laže zoper-stavil številnim voluharjem, je začel navajati tudi Riko uničevali škodjivce. Hitro je uspel in »Rika« je postala mnogo bolj učinkovit uničevalec voluharjev kot katerokoli drugo uničevalno sredstvo. Od aprila pa do časa, ko je zemlja začela zmrzovati, jih je ujela nič več in nič ma»j kot 79.
FftBa
r
V kranjski občini je bilo 1950. leta 19 šolskih mlečnih kuhinj, lani 30, letos na že 32. Kuhinje ob, stajajo danes torej na vseh šolah v občini in so se že dobro uveljavile. Letos je bilo v šolah kranjske občine 7550 otrok, od tena se Jih Je 6720 posluževalo mlečnih kuhinj. Uspeh kuhinj je predvsem v tem, da nudijo otrokom vsaj delno prehrano. Pozitivni rezultati se opažajo prt učnih uspehih. Pri nas namreč ni btl redek pojav, da so zaradi različnih delovnih izmen staršev ali zaradi kmečkega dela na polju otroci prihajali v šolo brez zajtrka aH celo brez kosila. Če upoštevamo kvaliteto hrane, Je prispevek staršev zelo malenkosten,  največ  150 din mesečno, v
vectnl Sol pa le tOO rTo 120 tUn. To je možno zato, ker je večina živil za šolske mlečne kuhinje iz mednarodne pomoči. Od letošnjega leta naprej pa se bo pomoč kuhinjam iz proračunskih sredstev zmanjšala. Za vsak kilogram prejete količine hrane bo treba plačati pet dinarjev in pol. — Svet za varstvo družine pri Občinskem ljudskem odboru Kran) je sprejel sklep, da bo v prihodnje morala vsaka kuhinja vse režijske stroške in nabavo prehrane kriti li lastnih sredstev (dotacij iz proračuna ne bo več). Mlečne kuhinje Je treba postopoma spreminjati v šolske kuhinje s toplim obrokom ln to najprej na tistih šolah, ki Jih obiskujejo učenci iz drugih krajev.
'A
Illlillllll
S-\   FRANK OWEN:
EDDIE CDAPNAR
P R I POVE DUJE
Eden izmed stražarjev nas je odpeljal v naše zaklonišče, ki je ležalo pod VVintergartenom. Šli smo čez dvorišče, nato po kakih dvajsetih stopnicah navzdol in se znašli v dokaj udobni kleti. Stoli brez naslona in klopi so se vrstile na obeh straneh in po sredini; leseni tramovi so podpirali betonski strop nad našimi glavami.
Kmalu so ljudje obmolknili, ko pa je bombardiranje postalo še hujše, so postali obrazi bledi in trdi. Grozljivo je učinkoval radio, ki je bil vključen in prek katerega je nekdo pričel govoriti o položaju letal. Slišali smo grozotne novice.
»Zdaj preurejajo svoje vrste in lete proti severozahodnemu Berlinu.«
»Druge skupine,« je nadaljeval glas po zvočniku minuto kasneje, »prihajajo z zahoda.«
Nato pa ... »Sovražna letala so zdaj malone nad našimi glavami.. .« In tako smo poslušali malone do zore.
Ljudje v zaklonišču so nemo gledali drug drugega, ko so označene smeri kazale, da bi utegnili biti v bližini težki bombniki in z njimi tudi smrt. Sleherni moški in ženska sta bila tedaj videti, kakor da skušata svojemu sosedu ukrasti malo samozavesti in poguma... malo upanja, malo tolažbe. Vsakdo se je skušal delati pogumnega. Toda vsakdo je vsem pokazal, da se mu je odvalil kamen od srca, ko so letala zbobnela mimo, ne da bi odvrgla svoj tovor nad zakloniščem.
Po tem herojskem dejanju je prišla na vrsto žalostna medigra, v kateri so bile glavni predmet pomenkov strahotne podrobnosti o bombardiranju drugih mest, smrti
sorodnikov in prijateljev in izgubi domov. Na koncu so naznanili konec alarma; zvlekli smo svojo prtljago v sobe in šel sem spat.
Hrana je bila tedaj v Berlinu veliko bolj racionirana in to sem na svojo škodo ugotovil naslednje jutro pri zajtrku. Čeprav sem imel dvojno število kuponov, vendarle nisem bil sit. Skodelica kave iz nadomestka — bila je zelo grenka — servirana s posnetim mlekom in kocko sladkorja, dve beli žemljici in reženj črnega kruha s trohico masla. To je bil zajtrk. Mast, krompir in meso so bili povsod redka prikazen. Obleka je bila nekaj nedosegljivega, razen za tiste, ki so bili zbombardirani. Cigarete so bile racioni-rane — tri dnevno, jaz pa sem jih dobival osem. Črne borze ni bilo, ker je bila zanjo predvidena smrtna kazen. Po restavracijah nisi dobil ne vina ne žganja. Tako imenovano pivo je bila edina pijača.
Prispel je neki letalski major in z njim sem se odpeljal v letalsko vrhovno poveljstvo v Leipzigerstrasse. V Bauer-strasse sem videl ostanke Berlinske banke; hotel Kaiser-hof je bil popolnoma porušen. Kako dolgo bo še stala Reichskanzlei?
Vrhovno letalsko poveljstvo je bilo v velikanski palači, v kateri je bilo na stotine pisarn. Palača je bila iz že-lezobetona. Pred dvigali in stopnišči so stali do zob oboroženi stražarji in branili vstop vsakomur, ki ni imel prepustnice. Dvigala so delovala po krožnem sistemu. Ko je dvigalo prišlo mimo nadstropja, v katerem ste bili, ste stopili vanj. Prostora je bilo samo za dve osebi. V petem nadstropju smo vstopili v veliko pisarno in ti m so me predstavili dvema majorjema in enemu kapetanu, samim tehničnim strokovnjakom .
Pustili so me samega s kapetanom, majhnim smehlja jočim se moškim štiridesetih let, ki naj bi mi dni prvo lekcijo. V dobri angleščini mi je rekel: »Govoril bom v vašem materinem jeziku. Pred vojno sem bil večkrat v
Angliji. Torej, prepričani smo, da v napravah, ki najdejo naše podmornice, tiči tudi odgovor na vprašanje, zakaj izgubimo toliko letal nad Britanijo. Vse to so dosegli z radiolokacijo. Britanci so vgradili v svoje lovce napravo, ki jim omogoča, da z lahkoto ugotove položaj naših nočnih lovcev in bombnikov.
Njihovim lovcem ni dovoljeno, da bi zapustili Britanijo,« je nadaljeval kapetan, »toda posrečilo se nam je sestreliti enega nad Rokavskim prelivom in tako je padel na tla v Franciji. Instrumenti so bili hudo poškodovani, ker so opremljeni z detonatorjem, da ob padcu eksplodirajo. Tako je bilo tudi tokrat. Toda posrečilo se nam je napravo nekolikanj rekonstruirati. Povedal vam bom, kaj smo dognali.«
Pozvonil je, vstopila je tajnica. Rekel ji je, naj prinese modele. Bili so v resnici hudo zdelani. Kapetan mi je razložil, da so bila na majhnem zaslonu na vrhu enega izmed sestavnih delov označena sovražna letala. Bili sta dve skupini črt, po katerih se je bilo treba ravnati; ena je bila vodoravna, druga pa navpična. Ko pilot sredi zaslona, kjer se črte križajo, zagleda cilj, začne streljati. Kako? Ta skrivnost je bila skrita v modulatorju, ki je zlasti zanimal nemško letalstvo. V tem primeru je bil modulator ob padcu uničen.
»Torej to bi želeli zvedeti,« je rekel kapetan. »Če nam omogočite, da pridemo do enega i/med teh modulatorjev, boste zelo dobro nagrajeni.« Zatem je privlekel na dan posnetke Spitfirov in drugih letal, opremljenih s temi napravami.
Ko sem vpraša«*, so mi povedali, da te naprave bržčas izdeluje tvrdka Cossors i/ I (ammersmitha. Kapetan mi je predlagal, naj skušam dobiti sestavne dele bodisi s krajo ali s podkupnino, Dovolil mi je tudi, da sem vzel s seboj seznani številk anten, da bi tako lahko prepoznal inštrumente, ko bi jih videl.